»Za mlade imamo zares premalo posluha«
Ne sme nam biti žal ne denarja in predvsem ne časa / Sobe po blokih, kjer naj bi se zbirala mladina, največkrat samevajo
Kam z otrokom med zim-skimi ali poletnimi počitni-cami, če so starši v službi. Kam z njim, če imamo za konec tedna pomembno de-lo ali službo? Če nima naš cicibanček ali pionirček pro-ste babice ali dedka, tete ali strica ali kakšne dobre so-sede, mora biti sam doma. Nesreča pa nikoli ne počiva. Zato ni čudno, da starše skrbi, kako je z otroki, ko so sami doma. Pa tudi z mla-dinci in mladinkami je križ. Res so lahko brez nevarno-sti sami doma, toda starše skrbi, kaj počno, saj najstni-ki pogosto ne vedo, kam bi se dali med prostim časom. In saj veste, da je mladost norost, ki skače čez vodo, kjer je tnost. Pa ne samo to. Mnogi to »skakanje čez vo-do« zamenjajo za cigarete, alkohol, mamila, krajo, nasi-Ije...
Zato ni prav. da se v naši družbi tako malo zanimamo za mladi rod: od cicibanov do študentov. To ni prav, sta še posebej poudarila Silvo čebulj, sekretar Društva pri-jateljev mladine in Boža Bauer, socialna delavka iz krajevnih skupnosti 7. sep-tember in Urške Zatler.
MLADINSKI KLUBI: DA ALI NE?
»Ničkolikokrat ste že v Zboru občanov pisali o mla-
dinskih klubih, dela pa jih bore malo«, sta takoj pose-gla v srž problema. »In zakaj ne? Ker se stanovalci ne stri-njajo, da bi se mladi zbirali v lastnem bloku, da bi tam »noreli« in delali kraval. Nič pa jih ne moti. če posedajo po gostilnah, ker pač drugje ne morejo, ker jih od drugod starejši preganjajo. Zakaj ta-ko«, se sprašujeta. Zakaj sta-rejše moti, če poslušajo glas-bo - takšno, ki starejšim po-gosto ne ugaja? Zakaj jih moti, če v mladinskem klubu sedijo na primer na tleh, če prižgejo kakšno cigareto in popijejo eno samo pivo ali koka kolo. Če to lahko počno tudi doma, zakaj ne bi še v svojem klubu. Seveda S tem ne mislimo, da bi tam lahko popivali in razgrajali do pol-noči. A nekaj vendar morajo početi. Če bi jim malo bolj zaupali, bi lahko izbrali med strankami mentorja ali men-torico. ki bi vsake toliko časa pokukal v njihov klub in jim svetoval, kaj naj še počno Seveda ta mentor ne bi smel biti slab pedagog, zakrknjen sovražnik mladih in nikakor ne preveč pokroviteljski in vsiljiv.
Mladi so pripravljent mar-sikaj storiti za svoj košček prostora pod soncem. Da ni tako? Na Glinškovi ploščadi 10 sedaj mladi namesto sna-žilke    čistijo    dvanajstnad-
stropno stolpnico. Pa ne za svoj žep. pač pa zato. da bo-do ponovno odprli hišni mla-dinski klub, ki so ga na pri-tisk stanovalcev morali za-preti.
»Mladi naj napišejo uradne ure na svoja vrata, in tega naj se držijo«, sta menila sogo-vornika. »Če bodo to počeli, jim stranke ne bodo mogle nasprotovati. Če ne bodo preveč glasni, se tudi ne bo-do čeznje v nedogled prito-ževali in jih ovirali samo za-radi nasprotovanja proti mla-dim. V mladinskih klubih bi se lahko zbirali tudi najmlaj-ši. Starejši mladinci in mla-dinke bi jim, na primer, lahko enkrat na mesec ali na teden pripravili uro pravljic, zaded-ka Mraza bi jih lahko razve-selili še z urico risanja in morda celo z dedkom Mra-zom. V tej sobi bi se lahko zbirali tudi starejši Ijudje, ki prav tako nimajo kam, razen v gostilno,« sta še posebej po-udarila Boža Bauer in Silvo Čebulj.
KAJ PA KRAJEVNA SKUPNOST?
•¦Marsikaj bi se dalo še na-rediti,« sta menila. »Naši dve krajevni skupnosti imata žal premalo prostora. Kot kaže bo kmalu bolje, saj bomo 1 maja letos dobili prostore pod novim vrtcem.
Za šolarje smo letos med zimskimi počitnicami organi-zirali vsak dan od 9. do 12. ure mnogo zanimivega: gle-dali so risanke. šli v tovarno Unis-TOS obiskali dom sta-reJših občanov Bežigrad, se igrali med dvema ognjema. Ko je zapadel sneg pa so gra-dili snežene može, se kepali, sankali in smučali. Starši in otroci so bili zelo zadovoljni. Mi pa tudi, saj je prišlo vsak dan več otrok. Dober glas se-že v deveto vas«. sta se poh-valila.
In res je bilo tako Ne sme-mo namreč pozabiti, da star-ši nimajo toliko dopusta kot šolarji prostih dni. Bo posta-lo to tradicionalno? »Bo, sta poudarila, saj za takšne reči ni treba v6liko denarja. še posebno, če brezplačno pri-skočijo na pomoč slarejši mladinci in mladinke«
Tako so se odrezali v KS Urške Zatler in 7. september. Njihovo delo je bilo odmev-no, saj se tudi vse tri krajevne skupnosti v BS-3 močno za-. nimajo. kako jim je to uspelo. kajti tudi oni bi radi kaj po-dobnega pripravili za svoje otroke. In prav bi bilo, da bi to počeli po vseh krajevnih skupnostih. Žal pa vse nima-jo tako zagretih Ijudi, kot so ravno na tem koncu Beži-grada.
NEVA ŽELEZNIK