List 23. Tečaj XXXVIII. ? obrtniške Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold pol leta 2 gold po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr ěetrt leta 1 gold.; pošiljane Ljubljani sredo junija 1880. O b s e g : Ne kosimo travnikov in deteljišč prepozno ! nitvi. Starine prvih časov srednjega veka Naši dopisi. Novičar. Čisti dohodek davku podvrženih zemljišč v Avstriji po novi vce- Potovanje v Bosni. Mnogovrstne novice. Cesar na Ceskem Gospodarske stvari vali. GnjilČne tvarine služijo za napravo mesá, fosforová kislina pa daje snov posebno za kosti. Saj prav zarad fosforové kisline priporocajo umni živinorejci po« Ne kosimo travnikov in deteljišč prepozno! ^d.ati nekoliko ovsa tudi mladim konjičem, da morejo Bliža se čas, da bo treba pokositi deteij pa tudi izdelovati krepko kostovje. mladih rastlinah je posodična tkanina še mehka travniki boljši bodo kmalu prišli pod koso. Zato menim, zato tudi lahko prebavljiva; kolikor stareja pa postaja da vstrežem gospodarjem, če o p dobi košnj spre rastlina, toliko bolj pusta in neprebavljiva je ter se govorim ter svoje nasvete utemeljujem z dokazi istini- spremení v pusto lesno snov. Po cvetji neha razvijati tosti in raznih toliko znanstvenih, kolikor praktičnih se v rastlini gnjilčna snov ter se do izoriranja množi preiskav in poskušenj Navadno pri nas , da se imajo pokositi trav niki o krešu, bodemo kmetovalci morali tudi na kaj druzega, namreč lesna snov s porabo posebno fosforové kisline. Naj to trditev dokažem s sledečimi številkami, ka- Dobra je ,.pratika" , a vendar-le se tere same za-se dovolj jasno govoré: na vremensk m in na tek rastli Kemične preiskave detelje, katera se je v v različnib krajih ozirati. Trava bo visoka, kmalu zrela, y hah kosila nastavljala, v 2. m sicer v dobi i ■^■■■■d o- ko je popje za cvetje dobi, ko je pričela cvesti in v 3. dobi če je bila zgodnja spomlad mokra, pozneje pa lepo ko je uže stala v polnem skoro dovršenem cvetji, gorko vreme, y so vse drugače pa, če je bila spomlad pokazale sledeče resultate. Imela je detelja v suha. Poprej bo treba kositi travnik v dobri legi, kakor onega v revni suhi legi. Tudi po kakovosti trato sot y travnišno tavljajočih t in ljišč se bodemo morali dobi : belj ako vinskih tvarin 23-30°/ tolšč ravnati, ker nekatere trave so zgodnje, druge prav pozne škrobnih snovi v razvitku Prav hitro rastejo sledeče travne rastline lisičji rep (alopecurus pratensis), francoska ljulika ali pahovka (arrhenatherum elatius), tudi v cvetje stopijo: svinjski rep (phleum pratense) in prav p poženej ter surove tkanine (Roh- faser) pepela 7-16°/ 39-58°/ o 0 0 dôbi : 20-04°/ 5-26°/ 40-53°/ 0 0 . dôbi: 17-28% 5-49°/ 42-72°/ o o 20-60% 9-36% 25-68° ' / o 8-49% 27-02°/ 7-49°/ o o bilnica (festuca pratensis) itd Iz teh številk vidimo, da je odcvetela detelja imela sicer nekoliko več škrobnih snovi, pa zato tudi dokaj več (7 odstotkov) surove tkanine, Navadno se kosé pri nas travniki, ko so uze rja- bega več, manj pa beljakovinskih snovi in to vet i pričeli, ko so uže popolnoodcveliin uže Pa tudi iz vsakdanjih slehernemu znanih skušenj seme izdelovati pričeli. To pa je silno škodljivo za morem pojasniti svojo trditev. Skrbni gospodarji, ki imajo blizo velikih mest obširne kravarije, ker mleko prodajajo v mesto, posejejo jeseni nekoliko rži, katera tora s la- ^ 4 « / i " kmetovalce, ker potem dobé trdo pusto seno, bolj slami in uže kakor sočni krmi podobno. „Pa saj bo vec sená če pozno kosim" > yy-^ . . tako slišim ugovarjati kakega sta- \J\J ^vuuu avoiui --OUOIUJ WBV M*IJttl'1 u i i« je , i^atVUl BjJiUll ^LIČVUU, SjJUUllČtUl JJl V č* Y l aOV/1 , ICi JV rokopitneža, če je trava popolnem dorastla. Odgovarjam zeleno pokosé in molznim kravam pokladajo. Skušnje kakor sploh znano, spomladi prva v rašči ter jo takemu y da se zeló vara y in dokazati mu hočem y vse slabega je dobil s prezrelim senom. kaj Rastline sploh, tako tudi trave imajo največ re- izvrstno krmo. Kaj pa, puoumv, đilnih tvarin takrat v sebi, kedar ravno stopijo v žito daje? Komu pač pride na um, z rž eno slamo cvetje. Kolikor dalje časa torej odlasamo košnjo, toliko bolj bodo seme izdelovale, s tem pa imele manj učé, da jo krave kaj rade žró in po njej dobro molzejo. Rrž zelena, torej predno prestopi v klasje in cvetje y daja ko pustimo, da rž dozori in krmiti krave! molznim kravam Gotovo bi tišti, ki bi suho rženko dajal celó malo namolzil mleka, katero bo i y ion ku ooi] douo seme îzueiovaie, s lem pa îmeie man] ujuiziuiuj n-iayam, uciu ujaiu "«uiuiůh , ^ redilnih tvarin, toliko bolj puste postajajo ter za pre- tudi brez kančeka smetane. In mar ni tako pri travi bavljanje nesposobniše, kajti sleherna rastlina potřebuje katera zelena pred cvetjem pokošena je polna soka â ^ l m m a ^ m A m^m m % a ^ V ) V _ _ _ 1 _ _____ 1 ^ _ ■ ____ _ • J za izdelovanje zrnja najboljše snovi, katere je do te ko pa v seme požene, postane pusta slama? Da bi pač ta lahko razumljiva prilika prepričala naše kmetovalce, da bi kosili travnike, ko na dobe nabrala. V dobi pred cvetjem imajo rastline obilno onih snovi v sebi, katere so ravno največe važ- ---------------, — -------------- nosti za rejo živine, namreč one so bogate, polne gnjil- »jih trava komaj cvesti prične! čnih tvarin pa tudi fosforové kisline in prav tidvetvarini ste najimenitniši za vspešno rejo ži- rastline ! Isto veljá za deteljo, sploh druge krmenske 180 Kako žalostno je videti travnike rujave , namesto je detelja dovolj suha, izpulita dva delalca sušilnik zelene kositi! Kak kmetovalec bo sicer trdil, da bo sená več, in pravi: ,,le poglej , kako hitro je kopica M I I ■ ■ MM ■■> preneseta na konec njive in suho deteij o spravita na voz. kozolcu, kjer tega ni, pa na sušilnikih posušena narejena in velika." Al moti se mož, kajti soc n ega detelja ohrani vse fino tečno perjiče in je lepo zelena fin ega sená sa veliko, take starine, slame, pa le prijetno dišeča, tako da jo živina dokaj rajši žre od 11 li o ^ a oourt os »ouivu, a x u ^ , otoiu^ , j^c* ao piijcciiu uiacužt , tatvu Učt ju zavuia uutwaj raj 81 zre 0t malo spravi v kopico. Poskusi le napolniti koš s finim one, katera se je dolgo časa, posebno če je deževje na senom ali pa se slamo, in prepriČal se boš, da bo koš koj poln slame, ker trdo steblasta tvarina se ne dá tako stisniti, kakor nježue travne bilke. gajalo » valjala po njivi in skoro vsa izprana , rujava, debelosteblasta brez perjiča ostala. Povše. Ni čuda , ce pozimi zivma, ki tako pusto seno žre pesa in shujša. Saj dobiva pusto izmolzeno seno t brez beljakovinskih in fosforovekislih snovi, polno pa nepre-bavljive surove tkanine, kajti une so pošle in izporab-ljene bile za izdeljavo zrnja. Na podlagi takih pozvedeb bi se pač vsakdo moral prepričati, da je treba kositi o pravi dobi, da dobi senó Cisti dohodek davku podvrženih zemljišč Avstriji po novi vcenitvi. Po vladni predlogi, katera se je centralai komisij me j/i Vy^/A. IVMUi^ VAM J Ut VMM» lAWUAVi V/ J/* ^ » * ^ " ^ • J ^ ^ V V» « VMVf tečno in lahko prebavljivo, katero bo skoro za 30 od-stotkov več vredno kakor prestaro pokošeno. Tudi so kmetijski kemikarji po preiskavah pozve-deli, kako goveda prestaro, kako pa o pravi dobi, torej o začetku cvetja, pokošeno seno prebavljajo. Našli zeló slabo prebavi, ker v izmetih živalskih so našli 28 odstotkov nepre- bavljenih snovi, pri tečnemu senu pa komaj neprebav« za uravnavo gruntnega davka dne 25. pretekleg seca izrocila, je letni čisti dohodek vseh davku podvr ženih zemljišč v Avstriji vcenjen tako Mera so, da se prestaro pokošeno senó Ime dežele oralov ljenih do ., ----------«----j —r-----r odstotkov! Tudi te številke jasno govore Letni čisti dohodek poprek enega orala gold. Pa tudi zarad množine sená bomo dobro opravili, če bomo o pravi dobi pokosili prvo seno, ker toliko hitreje se bo pokošeni travnik zopet ozelenel in toliko več otave bomo dobili. Kdor pozno kosi, ko navadno nastopi uže huda poletna suša, sme gotov biti Doljne Avstrijsko Gornje Avstrijsko Solnogradsko da bo malo otave imel, ker zarad predolge zoritve pr- vega sená je trata opešana in ker ni d ežj a 7 ki bi J° oživěl in okrepčal, tudi rasti ne more. Ce pa trava v prvi dobi nima v lage 7 tudi nič kaj prida iz nje ne bo i Tirolsko Stajardko Koroško Kranjsko Primorsko (Trst Predarelsko 3328026 21848136 1939144 1155822) 1065072 1776720 4242667 5657747 3676640 13003296 I s trija 1644895 1655915 3450808 3060845 ker se nič kaj ne razrašča. Tudi ne smem zamolčati, da prezrelo seno zemljo hudo izmolzuje, kakor sploh vsaka rastlina, katera je seme naredila. Na njivo, na kateri si imel zeleno de-teljo, smeš sejati pšenico , katera ti bo tudi brez gnojenja, če je le njiva močna in pred deteljo bila gnojena Gorica in Gradiška) 1298600 4253199 Dalmacija Cesko Moravsko 2181622 1501211 8737406 52582168 374594 27424227 7 dobro obrodila. Ce si pa pustil deteljo iti v seme, bo njivo zeló izmolz'a in ne svetujem ti sejati na njo pšenice. Prav pri de telj i moreš zopet prepričati se o resnici, katero sem skušal v tem spisu dokazati, namreč zeleno pokošena in potem posušena detelja Slezija Galicija Bukovina 868945 4022735 131927*8 29975855 1760387 3183404 Skup . 49338047 183298580 ti daje naj teč nišo košnjo, katero rabiš za pitanje volov in za krmenje tacih volov, kedar težko delajo itd. Komisija, obstoječa iz 15 udov, pregleduje cenit-vene operate in se posvetuje o opravkih od vlade na- svetovanih > da se more prava razmera davkovskega sklepu r še priporočam skrbno sušenje de tel je, da pri sušenji ne odpada fino drobno perjiče , katero je najtečniše. Kdor ima kozolce, si more bremena ukreniti. Posledek tega posvetovanja pa uže zdaj kaže, da ta komisija na obširno predrugačenje vladni h številk lahko pomagati, ker v kozolcu sušeča se detelja ne zgubi ne misli. Vlada je pa res tudi svoje delovanje obranio tega fioega perjiča in postane lepo zelena suha čala posebno na to, da se prevelike razlicno3ti o odmeri tvarina. zemljiškega davka poravnaj o in to brez bistvene spre- Komur pa zmanjka prostora v kozolcu ali da membe bremena. sploh kozolca nima, kakor povsod drugod po Gori- škem in sploh Primorskem, in saj tudi tje dohajajo naše Ker pa skupni davkni znesek (kontingent) po po-samesnih davkinih zneskih ne sme oškodovan biti, zato „Novice", svetujem, da se poslužuje deteij ni h sušil- je samo po ni kov, katere si lahko o zimskem času pripravi, ker sebi jasno 7 da če se davkini znesek kake dežele zmanjša, bodo s tem zneskom druge dežele vsak hlapec jih more izdelati. Vzemi 3 metre visoke obtežene. Nasproti pa se bode njih skupni znesek žrdi, na pr. smerekove, spodaj jih ošpiči in skoz nje zmanjšal za toliko, kolikor se kaki deželi davek po proti vrhu prevrtaj na vsakih 50 cm. narazen luknje, vekša. v katere križem vtakneš palice ali kline. Tako žrd Uže zdaj se pa kaže glavni posledek vcenitve o zabodeš v zemljo in na kline obesis pokošeno in ne- čemur se uže iz začetka ni dvomilo — da bode česki koliko zveneno deteljo. — Ce ti je taka priprava pre in kranjski deželi dosedanji davkini delež težavna, vzemi kako močno vejo, oseci jo tako, da jej pomanjšan, in da od skupne svote poviška zadeta pustiš kratke kline in tudi imaš sušilnik, na katerega bode najbolj Galicija, kajti iz sedanjih preiskav se lahko razobesiš deteljo, katera se bo prav dobro ka- je razvidelo, da čes ka in kranj ska dežela ste bili kor v kozolcu posušila. Pa tudi v tem oziru so taki čez delež, ki po pravi razdelitvi skupne vsote na vsako sušilniki koristni, da more nova detelja rasti, ne da bi pride, z davkom preobloženi, nasproti pada je Ga- jo pokošena pa sušeča se detelja v tem zadrževala. Ko 1 ičija dosedaj premalo plačevala. Ce se dosedanji 181 zemljiški davek od 37 milijonov in pol gold, okroži na grofa Bertolda 40 milijonov gold., se pokažejo sledeče razmere: y u * Bog 9 je podarila po Henriku v Vitrinje (samostan pri Celovcu) devet zem Od čistega na IO milijonov gold, celi Avstriji vce ljišé s prispadajoščinami z naslednjim omejenjem v dohodka bi na Gali cij o prišlo okoli 16;yí0 od prvo po širokosti od potoka „Steinbach" do sv. Lorenca njenega stotkov zemljiškega davka ali 6 milijonov in 520X00 na bribu (super montem) in po dolgosti od potoka gold. ? plačevala. ki je pa leta 1879. milijone in 6C0.000 gld. tik pod hribom Vačje (Vasche y to je y Vač y ki ne Watsch) memo teče, do vrh hriba. Zlasti je grofinj Za Česko je pa to ravno narobe. Davkni delež Hedvika dala samostanu Vitrinj češke dežele je 284/l0 odstotkov cele skupine in znaša ven za pozida 11 milijonov in 360.000 gold., plaćala je pa leta 1879. „Vasche" stal grada ) m grič y ki 3e bil pnpra je uže nekdaj grad od- v resnici 13 milijonov in 979.000 gold. Kranjska dežela, katere delež se na 16/10 ™ ----,-------------- • —ô— — stotkov računa, bode vprihodnje plaćati imela le 640.000 pa nam gre samo za določbo kraj gold. Ta regest kaže nam znamenite zgodovinske sta- zdaj rine, katere se budo v svojem času razja snile za y kj da se naha ^viu., ki je pa dozdaj 943.000 gold., torej skoraj za 50 odstotkov več, na leto plačevala. Povišek moravske dežele je preračunan od ,laJ°: >? Trebnji Vačje Stein bach", ki bo poprej omenjeni kraj v fari se nahaj Lorenc**) je tudi v fari Trebni takoj v sosedni fari mokronoški y m milijonov in 350.000 na 5 milijonov in 960.0C0 gold, in po tem merilu bode večidei vsem drugim deželam zem- da se vse dežele enakomerno obložijo, ne pa, ljiški davek povišan in tedaj pravično z zemljiškim davkom kraj reč da ene preveč, druge premalo plačujejo. Prosim toraj, naj nam kdo pojasni iz omenjenih ev mestopisje o tej zgodovinsko nejasni stvari, nam- oziroma „Linte" in hriba „Otales"! * * * Prej omenjeni preddvorsko-vitrinjski trans-sumpt, ki obstaja iz kakih 12—13 listin čudno vkup 8tarozgodo\in»ke stvari. skopičenih, in je v „Mitth. des hist. Vereins fur Krain 1847" str. 34 — 36 natisnen z nepravím nemškim rege-stom, mi daje povod, svoje dozdaj določene preiskave obelodaniti. Starine prvih časov srednjega veka. . v| . . . ,. , . r • ° ° V koroskem zgodovinskem arhivu nahajata se dva Koiikor starejše so listine, toliko več so vredne in izvirna pergamenta tega transsumpta: prvi z letnico toliko bolj so zanimive razprave, ako se želenega rezultata dospe. njimi do za- 1154 y ko je glejski očak Peregrin (Sponheim-Lavand svojimi lanskimi priobčili v „Novicah" spravil dolec) preddvorsko cerkev samostanu Vitrinje poda TT /i il 1 • T" 1 it • v* » v 1 sem vazno pojasnenje gosp Piskarja o „Bocksruck-u" na UítLi , L> 1S.Č4LC1 clu ou oc ua pi. ui. mtiiu ^ucgcotgu ucxgrti, uaijc lui jc uioiu uc^uauir , wa ui vii<% v iisiiui der Babenberge", potem koroški, štajarski, bavarski in 1164. omenjena grofa Ulrik (škof trevizanski) in njegov vt ! nnwtnvk Itilirlllt r\MllTT/\ I Ar» A f A 11 o 4 O __ l\Mn f Ivi Al n h n rl A fi A h a n k /i « A» i i 4»«"» /I 1 A» M -i rt « r« T^ lx dan o katerem so se na pr. dr. Meiler Regesten „Catalogus cleri dioec. Labae." je čisto napačna let nica 1156, ta letnica je od daritve Alberta iz Guten berga dali mi je čisto neznano , da bi bila v listini kranjski zgoduvinarji zaman trudili, pravo lego te usta- brat Meinhard yy Schônberg" tudi grofa iz Treb nove sv. Antona določiti. Naj tedaj gosp. Piskarju tu njega pri Beljaku,***) kakor se to v ljubljanskem du javno zahvalo za njegov trud izrečem, da je rešil zna- hovskem katalogu čita menito zgodovinsko zagonetko. Takih bolj ali manj važnih , pa še nejasnih stvari nahaja se v naši kranjsko-slovenski zgodovini, kakor je v ta transsumpt pomanjklj Drugi pergament z letnico 1156 je kakor poprej rečeno, transsumpt nekaterih stin, od katerih originalov ni več razen iz leta 1154, ki mi moja zbirka kaže , ne malo. Poskusimo torej zopet pleten eno rešiti. namreč to-le: y 1063 , 26. sept. Cesar Henrik IV i actum juxta flumen Fisik. vinu dva hriba „Linte" in Ulrika. daruj briksenskem škofu Alt Celi pergament pa se do zdaj še ne dá natančneje določiti, ko tako-le: leta 1146, 17. novembra je potrdil papež Evgenij vitrinjskemu samostanu zemljišča, ki mu jih je podařil grof Bernard (Sponheim-Lavanddolski) od 1142. do 1146 1 in „Otales" med vodico „Steinbach" v marki mejnega grofa y in (montes) „Steinberch bene omembe o Preddvoru tem potrdilu ne najdemo še no- se Malo bolj zdolej od začetka omenjenega transsumpta bere: „anno igitur incarnationis dominice millesimo centesimo quinquagesimo quarto tempore Christiane migah zasledil toda vedno z nepravím zasledovanjem lite euntis Jerlm. (Jerusalem) adversus gentilem rabiem V ___ m * ft ^ • â ^ 1 . * m . 1 A « t * m m To listino in regest sem nekaterikrat v raznih knj kraj kraj Naj zato svoje mnenje objavim o tem . naj Z.ĆA tu svujc ujucuju uujavjui kj icuj , kj o muouio vauuvuiut uui tuiuco uctuuiuuuo vuuou cruuc iščem. Ce pa kedo kaj boljega vé, naj v pojas- se armavit, quo tempore exordium fundationis curtis, te illustris Carinthiorum comes Bernhardus Christi cruce nilo naše zgod blagovoli svoj spis „Novicam slati * Se ve da tacega pojasnila smemo • po od domo que rodea pričakovati, ki je v onih krajih domá in mu je ko je bil pri križarski ekspediciji zoper Turka dicitur Newnhoven habens itd." Omemba koroškega grofa Bernarda (Sponheimca) kaže 9 znano. ondotno krajepisje popoln Krajev z imenom „Steinberg" po imeniku „Landesgesetzblatt 1857 menda v fari Treb nje (Stamperg) ; tam se nahaja tudi « • o, • t i li rr___: _. u: r nam začetek teh podařil v okraji Preddvor (Hoflein je na Kraojskem nekdanja podružnica Kranja) iz prve četrtine leta 114/ ko se je križarska vojska zbirala, ker grof Bernard šest pravi bo 9 9 9 kraj (Lip >> U Steinbach Kamni potok pa bi se „Linte* gest iz transsumpta *) Baje iz Brež na Gorenjskem? Škoda, da nikdo ne ) j «-«.i** ™ —---— zasleduje kraja tega poimenovanja, ker rodovina iz kraja tega 6pričanje, da baje prav sodim , navodim re- imena je jako važna v prvotno-latinski zgodovini Kranjske, znamenitega preddvorsko vitrinjskega listinskega Koroške in Štajarske, in listinsko dokazano, naj starej ša in Otales")**) tam nahajala, mi ni znano. y kateri se yy Grofinja Hedvika, mati naj znameni tej ša ministerialna rodovina Kranjske. ** % Listine in razlage bom v knjigah pozneje priobČil, pre Od tukaj bodo in v zatiških listinah nahajoei se vitezi hiteti pa se nočem, ker vsaka dobra stvar potřebuje časa. de saneto Laurentio". ) Primeri to v „Arch. fur Geogr. Gesch. Kriegs- und #* Za vodice gore y hřibové itd. še nimamo na Kranj- Staatskunde 1830, II. 437 ff. it ekem imenskih katalog Tako se čita pod faro Mošnje. * 18 ustanovitelj Vitrinj, je končal slavno svoje življenje leta od soseda po več ur odđalj 1148. v boji s Turkom za sv. vero. Letnici 1154. in 1156. sem uže omenil, Na železni cesti ni bilo zdaj je še vprašanje: katera letnica bi bila prava za potrjenje Bertolda IV., vojvode Meranskega (dalmatinsko- hrvatskega Primorja)? Leta 1880. so dobili Andeksi po Dachau-cih voj takrat še nobenih strážnic drug po in ure vsaksebi in tudi postaj druga od Tako smo vozeči se po malih bregovih došli okolo kjer je ure do druge postaje „Marica". To mesto, r samo ena sama turska hiša (han), imenovalo se je po Ob času okupacije pa se je v to hišo prej » Modřan' vodstvo Meransko, in Bertold IV., ki je živel do leta naselila neka Hrvatica z imenom „Marica" ter napra 1204., je potrdil vse v omenjenem transsumptu brez vila krčmo za avstrijske vojnike. Ker nobeden ni ime val te krčme kakor pri „Marici", je ostalo ime 1Q reda vpletene regeste. Za tako važno potrjenje pa moramo iskati pravega trenotka, in ta je naj prej najti v danes je tudi na postaji napisano ,,Station Marica" in arica. Tukaj sem od Broda lAUiU loaail J/IWT V^MI M V14VV1V« , v^. J ^ j r j "^J ** * --J W letnici 1189, 18. maja, koje bil Bertold IV. vojvoda cela okolica je dobila ime M Meranski v Beču na potovanji pri drugi nemški kri- poćenši videl prvikrat p žarski ekspediciji v Jeruzalem proti nevernikom. To je ruže, vsa druga zemlj je vsejano in nekoliko breg s pašniki in de bil gotovo vážen trenotek Vitrinj em , da so si dali vse loma porašeno z grmovjem. Zemlja je lahka ilovica po njegovem očetu Bertoldu III. grofu (trga) Kam ni ka lep in graščinstva Kar ne ka,*) dovin, svojih in njihovih ministerialov podarjeoa posestva potrditL sorodnih grofovskih ro- tako prazno in zapuščeno L-------- — —~ . j J » iva, živinoreja bi se dala tu gojiti, ko ne bi bilo vse je Ud han Marice (Modran) počenši do Kotorskeg mlj pusta in zapuščena od prebiva Vse druge podaritve se ne dadó zanesljivo določiti; tam se vidi kako koruzno polje. Ób 11 uri prišli tu in smo treba bi bilo vsako v tej listini nahajajočo se vitežko ro- v Kotorsko, malo mestice, katero ima do 50 turskih dovino še posebej preiskavati; to pa se bo še le takrat hiš in eno džamijo. Tukaj so bile prve bitko generala moglo storiti, kedar bomo imeli listine sobrane z na- Szaparija, in tukaj sem videl prvo pokopališče tančnim obsežkom. donaša če tudi ni zgodovinoslovec; dosti temu pa lahko vsak drobtinice so pokopane žrtve zadnje avstrijske vojske Videl sem A » da se na- znani kje da se nahajajo starinski ostanki takega ali enakega poimenovanja in kakove so vrste uže poimenovanja itď. lansko leto razložil. Tako bode zeló podob tudi prvo polje v Bosni, na katerem je bilo vsejano prosó. ťri Kotorském pride železnica v dolino reke Bosne, pusti. Cela dolina Bosne je kakor sem katere do Senice već ne zrno zrnu pogača, kamen h kamnu palača. Franc Sumi. celó brego dalj dolj Stajarski; na nekaterih mestih pa 8pommja na tirolske in solnogradske pl Pol ure železniške vožnje od Kotorskeg m od han Buk Ozir svetu. pajanje lokomotive tudi postaj za na- Kako prav po domače smo se na železnici vozili Popotovanje po Bosni Vožnj lz Zagreba v Sarajevo. (Dalje.**) Broda bila ie dolgočasna naj dokaže sledeče: Blizo te postaj pôl bil i vami. Nekatere osebe je vrt s sli— jeznega 7 ker bilo ne hiše ne ljudi videti, dokler nismo ob ni uri i, ko to opazijo, skočijo z železničnih vóz, ter naravnost bežé na vrt, da si svoje žepe napolnijo s slivami. Ne misleč na to, da bo šel vlak tako hitro naprej, podal so se se dalj na vrt, da jih nismo več videli zjutraj prišli do Derventa. Der vent je mesto v lep ravnini nekoliko na Želznica zažvižga in hoče iti dalje. Zdaj zakričé drug popotniki, da naj počaka, ker gospod bregu ležeče ob reki Ukrini. Največ stanovalcev je mohamedanske vere prav malo pravoslavnih kakih 80 his je katoličanov, in šle njem brat znak se niso v vozéh da naj hitro se vrnejo , kondukteri , katere so Mašinist daje z žvižga- so Jih iskali okoli in drugi popotniki kričali so z najvećim čez kakih 10 minut mesto je posebno znano smehoin iu jih klicali skupaj Se zarad svojih umazanih ulic, če tudi se nobeno mesto v priîeté iz V3eh kotov vrta s polními robci in žepi sliv. " * " ~ e poprašal kondukter, ali smo vsi v vozéh, in se Bosni ne odlikuje s čistoćo Derventu imeli smo tudi zajierK.. Vi čt iíuíuu vinu uauiicu C* y ij^u« j mu u cigu v \ji x; vac*, ouiuj oc ic putem u&.a&<5 mašim» iu , u <4 desk baraka, v kateri prebiva neki žid, kateri memo gremo dalje, z besedami: ,.jetzt fahrmer"! Zdelo se mi ■iterk. Na kolodvoru namreč napravljena je iz J - A « é 1 • • 1 <1 » Ko mu dgo da smo, še Ie potem ukaže mašinistu da 7 se vozečim tujcem kakor „restaurateur" s slabo kavo 5 in suhim crnim kruhom postreže kakor da bi se vozil z dunajskim fijakarjem, ki dru vadno poprašujej 3) Euer Gnaden fahrmer? zega 7 Derventu preselili smo se iz našega voza v ker so se polomila vrata in se niso dala zapirati, "se. ker vrata válci a tudi v drugem vozu ni bílo dosta bolj so tudi tu tako ropotala, da smo jih morali privezati z vrvico. Smeha o tej primitivni železnici bilo je dosta, dili tak Kmalu b li smo v Dob oj i Do boj je me3to ob breg Bosne s 1500 prebi katero so še sredini mesta vzdiguje se močna trdnj j da Avstrij i nekoliko popravili in prire se jska dolgo časa lahko vspešno v njej in to nam je dělalo kratek čas, ker vožnja sama po brani. Tukaj bojeval se je Evgen Savojsk sebi bila bi drugači jako dol0 genera Pet 1717 ia general Szap 1697 leta 1878 f Od Derventa počenši gre železnica po malih bre- Na malem hribcku pred mestom postavljen je spominek padlih avstrijskih vojnikov, katerega je po3tavil na pominek je velik ia govih, zemlja je zapuščena, brez ljudi tako, da sosed svoj stroške general Szapari Ta *) Bertoldus, comes de Stein, ni iz junske doline, kakor lep križ iz vlítega železa, kateri stoji na visokem kam meni bavarski dvorni arhivar baron Oefele, ampak Bertold III., nitem podzidj tako ) da se iz vsega mesta vidi Oko sin Bertolda II i in Zofij grofinje Krajne, po kateri so An- lica Do boj a je večidel polje s senožeti 7 malo je vi- deksi v posestvo Kamnika in drugih posestev na Kranjskem prišli, toda ne vseh, mnogo tudi po Zofiji Višnjegorski. Bertold IV. je bil brez dvoma vdeležen pri teh podaritvah, ker bi sicer ne bil imel pravice kot čisto tujec toliko in tako važnih podaritev potrditi. 7 deti vrtov ravnino popi v Bosno. kaj tukaj Bosna, ako je velika, lahko celo Tukaj se stekate reki SpreČa in Unora Od Doboja proti Sarajevu dalje počne se jako romantična zemlja, katera popotnika iz jednega začudenja ** ) Nadaljevanje iz 7. lista ,,Novicu spravi v drugo. krasni dolini Bosne pelje na levi 183 strani reke Bosne lep novo pravlj cesta za vo- stvene in druge naprave mnogo stroškov prizadevajo zove ) zraven nje pa je nova železnica. Na oběh stra- češki deželi. Cesarjev izrek pa vendar le ostane res néh reke Bosne razprostirajo se lepe ravnine s poljem ničen. in pašniki, med njimi pa krasni bregovi in visoke gore Naj poraščene z lepim šumskim drevjem Tako se radu] nad lep potnik posebno našim kmetskim gospodarjem nekaj povemo, kar jih bode gotovo zeló veselilo Ko naravo y tukaj prazna prebivale akoravno je cela dolina tudi 28. dne maja obiskal konjsk je cesar t v in clovek ali pastir s čedo ovác ali krav (Dalje prihodnjič.) redko se opazi kak Prag ? je ki J0 dobil nemški ogovoril konjerejca Antona Jancika iz Gornjega Necica pri Lipniku na Moravském mijo za razstavljeno kobilo z žebetom. Nekako osup njeni mož, ki ni vedel, kako nazivati cesarja, je napo Politične »tvari. sled češki tako-le odgovoril: „Jasnosti pušteni, já jsem Moravan, a nerozumím nemecky" prosim za od Cesar smehlj se mu v Cesar na Českem in njegovi pomina vredni izreki. dne t Prag delà odg češki tako t umím moravsky u Tako y To nic ne je več minut raz m. se e presvitli cesar po železnici pri je bil z navdušenimi slava m Peljal „hoch" klici sprejet. Da bi hoteli popisati svečanosti, s katerimi je bil povsod sprejeman, kamor je přišel trebovali bi prostora kar za tri naše liste in govarjal ž njim ter ga izpraševal o starosti kobile , o številu premij, ki jih je uže dobil, o starosti žebeta itd. Jancik je zmerom pogumneje odgovarjal in cesar ga je idljivim veseljem poslušal, dokler se ni od njega po- z slovil z besedami r> Můžete z toho miti radost že jste v se , po-bi za- ostali za tem, kar je bilo dovolijo s tem, da izvedó pišljiv, Zato naj se naši čitatelj za da j bil entuzijazem nepo s katerim je bil od ondašnjih Slovanov in Nem Naj rekó zdaj nekateri dunajski nem sy vychovali (izredili) tak pěkně zvire!" Tako odliko vani kmet je potem vsakemu radostno pripovedoval, da je s cesarjem prav po domače se pogovarjal. navesti, sar hoče ro med Mnog ce v sprejeman ško-liberalni in pa gerski madjaronski listi kar koli pa naj zadostujej ravnopravnost njimi, ljudst zlata vrednih izrekov bi mogl v se ti y ki kažejo, da presvitli d in hočejo , m e m b ditve. da potovanje cesarjevo nima politic bruj manj davk P delovanje konservat uže sam ta entuzijazem čuje njihove tr v državnem zb ( > i n č Če tudi nekateri teh časnikov pisano gledaj cesarjevo potovanj češ da je ono „akt Taaffeove po fe pa m postopanj ministra Taaf- y sledí ki trdno stojí v zaupanji cesarjevem Iz y litike íí vse Kj^Of ua JO v/uw „cxxu je strupen žolc tište nepoboljšljive stranke da bodo še bolj da se v Avstriji obraČajo stvari na bolj i ko prodere povsod prepričanj vsega e in da ) noče sprave in miru med narodi avstrijskimi «-v • 1 • # v • 1 • • Pustimo te strankarje in čuj mo tej ali uni priliki govoril y kaj cesar pn Velike pomembe je posebno to, da povsod y se cesarju mestni župan in drugi [načeiniki poklonili z z našimi bpafi na geakem klJ nagovorom v českem jeziku tudi on skeg jeziku jako prijazno sel ej , ju C^VLX v,« ť dgovarjal tudi v poleg nem-kem onemu nesrečnemu gospodarstvu, ki je bilo skoro 18 dolgih let v rokah ustavaških liberalcev, mora konec biti v Avstriji, da se reši duševnega in materijelnega propada. Po vsem tem sklepamo te vrstice tudi mi, združeni : Slava presvitlemu cesarju, vzvišenemu spravitelju narodov avstrijskih! tem presvitli vladar očitno pokazal, da mu je češki (slovanski) narod ljub in da njega jezik zna in rad govori ter da po takem vse laž kar ustavo verci čenčaj ljudem y da cesar hoče strogi centralizem * s ponemčevanjem narodov avstrijskih Mnogo vrstne novice. Gluhega Čehelarja v Šildavu na Nemškem je Ko 3e dr Rieg cesarj rekel i da se bode unidan Čebela pičilana trepavnico blizo senc. tolažiti si hude bolečine je mož prst pokladal na tre- P med di dosegla, kedar se pomirijo ne- pavnico in jo z vodo močil. Na to je trdo zaspal. kateri prenapeti duhovi in da bodo Cehi v deželni zbor se zbudí, s liš i z zvonika nenadoma uro biti topili in s potrpežijivostjo šli na delo, ko Ko Je Ijubeznjivo cesar: „Potrpežljivosti se morat mene učiti". To kaže, da cesar spremlja v duhu vse notranje prepire v svojem cesarstvu in da v pogledu na te razpore, ki mu delajo veliko bolečin wvuu.u. otž £iuuui , o i i o x il ûYv/uia.» uv/uauuixia ui u umi , au J dgovoril mu je dve leti, kar je po prehlajenji popolno oglušil, ni slišal. y se mora * Veliki zvon stolne cerkve v Kolonji (Kôln) na Nemškem je med zvonenjem pred praznikom sv. Reš-njega telesa počil. Ta zvon je za tako imenovanim „ce vaditi velike potrpežljivosti. Zato je pa tudi plem sarjevim zvonom" Četrti te cerkve po velikosti. t ki so se mu v velikem številu obéh strank da mi poklonili, radostno pozdravil z ozirom na to nistru Taaffe-u obveljalo, dognati med njimi kompromis pri volitvi poslancev v državni zbor Naši dopisi. Gorici j unija Ves ta mesec je nekako po razgovoru dr. Jirečekom, bivšim ministrom, svečen petindvajsetletnici prevzv. našega k n e z o- je bila obletnica cesar rekel, da se mora očitno priznati, da je yy zavni liko s sedanj z b oi tori t veČ: liko dovršil y v ce tud m se ve- tem izrekom, ki je očitna pohval državnega zbora y cesar gel tiste pisarije, s katerimi ustavoverci ljudstvo motij i državni zbor ni ničesa storil. » vse da nadškofa. Přetekli četrtek, 3. t. m. Njihovega posvećenja v Ljubljani (1. 1855.) Tisti večer je napravil zavod šolskih sester „de Notre Dame" prav primerno slavnost. Odgojanke so izročile preča- íz- stitljivemu starčeku jubilantu razne darove delke ; potem so bile žive podobě, bistroumno umišljene svoje pogovoru s knezom Karolom Auerspergom, predstavljaj oče prizore iz življenja sv. Andreja; t vmes deželnim glavarjem češkim, je cesar milovaje rekel, da se je igralo na glasovir. Med mnogimi povabljenci so y) d so mend přiklad čutil 3 rastejo, tako drag let let a Deželni gl in Je • V 1 • pnsh častit preêastitega jubilanta vsi načeiniki na vuui, kam s to opomnijo meri tco ki pelje v Rovte ! To vam je cesta, da jej ni še le 3. t. m. Pela sta tudi p\ G or h ft P. 1H nifíprova. SO* noro • \7i\rr aHqItu L» nîû nA riiûi f\ no hî aal nA tfrualrûm t. m.- Pela sta tudi c. Gerbec in njegova so-pruga. Vse je šlo dobro. Da bi znale stene omenjene nekdaj čitalnične dvorane, (katero ima zdaj nemško govoriti, povedale bi lahko, kako para; voz odskakuje po njej, ko da bi šel po Kraškem pašmku, vedno je člověk v nevarnosti, da u ne bi se zvr- društvo „Concordia"), na to ali ono stran. Vendar ko bi ga zadela taka t n ~ ji o~ ------f f ' —---— ~} ------ neSreCa, Kf i oc; uc punauu , n^i u i y uu aaj je bilo takrat, koje sedanji deželni predsednik kranjski, niehko posteljo, iz katere bi se le s težavo lzkobacal, se preveč ne pohabil, ker padel bi v do kaj g. Winkler, bil predsednik naše čitalnice in kako je ln se mu dolgo poznalo, — padel bi namreč v ]ak< narejal razvoju slovenstva v Gorici podlago; kako je globoko blato. Na vprašanje, kdo ;ma cesto popravljati se mu dolgo poznalo padel bi namreč v jako bilo n. pr 1863. (12. julija), ko smo v tišti Stabile- * novi dvorani (o 18001etnici ss. Mohorja, Cirila in Me- jenji Logačani toda) slavili naše goste vrle Ipavce. pove mi voznik, da cesto do „ Brloga i iuuix) slavni naše goste vne ipavce. — Veteransko ravno JLogačani ceste uže 2 ali ô leta niso popravili, se društvo se lepó širi po deželi. Gorica in vsa grofija ne zmenijo za opomine svoje županije. Kje ima županija 7 17 Brlo popravljajo Do- or © í( pa Zaplaninci. Vendar 7 ako ravno Logačani ceste uže 2 ali 3 leta niso popravili šteje 600 veteranov in znaša njihov podporni 1200 gold. Med častnimi udi so prečastiti nadškof. na] bi kaj veljave? Ako si upa pasji davek upeljati, se potrudila, da se cesta popravi, ki jo ljudje tako zeló namestnik, župan dr. Deperis in drugi. — Tik pred za- rabijo. Ali n mi nikakega zauoanja do c. k. g'avarstva, četkom deželnega zbora (31. maja) se je odpovedal da bi jej ono do veljave pomoglo in ljudi prisililo cesto poslanstvu g. namestnik linški baron Pino. Gim- popraviti? Enako malomarni so tudi Zaplaninci; tudi nazijski profesor gosp. Maj on ic a, ki je bil šel prve 0ni ceste ne popravijo. Kje je tu Rovtarska soseska dni maja z drugimi avstrijskimi starinoslovci ogledat da se ne starogrške starine v Ol i m pi ji, vrnil se je te dni na dobila * m * f oglasi 7 saj je vendar ona dolgotrajno pravdo svoje mesto v Gorico. Poddrage na Vipavskem naj prisili Zaplanince, da enkrat delo do- jun Ubogi kmet! . kako Njega tare vedno nadloga in ne ve si pomagati, bi dalje dělal, da bi vendar si toliko prislužil za družino in davek. Kakor je uže znano, je letošnja huda s v oj o c. kr. deželno vlado, da ona malomarneže prisili. 7 da so zima pokončala po naši dolini veliko trt tako te zdaj, ko je vse drugo v najlepšem zelenji, suhe in ne vršijo. Cemu daste svojo živino tako nepotrebno trpin čiti ! Ako si sami cesto popravljate, prosite tudi slavno Gotovo vaše prošnje ne bodo brezuspešne. Prosite jo pa tudi, da se vendar izpelje silno važna črta Rovte Žir. — Prvi pomladanski dnevi obetali so nam zel6 dobro leto. Drevje je jako lepo cvelo in ozimina lepo poganjajo več. Prežalosten pogled je zdaj po vinogradih ; rastla. Sedaj pa nam je mraz, sneg, bilo ga je 3 več ko polovico in na nekaterih mestih celó vse trte pr8te, in slana ves up pokazila; lepo cvetje je kar od- 80 suhe stila 5 in ie za posekati! In kar je nemila zima pu- padlo, fižol in korun sta vzebla, seno pa zelo slabo vzela je Vipavcu pozneje strašna burja, toliko raste, ker mnogo škode delà črv. Še nekaj! Obilni padlo fižol in korun sta vzebla, seno pa zelo slabo 7 mladja je polomila, da je kar za obupati. Sená bo le- gozdi pri nas ginejo vedno bolj in bolj in le s težavo to s tudi malo, kajti zgodnja suša je senožetim veliko se se kaj debelega dobi. Kaj bo v 50 letih škodovala, ravno tako drugim pridelkom. Sadja je bilo Notranjska gol kras! Bog pomagaj f ? cela dokaj na drevesih, posebno čresenj in marelic, al burja Je tudi tu velikánsko Škodo napravila in naredila, da Črnomelj J unija Naš mestni zastop izvolil je je prvih ČeŠenj prav malo in še te so slabe. Ker so Vipavci po grozni zimi na trtah bolj zadeti kakor po toči, zato so vsa županstva po nagovoru gosp. Eugena Mayerja, župana Vipavskega, sklenila, prošnjo položiti na višje mesto za olajšanje davka. To je bila pač dobra in blaga misel vseh, ki eo k temu pripomogli. Dopis gospoda deželnega predsednika se je tudi v našej občini z veliko radostjo sprejel in poslalo se je prečastitemu gospodu predsedniku sledeče pismo, katerega naj „Novice" blagovolijo natisniti. jednoglasno ministerskega predsednika grofa Taaffeja za častnega meščana, v priznanje spravoljubne in vsem narodnostim pravične politike. Grof Taaffe se je te-legrafično zahvalil in sprejel to čast. Do sedaj ima naše mesto tri častne ude: ranjcega dr. E. H. Costo, dr. Jan. Bleiweisa in grofa Taaffeja. — Naše mesto si res veliko prizadeva napredovati v duhu časa, a ža- libog nasi kraji so prerevni. Pravega življenja manjka r St. 102. nobene komunikacije ni, niti železnice, za ktero prosimo in prosimo uže veČ let, a menda zaman. nesrečno zaprtijo zarad Tudi imamo kuge, ki f nam veliko škoduje saj ni nobene kupčije, posebno ne z živino! Bog daj r r Preblagorodni gospod deželni predsednik J Pri zborovanji občinskega odbora dne 30. maja se je sledeče z navdušenostjo enoglasno sklenilo Vsoja se ponizno podpisani občinski zastop milosti najudanejše se zahvaliti za Vaše preprijazno pismo od 4. maja 1880 in Vam, velečastiti Gospod, is Vaš ej da bi se ta spaka zadusila! 2. dne t. m. pokopali smo učitelja Jerneja Koče var ja. Umrli je služil zadoji Čas v Draščah ; bil je skoz in skoz narodnjak in izvrstno je znal kor voditi. Umrl je trpin kot žrtva osob-nega poganjanja ! Naj v miru počiva! pismo ou maja jloov iu vam, veicuasiin vjruspuu, is- i l Ljubljane* — » «j , w» u. ui. »v^ jv> kreno čestitati k imenovanju od presvitlega vladarja Njih deželni zbor. Ker nam danes ni mogoče, po na- Včeraj dne t. m. se je prićel apostolskega veličanstva za predsednika naše mile domovine kranjske. Pri branji Vašega velecenjenega pisma v občinskej zbornici je vse podpisane ono pismo tako razveselilo in več Časa ugibali vadi „Novic ť poročati tudi o vseh obravnavah dne prvega povémo, pridržaje si za prihodnji list obširnejše katero so uže Tagblattu" podobni listi: „ali pridejo poročilo, danes le to, cla ono vprašanje 7 SiUUIIilCl J \j VSC jJUUJJiSO.UC UlIU piouiu taivu i i\t, VCSCIUU ju veo uaoa u^iuau jjia^vittivu . iznenadilo, da vskliknejo v imenu vsega prebivalstva narodni poslanci v deželni zbor ali ne?" bilo je danes 185 řešeno. Prišli so s sledeco izjavo, katero je zboru bral dr. Jan. Bleiweis: • Živo obžalovaje, da slavno ministerstvo vloge od lerja, občina Cirkniška pa g. grofa Taaffeja, c. k. deželnega predsednika Winklerja in pa dr 18. avgusta 1879. 9 danjega deželnega zbora v kateri srno prosili razpusta se- ; ni še řešilo, čeravno smo skli- žavna poslanca grofa Hohenwarta in dr. Vošnjaka. (Iz prvega občnega zbora konj er ej skega odseka Novi- c. cevaje se na zborove zapisnike od 16. in 20. septembra . kmetiske družbe kranjske cam" došlo sledece poročilo: dne t. m.) je 9) 1878. v zbor s sledeco temeljito dokazali illegalnost njegovo, stopimo 1ZJ a VO : Zborovanje, katerega se je izmed dozdaj vpisanih udeležilo 20 udov, in kateremu je predsedoval družbe kmetijske g. predsednik baron Wurzbach in vpričo bii Visoka vlada sedanja razodela je v vsem svojem vladni zastopnik pl. Fladung, je gosp. predsednik pri-čel z nagovorom. Na kratko razloživši zgodovino konje- postopanji resno voljo, da hoče pravična biti vsem na- rejskega odseka, ki je po želji c. k. ministerstva polje rodom ter na tej poti napraviti spravo med njimi in delskega na mesto bivše c. k. deželne konjerejske ko- ustanoviti notranji mir, Avstriji tako silno potreben. misije stopil in je c. k. kmetijski družbi samostojno Al ker se jej zaradi mnogostranskih zaprek od pridružen, je nazoČi zbor opozoril, da njegova naloga prav tište strani, ki se ustavoverna zove, žalibog do- je danes ta, da si določi pravila in pa da voli si iz- zdaj ni še posrečilo, doseči oni cilj, ki je vsacemu pra- vršijoči odbor. Gosp. Murnik, ud bivše c. k. deželne vemu Avstnjancu jako milo in dobrodejno izrazen v konjerejske komisije, je bral zboru v posvetovanje pred- prestolnem govoru, katerim je Njegovo veličanstvo bia- ložena pravila, ki so bila sprejeta in po nasvetu dr. govolilo odpreti sedanji državni zbor, in ker bi se Jan. Bleiweisa v točkah nekoliko spremenjena Po v o d b o r za nam zastopnikom vedno lojalnega slovenskega naroda sprejetih pravilih so bili vsled utegnilo očitati, da v tej važni dobi izostavši iz dežel- leta izvoljeni sledeči gospodje: Josip Frid. Seunig, nega zbora delamo zadrege navedenim blagim vladnim Ivan Luk man, Ivan Murnik, dr. Schindler. rit- nameram, zato si smatramo za dolžnost patriotizma potrpežljivi se udeležimo še tega zborovanja 9 ki da ima majster Wild, Vincenci Smola in pa Ed. Siege 1 kateri izmed sebe vo!ij<> prvomestnika in njega namest 9 med drugim določiti proračun celó za prihodnje leto, nika in s sl. ministerstvom poljedelstva sklenejo pogodbo katerega osoda danes še skrita leži v Božjih rokah, na- o opravilih, katera pripadajo konjerejskemu odseku, dejaje se pa da bode visoka vlada med tem časom o predrugačenem volilnem redu za zastop deželni kranjski in v svobodném gibanji volilcev iskala sredstev in jih smrti gosp tudi našla, odstraniti sedanji deželni zbor > ki se gledé na ogromne nepostavnosti, ki so ga stvarile, in z ozirom na naš sedanji národni zastop v državnem zboru nikakor ne more imenovati pravi zastop naše domovine. Stoječ tedaj na istem stališči, ki smo ga lani v svoji peticiji do sl. ministerstva od 18. avgusta izrazili stopimo podpisani za zdaj v ta deželni zbor edino dr. Raz la ga iz Brežic na Šta-jarskem , kjer je zadnja leta živel, slovo davši vsemu literarnemu in političnemu delovanju, nam je došlo sle-deče naznanilo: » - • È m H.' % . . xl' - y 9 Žalujočim srcem naznanjam vsem prijateljem znancem pretužno vest, da je Vsemogočnemu padlo, mojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda iz gori navedenih patriotičnih ozirov ter se hoćemo ude-ležiti njegovih obravnav. dr. J. Razlaga Ljubljani 8. junija 1880. ( VmesČenje) za 3 leta zopet od Nj. veličanstva potrjenega mestnega župana gosp. Laschana se je dne t. m. v zbornici mestni slovesno vršilo. Ob 11. uri dopoludne je přišel gosp. deželni predsednik Winkler, spremljan od komisarja grofa Pače-a, ki je županu bral prisego. C. kr. deželni predsednik je potem og;ovoril župana nemški in slovenski, povdarjaje eno najvažnejših odvetnika v Brežicah, bivšega deželnega glavarja državnega poslanca « Kranjskem, deželnega včeraj dne 5. junija dolgi in hudi boiezni menti za umirajoče, pozvati Truplo predrazega umrlega letu svoje starosti previaenega zakra boljši svet. bode přeneslo stanovanja rajncega junija ob 5. uri popoludne iz njegovega gradu pokopališče. Svete maše razuih cerkvah. da župan me mestnimi nalog županovih , namreč to odborniki in med prebivalci mestnimi pospešuje slogo ker sloga je temelj občni koristi, — mestne odbornike pa naj opominja, naj župana v težavnem njegovem poslu podpirajo in složni na blagor glavnega mesta delujejo kajti to je, cesar meščani pričakujejo od njih. Brežicah junija 1880. Lujiza RazIagoYa, rojena Priegcr, soproga • ' V r • jùu . v - ^ H ' Žup an (100 leť) bode letos 29. dne meseca novembra Laschan se zahvaluje za cesarjevo potrjenje, prosi c. k. je umrla cesarica Marija Terezi ja. Naš domo- deželnega predsednika njegove in v ladné podpore in za- ljubni pisatelj pl. Radies je v spomin slavni cesarici goto vij a bode zmerom držal ustavnih zakonov. v domačem ob- , da v opravilih, od vlade obČini izrocenih, spisal knjižico za ljudstvo, v kateri razklada mnogo- stranske razmere med cesarico Marijo Tere čiúskem poslu pa se bode vestno ravnal po sklepih od- z}j0 in deželo kranjsko v javnem življenji. borovih, v vsem pa mestu na korist; do someščanov se Knji- žica pride v zalogi marljívega tiskarja J. Kraj ca v župan v slovenskem govoru obrne s prošnjo, naj ga Novomestu kmalu na svitlo. V različnih poglavjih te blagovoljno podpirajo v izvrševanji mnogostranskih nje- knjižice se nahaja tudi eno pod naslovom: ,,Sloven- govih nalog. Naj temu poročilu dostavimo opazko » o kateri se ne bojimo zavračani biti, da, dokler mest-nerau odboru ne stoji župan narodne naše stranke na čelu , nam je Laschan povoljniši nego kdo drug. ščina", ki je prav posebno zanimivo. (Poseben ponatis -poročila o zboru antropologom), ki je lani bil v Ljubljani, je přišel nedavno na svitlo. tem poročilu se nahaja tudi sestavek prof. dr. Ar Občina Crnomaljska je grofa Taaffeja, nolda viteza Lu šina o ,,krajnih in osobnih imenih na ministerstva predsednika, izvolila za častnega občana, Kranjskem" (iiber Orts- und Personennamen in Krain). občina Litijska grofa Taaffe-a, grofa Hohen- Morebiti kdo naših strokovnjakov ta v marsikaterem v^arta in pa c. k. deželnega predsednikagosp. Wink- obziru zanimivi článek vzame v pretres. 186 zbornici gosposki je unidan „oče februarske Moravsko Iz B se piše „Politiki", da med ustave", glasoviti vitez Scbmerling, čenčal o tem, drugimi korporacijami so se o prihodu ces. namestnika tudi mnoga siovanska društva poklo-prav srčno sprejel in se ž njimi deloma da edini prvi jezik v Avstriji je nemški jezik; v podporo te čenčarije pa je na pomoč klical tudi to, da v av- viteza Kali nila, katera je strijski a r mad i kraljuje edino le nemški, ker bi se nemški deloma česki preprijazno pogovarjal rekši da sicer prosti vojak z oficirjem v službenih zadevah po- dolg časa bivaj na Ogerskem xorvoi, u, Stajarskem in Kranj da si razumeti ne mogel. Nemčurski glavar sodi tu kakor skem ni sicer zdaj prav trden v českem jeziku slepec o barvah! Mnoge knjige v slovenskem je- ga pa bo, ker je njegov materni jezik, kmalu popolno ziku ki jih je naš zaslužni g. stotnik pl. Komelj na privadil Z41XVULj XVI JiU JU UCtO /JUUAUUU« K/wvaaa» V W « J ^^ j^** ' w svitlo dal o različnih predmetih vojaških in so bile na panov 1. dne t. m • J ~ J —I ixiiiuiu j^/^j^v/iuvr Ko se mu je deputacija 15 Hanaških žu- višem mestu potrjene, pričajo jasno, da poleg druzih tre be poklonila, da mu bjavi želj po nenemških jezikov veljavo ima v armadi naši tudi jezik namestnik vitez Kallina kib prebivalcev na Moravském, jih je ces. slovenski* da bi se Slovanom gotovil, da — Tudi „Novicam je, u^u pritožba o tem, da tukajšnja „Baugesellschafť* ne pozná one Božje zapovedi, da nedelja in prazniki so Gospo- dovi dnevi po katoliški veri, ki je vera ogromne većine cijo poslati do cesarja na Cesko in ga prositi, da tudi kakor listu „Danici' t došla vica je ena in da ta kaka krivica zgodila, rekši ne bode dopustil y da 7 ravskem, za Slovane tako kakor za Nemce obojni narod na Alo Galicija. Iz Lvova Deželni odbor hoče députa Ljubljančanov, in da o teh dnevih se morajo opustiti v Galicij pride e se to godi, bo vsa težaška delà. „Stavbeno društvo" pa, ki h ranil ni ci predlog, da se v spodobni sprejem zida zdaj novo hišo, ukazuje rokodelcem v nedeljah Galiciji dovoli 80.000 gold, iz deželne blagaj deželni zbor stavil . veličanstva v Hrvasko celi dopoludne zidati, da je velik ropot okoli in okoli in se pohujšujejo blizo stanujoči ali memogredoči ljudje, vsled katereg bo Cesarski patent j baj uze ojaška pokraj podp r združena s ki so v kugi brezverski vendar še ohranili kaj vere. Hrvatsko. Bog daj ! štavljenje železnice od Siska v e je uže taka grozna sila za to zidanje, naj delavci N vsaj raji delajo popoludne, ne pa dopoludne med služ- uže sklenj Karl Dobro je baj od ogerskega ministerstva y ce bami Božjimi. Sploh naj bi ta gospoda, ki nedeljska Ogersko res t delà ukazuje, šla na Angleško, da vidi, kako bi celo dušenjem v Požunu enogl Baron Sennyey je bil z velikim nav Baugesellschalť' zaprli, ko bi tam to počela cenja v Ljubljani. ; kar po- zbornico ogersko izvoli za državnega poslane v Sennyey eljá na ke m blizo to, kar grof Hohenwart v Avstrij Og zato JJjUUijaUl. " « »V, XX v u v u H UI V V XAYOtlljl, ZJClbV (Sokolski večer) v nedeljo je bil jako živahen, utegne njegova volitev dalje seči in velike premembe čitalnične gostilne prostori vsi zasedeni in program se učiniti v Ogerskem ministerstvu. Cas je res tudi, da je na hvalo občinstva lepo vršil posebno pa petje (Vabilo gosp. udom narodne Čitalnice) v občni se streznijo Madj Iz Ku sij zbor prihodnjo nedeljo, 13. dne t. in., dopoludne ob je po mnogoletnem bolehanj Cesarica Marija Aleksand dan t. m. umrla za 11. uri, se ravnokar razpošilja z naznanilom, da pred- pljučno sušico. Cesarica je bila 56 let stara hči nad- met tega občnega zbora je nova volitev odbora katere naj bi se gosp. udje obilo udeležili. y jvode Hesenskega Ljudevita II.; pri krstu je dobila imena Vilhelmina Augusta Sofij Marij katera je pre Novičar iz domačili tujih dežel. měnila, ko je iz protestantovske vere prestopila v pra voslavno. Cesarica je bila jako duhovita gospa, bistrega Dunaja. Telegram z Dunaja poroča y da so se po vseh deželah avstrijskih 8. dne t. m. pričeli zbori. Zmerom pa se ponavlja glas, da bodo teško dalje časa trajali ko ta mesec. Poroka svetlega cesarjeviča Rudolfa s Bel-giško princesinjo je določena na 18. dne svečana prihodnj ega leta. grofu Taaffe-u se pripoveduje, dao tistem vladnem naukazu, po katerem se ima v uradnijah vsa-cemu jeziku dati njegova pravica in o katerem nemški liberalci tolik hrup ženó, se je kratko pa dobro iz-javil tako-le: „Kdor napotja delà zadevam, ki se tičejo uma in mišljenja, po katerem imela je velik vpliv na svojega melanholičnega soproga. Pravoslavna cerkev je imela malo tako pobožnih hČer, kakor je bila pokojna carica. Dala je stare cerkve oskrbovati z vsemi potrebščinami obnavljati, nove zidati m Svoj vladarsko go rečnost in skrb za rusko cerkev iztezala je tudi na balkanski poluotok, posebno na Bulgarsko iztočno Ru- melij Zato je tudi delala za oslobojenje tlačenih juž nih Slovanov v Turčij obdarovanjem cerkvá je pro budila in izdržavala nado teh Slovanov v pomoč Rusij katera jim je naposled tudi došla 7 Nič manj goreca ni vere in jezika, ni praktičen politikař. Stajarsko* — „kjiw* wo^uum pio^, u« au^c« dve nemškutarski trdnjavi vzeli Slovenci; Ptujski okrajni zastop in pa Ormožki je v slovenskih narod- Slov. Gospodar te piše da so zopet bila carica tudi za humanitarne svrhe, leta 1876 je os novala „družtvo crvenog krsta" (društvo rudečega križa), katero je tako blagotvorno delovalo v Bulgariji in iz-točni Rumeliji. Pozneje se je po tem izgledu osnovalo tudi društvo rudečega križa v našem cesarstvu šolam je bila krepka podpora. Ni čuda tedaj y Tudi da je nih rokah. Slava volilcem! Cesko. Iz Prage. dne t. m. je z velikanskimi ovacijami cesar odpotoval iz Prage ter se podal v Jo-zefovo, Kolin in Pardubice. Pri odhodu je veliko svojo zadovoljnost izrazil o vsem, pokojna carica bila tako visoko spoštovana in priljub ruskému narodu. kar Je videl m našel v in obljubil, da pride kmalu zopet v Prago in Mladočehi so v svoji vroč- Pragi, ondi dalje časa ostane. Žitna cena v Ljubljani 5. junija 1880. Hektoliter: pšenice domaće 10 gold. 24 kr nici zopet nekaj učinili, kar nevoljo izbuja v višjih kro- 11 gold. 39 kr turšice 6 gold. 50 kr banaška 8oršice 8 gold gih: poslali so namreč angleškemu ministru Glad- 50 kr rži 6 gold. 99 kr ječmena 5 gold. 39 kr stonu, ne pomislijoč, kaj je ta sicer narodom pravični prosa 5 gold. 39 kr ajde 5 gold. 39 kr ovsa 3 gold državnik pred voli tvarni govoril o našem cesarji 56 kr Krompir 3 gold. 13 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba Blaznikovi našle dniki v Ljublj