0 ribarstvu. Ko je cesar Jožef razpuatil veliko število aamoataaov, je zadal a tem tudi ribarstru veliko raao. Ribaiki, ki so jih do tedaj oakrbovali aamostanski bratje, so prišli aaeakrat v tuje, aevešče roke, ki aiso pozaale aiti živIjenja aiti potreb vodaega prebivalstva. Ni čuda tedaj, da je začetkom preteklega stoletja začelo ribaratvo hirati. Tekom zadajih dvajaet let ae je pa začelo veliko gibaaje v koriat te paaoge kmetijatva; počaai, pa veadar z gotovimi koraki prihaja ribarstvo zopet do oaega priznaaja, katerega po vaej pravici zasluži. Dokazaao je, da je ribje meao doati bolje redilao kakor vaako drugo, ia že samo zaraditega bi bilo želeti, da bi po8tala riba hraaa priprostega ljudstva. S tem zaaimivim vprašaajem se je bavil letoa tudi veliki ribarski koagrea aa Daaajn, katerega velikaaska udeležba je bila priča, do kake veljave se je daadaaes že to vprasaaje povzdigailo. Zatorej raialimo, da ae bo odveč, ako podarao aa tem mestu par kratkih opomb glede ribaratva a karpi (krapi). Karp je prava podoba leanha. Jako po godu mu je plitva ia topla voda, v kateri ae z veliko mirBoduaflostjo ia zadovoljaostjo premiče sem ia tje. Vsled te lastaosti imeaujemo ga radi sviajo med ribami. Najvažaejae vpraaaaje za aas se glasi: BOd česa ae hraai riba?" Dokler ae vemo tega, bodemo tavali v aejaaaem okoli. Od zemlje riba gotovo ae živi ia od vode tudi ae. Saj verao, da tega so zmožae samo zeleae raatliae s pomočjo aolačaih žarkov. Pač pa ima blato v ribaikib v gotovib okolščiaah zmožaoat, da redi t aebi aeštevilo malih, a prostim očesom aevidaih živalic, katere imeaujemo akupao pod iraeaom kruataceje. Ta aajmaajša bitja, ki spadajo večiBoma v sorodatvo raka, tvarjajo takorekoč aatarai živež vsake ribe. To malo živalatvo lahko močno poviaamo, ako puatimo, da se voda v ribflikih dobro segreje. To doaežemo najbolje a tem, da pustimo avoje ribaike plitve; jediao jarki, po katerih pritaka ia odtaka voda, aaj bodo bolj globoki. Drngi pripomoček, pomaožiti to aevidao hraao obstoji v tem, da aapeljemo gaojaice v ribaik. Tako sem videl letoa pri izvratao arejeaih ribaikih, da je iz bleva ael Baravaoat kaaal v ribaik. Na to hraao aaj bi ribarji vedao pridao pazili, zlasti aaj ae prvoletai karpi hraaijo izkljačao samo 8 to hraao. Ako pa bočemo doati pridelati ia prodati, ae bodemo sbajali aamo 8 to braao. Treba aam bo ribe krraiti, kakor krmimo vsako drugo živiao, Na velikaaakih ribaikih kaeza Scbwarzeflberga aa Čeakem krmijo z lapiaami (grahu podobaa raatliaa) ia a koruzo. Zrao se precej drobao razdrobi, pomeaa ia ia vrže v vodo. Račuai se, da pet kil lupiae aapravi pet kil krapjega meaa. Lupiae staaejo 100 kil 7 gld., tako, da aam aa ta aačifl pride 1 kg. ribjega mesa aa 35 kr., kar je pa jako aizka ceaa. Za aaae razmere je aajbolje priporočati, ako krmimo 8 sočivjem n. pr. s fižolom, grahom ia bobcem, katero prej s kropom poparimo. Krompir dajati karpom ae ne izplača, ker je preveč eaostraaski ia ae poapešaje dosti raati meaa. Nadalje so kaj izrstaa hraaa črvi, mube ia hrošči. Hrosce raoramo seveda prej poaaaiti ia zmleti. Ribe se aa krmljeajeaje kaj hitro navadijo. Videl 8em lep prizor, kako so ribe iz rok svojega gospodarja aame braao jernale. A to krmljeaje ima tndi gotove meje. Več ko potrojiti avojega pridelka 8 krmljeajem bi "alkomur Be svetoval, ker bi to zaalo ribam jSf zdravju skodovati. '¦*<¦' Kakor pozaa vsak živiaorejec to, kar ima v hlevu, tako aaj pozaa tudi ribar aataako to, kar ima v ribaiku. Glavao pravilo ae aaj glaai: I m e j v eao ia istem ribaiku aamo ribe eaake velikosti! Iz tega pa že sletli, da aara je treba za umao riborejo več ribaikov. Ia sicer potrebajemo za prvoletae ia dragoletae ia tretjeletae karpe, za vsak letaik posebea ribaik, ki nam je že zaaa po svojih Iastaoatih. Slišali suio, da mora biti plitev, topel iu pola aižjega žival8tva. Na jeaea polovimo karpo ia jib spravimo v prezimaike, to ao ribaiki, ki ae raz ločajejo po svoji globokoati ia imajo svoj pritok ia odtok vode; a tem poakrbimo, da aam ribe črez zimo ae zmrzaejo ia da dobijo t meajajoči se vodi doati zraka. Poletae ribaike pa pastimo črez zimo brez vode, da zemlja dobro premrzae. Ako hočemo plodovitost ribaika ae bolj poviaati, bodemo ribaik preorali ia ga raočao gaojili zlaati z gaojaico ia apaom. Pri močao izaesaaib ribaikib ae bode kazalo dragega, kakor ribaik za cno leto leto opustiti ia zasejati ovea, kateremu se raočao pogaoji. Podal aem tukaj par črtic o aovem ri- barstva. Da ae da a tem kaj doaeči, to kažejo dejstva. Kaezu Schwarzeabergu b. pr. aeaejo ribaiki dosti več čiatega dobička aa ha — s stevilkami žalibog radi tajaosti ae morem služiti — kakor če bi dotičao zemljo uporabil v kake drage goapodarake aameae. Po ajegovih ceaah ae pa ravaa tadi ceaa rib cele Evrope. 100 kg aeosaažeaih živih karpov prodaja aa velike kupce po 74—78 gld.; pri mabh karpih (pod 2 kg) je ceaa za 4 gld aižja pri 100 kg. V Bajaovejaera čaan biočbo priporočajo aa ribaikih rediti race. To je gotovo jako dobro ia koriatao, sereda moramo paziti, da nam race ne zaidejo r ribaike, kjer imamo ikre ia mlade ribice. Jos. Zidaaaek.