Sadovi brezverske šole so postali očitni na Francoskem. Početkom sedanjega stoletja je Francija dobila brezverno državno šolo. Verske zasebne šole naj bi se zatrle. V to svrho je bila izdana prepoved verskih redov in njihovega delovanja v šolah. Verski redovi so bili ukinjeni, njihovi člani so morali iz Francije, samostani so se izpraznili. To pa je jako kvarno vplivalo na udeležbo Francije v katoliških misijonih. Od 1. 1927. do 1. 1933. se je število francoskih misijonarjev zmanjšalo za 45 odstotkov, število misijonarjev iz drugih držav pa je primerno naraslo. Tako se je število belgijskih misijonarjev povečalo za 35 odstotkov, nizozemskih za 50 odstotkov, irskih za 200 odstotkov, italijanskih za 85 odstotkov. Nemških misijonarjev po raznih misijonih je danes 12.000. Te številke so začeli natanko preučevati tudi takšni francoski politiki, kateri niso na verskem stališču. Vedno bolj so začeli uvidevati, da, je nazadovanje števila francoskih misijonarjev pogubonosno za Francijo. Saj misijonarji delujejo predvsem za razširjenje božjega kraljestva med pogani, delujejo tudi za razširjenje kulture v smislu svoje lastrle domovine. Iz tega uvidevanja je vzniklo spoznanje, da so omenjeni šolski in protiredovniški zakoni iz početka sedanjega sto letja Franciji v škodo. Drugi so ugotovili škodljivost teh zakonov tudi z ozirom ns notranje razmere Francije, ker je brez verna državna šola vzgojila v Franciji socialiste in komuniste, ki so nesreča ze Francijo. Iz teh razlogov se pripravlja re~ vizija in preosnova navedenih zakonov. Tej preosnovi se zoperstavlja svobodomiselno učiteljstvo, ki je socialističnega in komunističnega mišljenja, in pokroviteljica svobodoniiselno-naprednega učiteljstva: socialistična in koinunistična stranka, ki jo je sedaj vlada kot državi nevarno razpustila. Duhovnik-junak. španija je bila za časa državljanske vojne pozorišče velikih junaških dejanj katoliške duhovščine, k:l bodo ostala zabeležena v zgodovini. Tudi poljska duhovščina se je v mesecu septembru ob navalu tujih čet na poljskc ozemlje odlikovala s svojo zvestobo dc dušnopastirskega poklica in požrtvovalno ljubeznijo do domovine. Papež Pij XII. je v javnem govoru pohvalil poljsko duhovščino, da ni pobegnila s svojih mest, marveč ostala doma, vršila svojo dušnopastirsko dolžnost ter dajala ljudstvu pogum. Nekateri so proslavili svoje ime z junaškimi čini. Med temi je poljskl vojaški kurat Anton Takovsky. Star je 62 let in je bil že med svetovno vojno vojaški duhovnik. Pozneje pa se je izuril za pilota in je bil eden najdrznejših in najbolj glovitih letalcev v poljskih legijah, ki so ee borile za svobodo svojega naroda. Odlikoval se je tudi v bojih leta 1919 in 1920, ko so Poljaki ustavili boljševiški napad ob Visli ter pognali rdečo vojsko proti Moskvi. Takovsky se je priglasil kot letalec tudi v sedanji vojni in je izvedel več važnih nalog, med drugimi tudi polet v oblegano Varšavo, kamor je ponesel poveijniku varšavske obrambe važna sporočila poveljnika poljske vojne v Brestu Litovskem. Ko je to svoje delo opravil, se je na nekem zasilnem letališču v Varšavi Bpet dvignil ter s tistim letalom krenil proti romunski meji. Z drznimi zvijačami ee rau je posrečilo preleteti nemške postojanke in se izogniti vsem granatam. Med potjo so ga večkrat lovila nemška lovska letala in ga obstreljevala ter mu hudo poškodovala aparat. Ker je imel hitrejše letalo in ker je bil navzlic svojim sivim laBem boljši pilot, je ušel vsem zasledovanjern in dosegel tuje ozemlje. Na meji med Podkarpatsko Ukrajino in med Romunijo pa je moral zasilno pristati, ker mu je zmanjkalo bencina. Brez hrane in brez vsega je v mrazu taval dva dni po bukovinskih gozdovih, nazadnje se je obnemogel zgrudil v jarek ob poti in se onesvestil. Ko se je zavedel, je ležal v romunski bolnišnici v Černovicah — njegov divji polet se je srečno končal. Zdaj je Takovsky dopotoval v našo državo, kjer namerava nekaj časa ostati. Takovsky je velik prijatelj Slovencev. L. 1935. ee je 8 poljskim odposlanstvom udeležil evharističnega kongresa v Ljubljani.