YU ISSN 0351-2851 i I mm LETNIK VI VOLUME VI ŠTEVILKA 24 NUMBER 24 JUNIJ 1985 JUN 1985 ACROCEPHALUS dvomesečno glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije,Jugoslavija bimonthly journal of Bird watching and bird study association of Slovenia,Yugoslavia 61000 Ljubljana, Langusova 10 naslov uredništva editorial address urednik editor uredniški svet editorial council oblikovalec designer tipkanje typing lektorja readers tisk print cena price Iztok Geister 64202 Naklo,Pokopališka 13,tel.064 47170 Iztok Geister, Janez Gregori,Boris Krystufek, dr.Sergej D.Matvejev, Dare Sere, dr.Andrej Župančič Iztok Geister Ivanka Metelko Janko Kovačič (za slov.-for slov.) Irena Jurak-t&ttson (za ang.-for engl) Sitotisk Janja & Andrej Košir Žeškova 5, Kranj 100 din za številko DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE - JUGOSLAVIJA BIRD ETCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA - YUGOSLAVIA naslov address predsednik president podpredsednik vicepresident tajnik secretary blagajnik treasurer žiro račun izvršilni odbor executive board letna članarina subscription rate langusova 10, 61000 Ljubljana Rudolf Tekavčič 61351 Brezovica 350, tel.:061 653506 Dr.Andrej Župančič Veselova 10,61000 Ljubljana, tel.:061 216974 Toni Trilar Pot v Bitnje 12, 64000 Kranj Dare Sere Glinškova ploščad 12,61000 Ljubljana, tel.:061 348274 50101 - 678 - 73884 Franc Bračko,Janez Gregori,Peter Grošelj, Dr.Serqej D.Matvejev, Slavko Polak, Andrej Sovinc,Dare Sere,Borut Štumberger, Rudolf Tekavčič, Temi Trilar, Dr .A.Župančič 800 din za posameznike (400 din za di-jekc in študente) in 2.000 din za ustanove 17 Sklepi tretje konference ornitologov Jugoslavije Conclusions of the third conference of Yugoslav ornithologists 1* Na tretji konferenci ornitologov Jugoslavije se je zbralo 58 udeležencev iz vseh republik in pokrajin razen črne gore, Makedonije in Kosova* Poleg tega so se nekateri opravičili in konferenco pozdravili* 2, Udeleženci konference so sprejeli obsodbo poboja ptic v okolici Dubrovnika in zahtevo za kaznovanje krivcev, ki bo poslana v objavo dnevnemu časopisju in pristojnim organom in organizacijam* Da se taki poboji ne bi več ponavljali, udeleženci konference predlagajo, da se prepove lov ptic v izjemnih vremenskih razmerah; visok sneg, nizke temperature, poplave ,**, tudi v republikah in pokrajinah, ki takega zakonskega določila še nimajo-' 3, Udeleženci konference so sprejeli poročilo komisije za zakone, ki je delo-Vala v okviru konference, in njene sugestije za prekinitev sramotne akcije zastruplajnja volkov (Canis lupus) v Orni gori in Makedoniji ter odvzem strupa» namenjenega tej akciji, in predlog za dokončno prepoved takega načina kontrole predatorjev* Poročilo komisije za zakone bo poslano v objavo dnevnemu časopisju in pristojnim organizacijam, 4* V Jugoslaviji se vsako leto preparira tudi mnogo zavarovanih živalskih vrst, med njimi tudi ptice* Zato udeleženci konference predlagajo odlok» po katerem preparator lahko preparira zavarovano živalsko vrsto le z dovoljenjem republik škega ali pokrajinskega zavoda za vapstvo narave, ki bi predhodno ugotovil poreklo živali, poslane v prepariranje, in strogo sankoioniranjs^kršitsev. 5t Udeleženci konference so proti vsem raziskavam, ki ugotavljajo škodljivost katerekoli vrste ptic, ker je to biološko zgrešeno* 6* Udeleženci konference predlagajo popolno zaščito vseh ujed tudi v Sloveniji* ?'* Udeleženci konference predlagajo, da se sproži postopek ratifikacije washing-tonske konvencije in drugih konvencij, ki jih je Jugoslavija podpisala in še niso ratificirane. 8, Zaznamovanje ptic (barvni obročki, znamenja na perutih, barvanje perja*»*) postaja v Jugoslaviji vs$ bolj razširjeno. Ker poteka markiranje pri nas zelo neorganizirano, udeleženci konference apelirajo na vse zainteresirane, da načrt projekta sporoče svoji ornitološki postaji (Zagreb, Ljubljana), ki bo akcijo uskladila z Euringom, 9, V organizaciji Biološko istraživačkog društva "Josif F 21000 Novi Sad* Sklepi so bili sprejeti na plenumu konference 10, marca IS 8 5 v Ljubljani * Zapisnik tretje konference ornitologov Jugoslavije in naslove udeležencev so prejeli vsi prisotni na konferenci* Ostali zainteresirani pa jih lahko dobe pvi predsedujočem konference: Tomi Trilar, Pot v Bitnje 12, 64000 KRANJ, 18 Prezimovanje galebov na Savi v Kranju v januarju 1985 Wintering of gulls on the Sava river at Kranj in January 1985 Med letošnjo januarsko hudo zimo z globokim snegom in mrazom so imeli Kranjčani večkrat priliko videti jate galebov, ki so se spuščali nad reko Savo, ki si jo drugače, žal, bolj kot živi svet lasti industrija. Tako sem v sončnem opoldnevu 11,1,1985 videl z novega Delavskega mostu, kako se nad Savo spreletava jata galebov.» Imeli so izrazito belo glavo in rep; sprednji rob sicer sivih, kril je bil pri pogledu od zgoraj bel, zadnji pa črn. 13.1. sva z Geistrcm opazovala na istem kraju v precejšnejm snežnem metežu 7 enakih galebov, ki so sprva letali nad savskimi valovi, nato pa so posedli, skupaj z jato kavk Coloem monedula k ustju kanala ob tovarni Zvezda. Ko sva se jim približala, je jata očitno bolj plašnih črnih ptičev odletela, beli pa so ostali in sva jih določila kot rečne galebe Larus vidi-bundus. Med njimi so bili odrasli ter prvo in drugoletni mladiči .Nedaleč stran sva splašila sivo čapljo Ardea cinerea^ ki se je pojavljala na tem kraju več dni. 14.1.semvidel ob močnem sneženju pri kanalu okrog 10 galebov, spet v družbi kavk.Galebi in siva čaplja so bili tam tudi 19.1.Okrog 20 galebov se je zbralo isto dopoldne tudi na nabrežju Majdičevega otoka blizu itDStu ob tovarni Tekstilindus.Zaradi daljeve jih nisem mogel točno določiti, sem pa opazil med njimi neprimerno večjega galeba v mladostnem grahastem perju s črnimi konicami kril, črnim kljumom in mesnato redečimi nogam. Moja domneva, da gre za srebrnega galeba Larus ca>gentqtus3 se je kasneje potrdila. Tudi tu je čakala v bližini na svoj plen siva čaplja. 20.1. sem ob že omenjeni odplaki opazoval in fotografiral druščino 12 galebov, med katerimi je bilo to pot le nekaj rečnih, večina pa je bila sivih galebov Larus canus, prišlekov z evropskega severa. 19 CANUS RIDIBUNDUS MARINUS RIDIBUNDUS s9.3lO. Medtem ko determinacija rečnih in sivih galebov ni bila vprašljiva je bilo srebrnega galeba v prvolet- nem zimskem perju težko ločiti od morskega galeba (J. Kurillo). 8s93l0 Whereas the identification of Black-headed and Common Gulls was not in dispute* the differentation of one-year old Herring Gull in winter feathers from a Great black-headed Gull posed some problems* (J\ Kurillo) 20 Na sicer črnih koncih kril so imeli značilno belo konico. Med to družbo je zaradi svoje velikosti spet nočno izstopal galebji mladič, ki je bil zagotovo isti kot prej opisani, torej argentatus. Posamezni ptiči so se spreletavali nad savskimi valovi, se spuščali na vodo in posedali po kamnih okrog iztoka kanala. Kot je kazalo, so v odplaki iskali hrano in jo tudi našli - eden od galebov Larus canus, si je privoščil celo hrenovko in jo v zraku pogoltnil! Po nekajdnevnem deževju se je snežna odeja precej stanjšala, Sava pa je močno narasla, prav do kanala. Kljub temu sta 26.1 sem večkrat priletela dva galeba, od katerih je bil eden mlad sivi galeb, drugi pa odrasel rečni galeb. Po tem datumu galebov ni bilo več videti .Jurij Kurillo, Vrečkova 5, 64000 Kranj PRIPIS UREDNIKA Srebrnega galeba v mladostnem perju nam običajno pomagajo determinirati prisotni odrasli primerki. Öe pa se takšen galeb pojavi sam sredi zime na reki v notranjosti dežele v družbi s severnjaškimi sorodniki, ga nočeš nočeš moramo primerjati z zamenljivimi vrstami. Takšna čudovita priložnost poglobiti se v primerjavo med srebrnim galebom (L. argentatus), rjavim (L. fuscus) in morskim galebom (L< mari-nus) se nam je letošnjo zimo ponudila na Savi v Kranju. Primerki v prvem zimskem perju teh treh vrst so si namreč neverjetno podobni, Vsi so približno enake velikosti (zlasti če jih ne vidimo skupaj), imajo močan črn kljun, po hrbtu, so rjavkasto grahasti, svetel rep pa imajo temno obrobljen, Pri določevanju moramo biti pozorni na nekaj značilnosti V repu in perutih, ki jih zavoljo preglednosti navajam tabelarično: L. ARGENTATUS - svetlejša notranja primarna peresa dajejo vtis "okenca" - na koncu temnejša sekundarna peresa oblikujejo t. i. letalni rob - belina repa izrazito prehaja v temen rob L FUSCUS - brez "okenca" - zunanji veliki krovci oblikujejo poseben temen rob, tako da ima ta vrsta dvojni rob: letalni in krovni - belina repa se ostro loči od črnega roba L. MARINUS - "okence" svetlejše kot pri L.argentatus - temen letalni rob ožji kot pri L. argentatus - belina repa neizrazito prehaja v temen rob. V Kranju opazovana ptica, čepeča na savskem kamnu je dajala vtis mogočne ptioß z velikim kljunom. Ko se je dvignila, je bilo mogoče napraviti prvi izbor. Dovolj počasi je zamahovala s perutmi, da je bilo razločno videti obe značilnosti: okence na prvorednih in temno obrobo na drugorednih letalnih peresih. Tako je že na terenu odpadel sum, da gre za rjavega galeba (L. fuscus). Dilemo o tem, ali. gre za srebimega (L. argentatus) ali morskega galeba (L. marinus), so še povečevale zelo različno kontrasti-rane fotografije V Grantovem priročniku o galebih. Ni kazalo drugega, kot da zaprosimo vodilnega poznavalca galebov P,J. Granta za pojasnilo. TaKole mi je odgovoril: "Kar zadeva velikega galeba na sliki, bi ga jaz determiniral za srebrnega. Zdi se mi, da je po hrbtu in perutih premalo kontrastno obarvan za morskega. Tudi črna obroba na repu je zanj preveč solidna. Ptica daje vtis srebrnega galeba, vzorec repa, svetlo okence in zgledno poenoten vzorec na perutih in po telesu potrjujejo to determinacijo." Kot je lepo videti na posnetkin dr. Kuril La, so našemu miadostnemu srebrnemu galebu delali družbo odrasli sivi galebi (L. canus) in mladostni rečni galebi (L.ridibundus). Iztok Geister 21 SUMMARY Last polar-like winter -provided planty of opportunity for the watching of sea birds in the interior of the country. For example it was possible to watch three species of gulls on the Sava at Kranj.From January 11 till January 26 } 1985 not only Black-headed Gulls but also Common Gulls and one Velikega škurha opazujem na Ljubljana skem barju že več let. Letos pa mi je prvič uspelo najti gnezdo. Kot vedno sem opazovala odraslega škurha, ki se je pasel po travniku. Opazila sem, da je nekje na sredini nekega travnika postal bolj pozoren na okolico, začel se je ozirati in videti je bil precej neodločen. Ravno s tem vedenjem je pritegnil mojo pozornost, ker sem podobno vedenje že opazila pri pribah,, ko se približujejo gnezdu. Cez nekaj časa se je škurh usedel, se večkrat prestavil, še enkrat vstal in se spet usedel ter obmiroval, Približno eno uro sem ga opazovala na gnezdu, V glavnem je miroval, včasih je s kiju~ nom brskal pod sabo ali po okolici gnezda. Ko je miroval, se je popolno-* ma zlil z okoljem in ga ni bilo mogoče opaziti. Ptica je prestrašeno zletela, ko se je po poti približal kmet s konjem. Takrat sem se napotila do gnezda in v njem našla eno jajce. Gnezdo je bila majhna kotanjica v tleh in ni bilo postlano z nobenim rastlinjem. Jajce je bilo hruškaste oblike, svetlo zelene barve z rjavimi lisami. Ko sem bila pri gnezdu, sta se oba škurha zadrževala precej daleč in nista kazala nobene vznemirjenosti. Bil je 21. april. Mislila sem, da je to le prvo jajce v gnezdu, in da bo ostala jajca ptica še znesla, specimen of Herring Gulls were watched. Because the one year old Herring Gull in winter feathes can be mistaken for the Great Black-headed Gull> expert professional opinion was sought from Mr.V.J.Grant, vho readily agreed with our opinion that the bird watched was indeed a herring gull. II. Leglo velikega škurha v fazi valjenja z dne 21,4.1985 (D,Ota). ll> The brood of the Curlew during the hatching stage on April 21, 1985 (D.Ota) H gnezdu sem se vrnila 15. maja, da bi pogledala, če so v gnezdu vsa jajca. Vendar legla ni bilo več in sem sklepala, da je propadlo ali zaradi slabega vremena ali zaradi vznemirjanja, saj nedaleč stran pripravljajo teren za bodoče športno letališče. Odrasle škurhe sem takrat opazovala precej Gnezditev velikega škurha Numenius arquata na Ljubljanskem barju v letu 1985 Nesting of the Curlew Numenius arquata on the Ljubljana moor in 1985 22 oddaljene. Kljub razočaranju sem se na Kraj gnezditve vrnila še 25. maja. Takrat pa sta se oba odrasla škurha sumljivo obnašala. Vznemirjena sta letala nad mano in se glasno oglašala. Nekje na travniku sem nato našla mladiča, še kar velikega, svetlo rjave peščene barve s temnimi progami. Bil je še ves v puhu. Noge so bile neprimerno dolge in sive barve. Ko sem ga prijela v roke, je čivkal in kljuval Ko sem ga položila spet na tla, je hitro stekel stran in izginil med rastlinjem. Ves čas sta oba odrasla škurha zelo vznemirjena letala nad mano, zato sem se kmalu oddaljila. Prihodnost ne izgleda ravno rožnata, saj bodo v bližini uredili športno letališče, kar lahko negativno vpliva na velikega škurha. Damijana Ota3 Spodnji Rudnik 1/8, 61000 Ljubljana SUMMARY The Ljubljana moor is, apart from the Cerknica lake, the only nesting site of the Curlew in Slovenia known so far. The author describes the brood of 1985 which was so moderate as to cause concern, only one egg (instead of the usual four) was found in one nest. Fortunately from this one egg a young bird was hatched. This is especially worrying in view of the increasing disturbing effect on the habitat of the sport airport, construction of which commenced this year. 12. Begavec velikega škurha iz legla • na zgornji sliki z dne 25.5.1985. (D.Ota). 12. The downy of the Curlew from the brood shown above on May 25,1985 (D.Ota) Ker nisem v bližini opazila drugih škurhov, sklepam, da se je ta mladič izlegel iz tistega gnezda, ki sem ga našla 21. aprila, v katerem je bilo le eno jajce. To pomeni, da je škurh začel gnezditi nekje v začetku aprila in, da so bila ostala jajca (običajno jih ima 4) verjetno uplenjena. Veliki škurh je namreč občutljiva ptica in odleti z gnezda ob najmanjšem vznemirjanju in je gnezdo zato bolj izpostavljeno nevarnostim. Upam, da bo škurh še naslednja leta gnezdil na travnikih na barju. Skrivnostna fotografija Mystery photograph Ptica iz naslovne uganke v prejšnji številki je likovni križanec med čapljo in štorkljo, delo flaniškega oblikovalce s priimkom Klim .Urednik 23 Poročilo o obročkanju ptičev v Sloveniji v letu 1982 Report on bird ringing in Slovenia in 1982 UVOD V letu 1982 srao ujeli in obročkali v Sloveniji 16,369 ptičev, ki pripadajo 112 različnim ptičjim vrstam. Takoj lahko ugotovimo, da je bil ulov v letu 1982 skromnejši kot leto poprej, kar je med drugiin nedvomno v zvezi s pomanjkanjem obročkov. Kljub skromnejšemu ulovu pa opaziito, da smo bili pri nekaterih vrstah rezmeroma uspešni. Tako smo-ujeli in obročkali 12 malih deževnikov, 58 prib, 26 malih martin-cev, 18 na vadnih čiger, 27 vijeglavk, 21 hribskih Škrjancev, 115 breguljk, kar 4309 lastovk, 35 rumenih pastiric, 117 sivih pastiric, celo 10 trstnih cvrčalcev, 88 srpičnih trstnic, 45 rakarjev, 102 belovrata muharja, dve brkati sinici, dva rdeča kalina itd. LOV IN OBROČKANJE V LETU 1982 Naši zunanji prostovoljni sodelavci so v letu 1982 ujeli in obročkali: ime obročkovalca ¦ -Število - ¦št.vrst name of ringer primerkov -number of -number specimens of species .1. Beravs. Anton 79 11 2. Bogataj Marjan 596 34 3. Bolta Franc 433 28 4, Bon Darjo 169 29 5. Božič Ivo 604 26 6. Bricelj Jože 249 25 7. Čolnar Alfonz 285 23 8. Debelič Marijan 174 15 9. Dolinar Bcgo 236 8 10. Drašček Stanko 780 22 11. Dolinšek Jože 780 27 12. Geister Iztok 168 17 13. Goljuf Otmar 200 2 14. oračner Jože 465 30 15, Grošelj Peter 1942 74 16. Groznik Mirko 136 17 17. Hrušovar Ivan 183 13 18. Iršič Bruno 361 24 • 19.Jankovič Anton 101 18 20.Jankovič Marko 106 14 21.Jardas Vinko 9 6 22.Kalšek Peter 1Ö5 11 23.Lenarčič Alojz 1431 30 24.Lipar Ivan 235 16 25.Lisec Anton 537 40 26 .Lončarevič Zvonko 105 15 27 .Mali Bojan 157 19 28.Mastnak Jože 391 26 29.Mesesnel Zoran 96 19 30.Modic Tone 154 17 31.Mojškerc Miro 213 17 32.Mozetič Zdravko 193 33 33.Mučič Andrej 90 9 34.MUČ1Č Franc 187 17 35.Pustoslemšek Milan 273 20 36.Rehar Peter 104 17 37.Resman Jože 75 18 38.Simončič Rajko 240 24 39.Slabanja Branko 155 19 40 .Sovine Andrej 192 36 41.Šere Dare 2859 68 42.Štolfa Vlado 207 22 43.Stricelj Polde 117 15 44.Stumberger Borut 68 20 45.Trontelj Andrej 55 12 46.Vrenk Karel 193 15 47.Vrhovec Marjan 207 8 48.Zabukovec Jože 109 14 49.Zlobko Ivan 100 22 Skupaj 16.369 122 tabela 1: prispevek posameznega sodelavca v letu 1982 table 1: Contribution of individual collaborator in 1982 Kljub omenjenim težavam so mnogi sodelavci dosegli veliko. Naj se tudi na tem mestu zahvalimo vsem našim zunanjim prostovoljnim sodelavcem za izreden trud, ki ga vlagajo v lov in obročkanje. 2H ULOV PTIČEV V LETU 1982 IN V LETIH 1927-1982 vrsta species 1982 19,27-1980 1927-1982 1.Circus aerginosus 1 2.Accipiter nisus 2 3.Fulica atra 1 4 .Charadrius dubius 12 5.Vanellus vanellus 58 S.Gallinago gallinago l 1 ,'Tringa glareola 4 8.Tringa hypoleucos 26 9.Lotus ridibunäus 7 10.Sterna hirundo 18 11.Columba livia 2 12,Streptopelia decaocto 1 13,Athene noatua 6 14.Asio otus 1 15,Apu8 apus 5 16,Alcedo atthis 12 17.Jynx torquilla 27 18.Pious viridis 3 19 .Dendroaopc-8 major 3 20.Dendrooopo8 minor 3 21.Lullula arborea 21 22 .Riparia riparia 115 23.Hirundo rustioa 4309 24.Deliohon urbioa 206 25.Anthus aampestris 1 26.i4nL/zws trivialis 26 27' .Anthus pratensis 59 28,i4wt/2ws spinoletta 6 29 .Mo tact Z La flava 35 30.Motacilla cinerea 117 31.Afc>ta<2tZZa aZfca 72 32,C-incZws cinclus 53 33. Jfrvtf Zodz/tes trog lody^ te8 44 34.Pruneila modularis 256 35xErithacus rubecula 385 36.Z/MscLnLa megarhynchos 4 37.Luscinia svecica 3 38.Phoenicurus ochruros 95 39.Phoenicurus phoenicurus 47 40.Saxicola rubetra 21 41.S'aa:tc0Za torquata 24 42.0enant?ze oenanthe 5 43.Turdus merula 228 44.21«2,dwa pilaris 2 45.Turdus philomeLos 29 46.Tur