Povečanje nagrad vajencem v kovinskih podjetjih
Ko bo v kovinskih podjetjih končali delo v zvezi s sprejemom tarifnih pravil-nikov za 1. 1937, <-o izvedli anketo o texu, kako so bila sprejeta v podfetjih pripr>-ročila, naj se povečajo nagrade v:i-jencem,
Od 120 anketiraniih podje-tij, kolikor jih šteje sindikat kovjnarjev, je povečalo s tarifnimi pravilniki nagrade vajencem 110 podjeiij. V večini podjetij se poviša-nja gibljejo od 40 do 80 odstotkov v raz-merju do dosedanje s predpisi določene nagrade. Od tega je v &0 podjetjdh do-ločena redna nagrada vajencem od 2000 &o 2500 din na mesec t prvera letu šo-lanja, od 5000 do 5500 v tretjem letu. V večjem številu podjetij imajo določbe po katerih. lahko apravni odbor vajcncn v tretjem letu, če pokaže dobre delovne in učne rezullate, poviša nagrado do višine najnižje tarifne postavke za kvalificirane delavce. V drugih podjeljih so nagrade vajencem določene tako, da so vzeli kot miinimum vsoto, ki jo določajo predpisi, gornjo mejo pa določajo na temelju occ-ne dela  in  uspeha  vajenc&v.
Med vclikim številom kolektivov, ki so ob sprejemanju tarifnih pravilnikov za letošnje leto pokazali posebno skrb za delavski naraščaj, je treba posebej ome-nWi> »Vetitilator«, »ME-BAt, »Sila«, >ME-GA«, Utenzilija«, >Monter«, »Gorica« in »Dalekovodc iz Zagreba, nadalje »Jugo-{urbi.Doc iz Karlovca, Osiješko livarno iTorpedo« in >Rikardo Benčič< na Reiki. V tej skupini podjrtif so bile povišane minimalne nagradn vajencem tud.i do 100 odstotkov v razmerju do tistih. ki so predpisane z uredlbo, 1a^ko da je najvišja nagTada v prvem letu določena v višini 3000 din, v  tTetjem  letu  pa  do 6000 din.
Manjše število podjetij pa ni sprejelo priporoeila republiškega odbsra sindika-tov. Kolikor je trilo mogoče doslej pre-veriti, niso nekatere sindikalne podružni-ce sploh vztrajale na tem, pozflbiLe so na svoje obveznosti do mlartih delavcev. Razpravljanja o tarifnih postavkah so bila usm-erjena na ^ključna deloTBa me-sta« m se je zato brez diskusije prešlo preko določb o nagrajeranju vajeojcev. Bili pa so tudi člani delavskih svetov, ki — kaJcor praTijo — »niso mog-li sprejeti priporočila sindikata«. Svoje stališče so pojasnjevali s trditvijo, da vajenci ne Helajo osem. temveč štiri ure, za kar da je zatlostna nagrada po predpisih od 1000 do 2.500 dih na mesec. Bili so tiidi taki, ki so menili, d-a vajenei ne bi smeH imeti večje nagrade, reš da bi se »ipokvarilit zato, ker bi mogLi bolj obiskovati kine-inatografe in zabave. Res je, da so bili ti primeri redki, kažejo pa vendarl«, da taka stališča negativno vplivajo na reše-vanje drugih problemov vajeincev v teli podjetjih.
Ti pojavi v nekaterih kovicskih podjei-jih pa ne zmainjšujejo s-plošne ugotovitve, da je večina kolektivov t skladu z vsem delom v zvezt z u*ejeTan]eni odnosov v določbah tarifnih pravilnikov za 1. 1957 pravilno določila tudi višine nagrad va-jencem. Pozitivno j« tudi dejstvo. da so' v večini primerov delavski sireti to pri-poročilo sindikata sppejcli kot potrebno, ker izhaja iz prakse njihovih kolektivov.
Vsekakor bo potrebno, da bodo siiidi-kalne podružnice podjetij, kjer nagrade vajencem niso bile vsklajene z danimi priporočilj. to upoštevale ob prvih spre-tneml>ah in dopolinitvah tarifnih pra-viliiikov.                                  S.  Ivanić