,, Primorec “ izhaja vsakih Štirinajst dnij kot priloga „SofcP4 brezplačno; drugače stane po posti ali na dom po&iljan za colo loto 80 kr.; za tuje državo voč postni stroški. ,,Soča“ z „Goap Listom14 in „Primorcem11 stane na leto 4 gld. 40 kr. — Uredništvo in upravništvo je Tržni ulioi (Itforcato) 12, II.
Domači oglasi sprejemajo so le iz nšrodnih krogov. Plačujejo se: za Sosterostopno petit-vrsto enkrat 5 kr., dvakrat 9 kr., trikrat 12 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. Posamično številko se prodajajo po 2 kr. Rokopisi se ne vračajo.
Razgled po svetu.
Avstrijske novice. — Presv. cesar je potoval po (Švici, kjer je že prej nekaj bivala cesarica Elizabeta. Danes se najbrže povrne čez Monakovo domov; tamkaj obišče princa Leopolda, v Lichteneggu pa nadvojvodo Fr. Salvatorja in soprogo.
V Dubrovniku (Dalmacija) je umrl po dolgej bolezni škof Vođopić, odličen Hrvat in književnik. Mir ujegovej duši!
— Z Dunaja prihaja zadnje dni govorica, da odstopi moravski namestnik Lobi, na njegovo mesto pa da pride trgovinski minister Bacquehem. Po zadnjega stolu že od nekdaj hrepeni levičar baron Chlumeck^.
— Ministarstvo je razpustilo češko dijaško društvo „Sazavan“ v Pragi, češ, da je zakrivilo lanske izgrede med češkim prebivalstvom in nemškimi izletniki v Jiglavi.
— V Opavi (glavnem mestu Šlezke) imeli so v ponedeljek ožjo volitev enega poslanca v državni zbor. Čehi in konservativni Nemci so združili svoje glasove na dr. Pom-mer-ja, liberalci pa na dr. Demel-a;prvi je dobil 525, drugi 622- glasov. Ker pri tej skupini voli tudi kupčijska zbornica, ki je v liberalnih rokah, odločila je izvolitev v korist liberalca dr. Demel-a.
?	„ Olediška ravnatelja Bauman iz Brna
in (Svanda iz Piznja sklenila sta pogodbo na štiri leta, da ustanovita operno društvo, ki bo po vsem svetu predstavljalo češke opere. Začneta v Beroliuu 1. julija, kjer o-staneta en mesec; potem pojdeta v Čikago {Severna Amerika), kjer ostaneta tri mesece med razstavo. Na zimo se vrneta v Pariz, od tam pojdeta v Petrograd in potem dalje po svetu. Tak6 bo ta družba širila čast češkega imena med vse narode.
Ogersko. — Pretekli telen vrši a se je v Budimpešti konferenca ogerskih škofov, ki se je pečala poglavitno s civilnim zakonom (poroko pred županom), kakoršen hočejo imeti madjarski šovinisti. Spomenica, katero so škofje izdali, pravi, da civilni za-ko globoko žali občno versko čuvstvo in nasprotuje dogmam o krščanskem zakonu, Na to opozarja, da peša krščanstvo tam, kjer se je uvedel civilni zakon, kakor n. pr. na Pruskem, kjer se mu je začela upirati celč protestantska duhovščina. — Madjaiji so se prav hudo zapletli v cerkveno - politična uprašanja, katerih rešitev in usoda ni v njihovih rokah; zat6 je neuspeh že naprej gotov.
— Tudi v ogerskem državnem zboru vršila se je pretekli teden velika razprava o civilnem zakonu. Več poslancev, med njimi posebno Nag jr ju Asboth, so ostro obsojali vladno cerkveno politiko (o civilnem zakonu). Učni minister se je veliko prizadeval, da bi oslabil utis nasprotujočih govornikov, kar se mu pa ni nič kaj posrečilo.
— Neki ogerski profesor je izračuni!, da so se Madjarji pomnožili v 20 letih od 25°/o	43°/q, kolikor noben drug narod na
svetu, dasi je znano, da so Madjarji najmanj plodovit narod. Umevno je, da so se Ma-
djarji pomnožili le vsled potujčevanja ne-madjarskih plemen. — Celih 57 odstotkov translitavskega prebivalstva so torej nema-djar.ji, torej še vedno lepa večina. Kako je pa to, da imajo vso državno upravo izključno Madjarji v rokah ? Kakč je to, da usi poslanci v državnem zboru so Madjarji? Kako je to, da 57-/o prebivalstva ni zastopano pn postavodajalstvu ? Ta resnica vredna je globokega premisleka! Naj mislijo na njo tisti, katerim je to sveta dolžnost.
Hrvaško. — Te dni pretekli sta že dve leti, kar je izpraznjena nadškofijska stolica v Zagrebu, Kakor se čuje, bode ko-nečno v kratkem vendarle imenovan novi nadškof, a to ne po volji in želji madjar-skih Židov in kalvinistov.
— V proslavo združenja obeh hrvaških opozicij priredili so v Zagrebu v nedeljo velik slavnosten komers. Naši bratje Hrvatje nadejajo se lepih uspehov, katere dosežejo y složnosti in skupni delavnosti za svobodo in Celokupnost kraljevine hrvaške. — Komers bil je tako sijajen, da mora razveseliti slehernega Slovana. Udeležba bila je ogromna, a vsi so bili ene misli, enega srca, kar se je pokazalo v navdušenih napitnicah in go vorih Dr. Bački, dr. Beresztjenszki in dr. Frank razvijali so v krasnih govorih program zjed hijene opozicije. Pravaš dr. Folnegovič je navdušeno napil vladiki S t r o s s m a y e r - j u, „Obzorašu dr. Amruš napil je Starčeviču, dr. Mazzura Čehom, župnik Forko pa Slovencem. Sklenilo se je odposlati deputacijo k Starčeviču, brzojaven pozdrav pa Strossma^erju; prvi seje imenoval glava, drugi pa srce hrvaškega naroda. Slovensko hrvaška edinost se je prav živo povdarjala. Odbor je poslal „Slov. Narodu" sledečo' brzojavko:	„Pri
sinočnjem komersu na proslavu sjedinjenja hrvatske o. o-.ičije ođazvasmo se dubokoj potrebi i iskrenom čustvu hrvatskoga srca, sjećajući se braće Slovenaca, te im u ime i po zaključku komersa šaljemo iskreni bratski pozdrav, želeći im najsjajniji uspjeh u požrtvovnoj i neustrašivoj borbi za domovinske svetinje. Odbor", — Bratje ! Delajte tako, kakor ste obljubili pred celim svetom pri tem komersu! Bog blagoslovi vaše delo!
— Od kar sta se združile obe opoziciji, začeli so v veliko večji meri dohajati darovi za „S tar če viče v dom", ki bo središče im zbirališče „stranke prava"; njeno glasilo „Hrvatska" prinaša v usaki številki odlično število radodarnih doneskov v ta namen. Ako pojde tako dalje, bo v kratkem zbrana potrebna svota za krasno narodno zavetišče.
Ila&ne novice. — Danes se odpelje nemška cesarska dvojica v Rim, dt se udeleži srebrne poroke italijansb ega kralja. V Rimu se delajo za to slavi ost velikanske priprave, to pa s toliko večjim ognjem, ker vidijo, koliko bliščečepa slavlja je doživel sv. Oče Lev XIII. o priliki njegove škofovske 50 lefnice. S tem hočejo nekako demonstrovati proti papežu.
— V Parizu se vrši pred porotniki druga obravnava proti uzročiteljem panam-
skega škandala. Pri tej priliki so prišli na sled novim zločincem, ki jako visoko stojč v javni službi naroda ali države. Kornelij Herz, eden glavnih sleparjev, ki je bil mešetar pri podkupovanju poslaucev, ministrov in drugih visokih dostojanstvenikov, izdal je jako vozna pisma, ki dokazujejo krivd) mnogih odličnjakov. V to zadevo je zapleten tudi pravosodni minister Bour-geois, ki je vsled nekih razkritij pred sodiščem takoj podal ostavko. Ves svet z napetostjo pričakuje konca. Naj bi vse krivce zadela pravična kazen, ker škoda in sramota, katero so prizadeli francoskemu narodu, je nepreračunljiva.
— Sv. Oče Lev XIII. zahvalil je s posebnim pismom nemškega cesarja Viljema za častilko; v tem pismu je naglašal tudi svoje občudovanje za cesarjevo prizadevanje gleđć na ugodno rešitev socijalnega uprašanja.
— Upor od strani pravoslavne duhovščine proti princu Ferdinandu raste od dne do dne. Za škofom Klementom, katerega jč vlada zaprla v samostan, prišel je na vrsto škof v Ruščuku, ki se je tudi očitno izrekel proti vladi. Pravoslavna duhovščina se ne bo udeleževala slavnostij o priliki poroke princa Ferdinanda. Toliko bolj pa bo razsipna vlada, da bi se poroka proslavljala kolikor mogoče sijajno po celi kneževini. Za denar se pač da vse narediti!
I-111-'U'! . JBRLIJ«1 - ..i—i——■	—»
Goriške novice
Goriški „Corriero" neprestano hujska, zdaj proti Slovencem, zdaj proti cerkvi in duhovščini, posebno rad pa proti c. kr. stanovom. Ker pa t&ko hujskanje ni tako lahko zato sije „Corriere" izumel poseben sistem, po katerem opravlja svoj nepošteni posel vkljub „pazljivosti" c. kr. državnega (ratd-nika; on si namreč kar na suhem izmišljuje kake take „prigodbe," ki so same na sebi sramotne in celo kažnjive za onega, ki jih uzroča. Na tak način „Coniere" brezskrbno blati, smeši in sramoti vse, kar ni po volji in srcu neke lahonske svojati v Gorici. — Tak6 si je naravnost izmislil več škandaloznih novic o c. kr. orožnikih, kakor n. pr. zadnji čas ono novico „Brutto fatto" o čepovanskih orožnikih, (o čemur je govorila zadnja „Soča") vsled česar se bo „Corriere" moral najbrže še zagovarjati. — V soboto si je dalje izmislil dopis iz slovenskega Mirnika proti ločniškemu vikarju č. g. Codermatzu, čes, da je prišel v svojo novo službo v Mirniku ter napel strašno slovensko agitacijo. Koliko vrednosti ima ta dopis, razvidno bo našim čitateljem iz tega, ako povemo, da č. g. Codermatz je še vedno v Ločnikn, a na Mirnik niti ne misli. „Cor-rierovi" pisači so najbrže slišali od daleč nekaj zvoniti, pa so hitro napisali „dopis" iz Mirnika, zlagan od prve črke do zadnje pike. S takimi ljudmi se moramo boriti v Gorici!
„Corriere" obrekovalce. — Učeraj teden je goriško Židovsko frl»siln nvinoalA va«V
zlobnih napadov proti Slovencem; med drugim je napadlo slovenske profesorje s sledečim peklensko zlobnim uprašanjem:
Ali ni dosti to, da dijaki, ako nočejo propasti pri izpitih vsled nekaterih fanatičnih profesorjev, morajo v očigled svoji moralni škodi obiskovati Čitalnice (ognjišča rusojilstva), katere zjutraj v družbi dotičnih maločastnih profesorjev zapuščajo vsi pijani m z rusko troboj n ico ????
Tako „Gomore", ki je na koncu dostavil 4 uprašanje. Upamo, da dobi zaželjeni odgovor, po katerem toliko hrepeni. Upamo, da bo „C.“ imel priložnost povedati, kje so take „Čitalnice", v katerih se slovenski profesorji in dijaki toliko pregreše, kakor “C.“ opisuje. Nadejamo se, da stopijo prizadeti krogi na noge ter poskrbe onej svojati, ki se upa s tako podlimi lažmi na dan, zasluženo plačilo.
Kov poštni urad dobimo v Gorici na levi strani kolodvora; imenoval so bo „c. kr. železniški poštni urad v Gorici." Namen mu bo v prvi vrsti odpravljati poštne pošiljatve, ki gredo mimo Gorice na Laško. Doslej so vse take pošiljatve vozili v mesto in od tod po opravljenem potrebnem poslu zopet na kolodvor. Odslej tega ne bo treba. Vrhu tega bo novi poštni urad vršil svojo nalogo tudi za goriško občinstvo, kar bo jako ugodno za ves dolenji konec mesta in sosednjo okolico.
Dvo interpelaciji prinaša današnja „Soča". Prvo je stavil dr. Gessmann zaradi pogostih zaplemb „Rinnovamenta", dočim „Gorriere" svobodno izide, ko bi moral biti zaplenjen. — Drugo je stavil pa visokor. gosp. Alfred grof Coronini v zadevi novega goriškega pokopališča. Ta interpelacija je zbudila v Gorici veliko živahnost v nekaterih krogih, ki imajo slabo vest, pa po-parjenost. To interpelacijo prinesla sta doslovno tudi dunajski „Vaterland" in pražka „Politik".
Kurja očesa postanejo lahko nevarna celo človeškemu življenju. Dokaz o tem i-meli smo v sredo, ko je vsled kurjega očesa umrl v goriški bolnici g. Još. Stiegler, oskrbnik Nj eksc. Fr. Goro ni ni-ja in posestnik v Št. Petru, v vseh krogih, ki so ga poznali, jako priljubljen iu spoštovan mož. Pokojni Stiegler si jo rezal kurje oko na nogi; urezal se je do krvi, vsled česar mu je začela noga otekati. Poklical je zdravnike, ki so mu odrezali mezinec in potem razrezali stopalo.
Toda rana je gnjila- dalje, noga je začela hiudo otekati — zastrupila se mu je kri, in o rešitvi skoro ni bilo več upanja. Zdravniki so mu naposled odrezali nogo nad členom, a prepozno; umrl je v sredo jutro. Pogreb se bo vršil danes ob 2. pop. izpred goriške bolnice v stolno cerkev in od tam na kolodvor, da se prepelje na dom v Frauenbnrg pri Leibnitz-u na Štajerskem. — Pokojnik je bil po rodu in duhu Nemec, a v slovenski občini je vršil dolžnosti najboljšega slovenskega rodoljuba.
Iz St, Petra prejeli smo učeraj dopis, iz katerega povzamemo še sledeče vrstice.
Pokojnik je trpel vsega skupaj 6 tednov; star je bil 46 let. — Vsi domačini so ga zelo ljubili zaradi njegove prijaznosti, postrežliivosti in radodarnosti. Še v svojih bolečinah se je spomnil nekega ravno umrlega reveža, kateremu je ukazal kupiti krsto. V občini je bil usem prijazen svetovalec in veliko let je opravljal službo podžupana. Vipavski dolini je bil velik dobrotnik, ker odkupoval je mnogo sadja, katero je plačeval vestno in razmeroma vselej najdraže. Mir njegovi duši!
Z deželo smo od več stranij prejeli z n-Amni na občinske volitve v Solkanu pni v
ostre dopise. Za zdaj jih ne priobčimo. Povemo pa, da so vsi edini zlasti kar se tiče nekaterih gospodov v Gorici, namreč gg, zemljemerca G a ss e rja, notarja No rdiš a in svečarja B a de rja, katerih se hočejo naši deželani odslej izogibati. Posebno hudi so nekateri gospodje duhovniki naBaderja
—	in po pravici. Tudi „Slovenec" gaje ostro okrcal ter opozoril častito duhovščino na njegovo protislovensko agitacijo v Solkanu.
—	Iz teh dopisov smo se prepričali, da imenovani gospodje so si nakopali veliko gmotno škodo. Mi jih ne pomilujemo! Sicer pa so v svoji pesti združili itak že preveč slovenskih žuljev!!
T Vrtojbi so se vršile v jeseni občinske volitve, proti katerim so se vložili nič manj kot trije utoki. Namestništvo je popolnoma potrdilo 3. in 2. razred ter odobrilo izvolitev dveh starašin v 1. razredu, za ostalih šest starašin pa je zapovedalo dopolnilno volitev. — Tudi v to volitev se je utikal zemljemerec G as s er, ki je v družbi renškega Italijana Culota podal utok proti volitvi. Cernu neki so uprav g. G a s s e r toliko briga za volitve v slovenski okolici? Ali je res „Legiu" najemnik, kakor pravijo?!
„Družba sv. Mohorja." — Nekateri slovenski listi so prinesli nasvet, naj bi krstni botri ali nunci zapisavali svoje krščence kot dosmrtne ude v „Družbo sv. Mohorja"; to bi bilo za otroke, kedar bi odrasli, najlepši dar. — Ta nasvet je silno razgrel nekatere naše nemške in laške sosede. Tudi naš „Cor-riere", seveda, ni smel zamuditi te priložnosti, da je malce poropotal proti nam Slovencem, Uprašal je: Kakč spoštujejo Slovenci postave, ko država prepoveduje, da učenci ne smejo biti udje političnih društev? — “Družba vsv. Mohorja" je torej politično društvo! Še več, ona je: p a n s lavi tič no društvo, pravi isti „Gorriere." — Take zlobnosti ne zaslužijo resnega odgovora, a zapomniti si jih moramo!
Čcstilke za sv. Očeta poslale so do zdaj društvu „Sloga", oziroma njenemu predsedniku, naslednje slovenske občine: Berje, Bovec, Brestovica, Cepovan, Dorn-berg, Dolenje, Gorjausko, Grahovo, Idersko, Kamnje, Kanal, Kobarid, Ljubušnje, Lukovec, Nabrežina, Pliskovica, Ponikve, Ročinj, Selo; Skrilje, Šebrelje, Škrbina, Štanjel, Temnica, Vogersko, Vojščica, Volče. Državni poslanec dr. A. Gregorčič izroči še ta teden vse navedene čestitke osebno prevzvi-šenemu gospodu knezonadškofu. Naravnost preč. kn. nadšk. ordinarijatu poslale so čestitke sledeče občine:
Avče, Breginj, Mavbinje, Komen. Bilje, Drežnica, Velikidol, Soča, Vcrtojba, Solkan, Biljana, Podgora, Riliemberg, Črniče, Kred, Koblja glava, Sv. Lucija, Kal, Slivno, Grgar, Sv. Križ vipavski, Devin, Avber, Šempas, čepovan (Čitalnica), Sv; Polaj, St. Peter, Lokavec, Gaberje, Tolmin, Gor. Trebuša, Tomaj, Zgonik, Čez-Soča, Štorje, Žaga, Renče, Šmarje.
Ako so še katere občine, ki želijo pridružiti se že imenovanim, naj pohitijo, da izvršijo svoj namen vsaj do Velike uoči, ker po praznikih se začnejo priprave za potovanje v Rim. Če kdo potrebuje kak pouk ali navod v tem oziru, obrne naj se na društvo: „Sloga" ali pa naše uredništvo, ki rade postreže, kolikor mu je v moči.
Iz Brd nam piše potovalec: „Neki dan preteklega tedna sem šel skozi Gor. Cerovo. Mimogrede slišim v spodnjem delu vasi pod farovžem preklinjanje iu kreg; otroci, ženske, moški, vse je šlo uprek. Pri poti stoječi starec je vzdihnil: „In to je vsaki dan!" Jaz mu dem: „Zgoraj je cerkev, spodaj šola, kaj pravita k temu du-
hovnik in učitelj?" Na to odvrne: „Gorje, — potem 14 dnij požvižgujejo in zmerjajo nastavljeni paglavci za njima, po noči jim pa odrasli nadlegujejo pred hišo". — „Pa obč. mož?" — „Ta se ne briga!"
Ko še nekoliko postojim, slišim močno požvižgavanje, zato pa si mislim :hajd — tu ni varno biti! Bog se usmili, pač je potrebna drugačna obč. vlada".
“Lega Kazionalo". — Korminsko podružnico tega lahonskega društva razpustilo je c. kr. namestništvo v Trstu, ker je prestopilo delokrog svojih pravil. Pri zadnjem zborovanju je namreč nekdo govoril, kakor trde nekateri laški časopisi, kakč naj bi „Lega" razširjevala svoje delovanje, a govoril je v šolskem društvu o samej politiki. Ker ga predsednik ni poklical k redu, zat6 je bila podružnica razpuščena, Tako laški listi. — Kar se nas tiče, nas mora le veseliti, da so komunski „Legovci" jasno pokazali, da njim in vsem drugim ni zadrugo nego za — politiko, katero hote uganjati pod krinko šolske družbe. — Kakor v Kor* minu, takč se je tudi drugod že jasno pokazal pravi, politiški namen „Leginih" podružnic. Upamo, da bodo c. kr. oblastnija tudi drugod brzdale politiške skomine naših, ljubeznivih laških sosedov.
Nalezljive bolezni med domačo živino se močno širijo po Krajnskem, tako da živinski sejmi kar po vrsti izostajajo. Pa tudi na Goriškem nismo brez teh nadlog, marveč oglašajo se zdaj tu zdaj tam.
Iz Tolmina nam poročajo, da tamošnja mlada ženska podružnica sv. C. in M. se čudovito lepo razvija; doslej šteje že nad 600 družbenic. V sredo je odposlala glavnemu vodstvu v Ljubljano 300 gld. Živilo vrle tolminske rodoljubke! Naj hi nikoli ne pojemal tak ogenj plemenite domovinske ljubezni in narodne požrtvovalnosti! — Pa tudi možica podružnica se je obudila k novemu, plodovitemu delu; tudi ona ie odposlala te dni 100 gld. v Ljubljano. Čast možem, ki so pripomogli k takemu vzbujenjn možke podružnice!
Tamburaški zbor. — Iz Tolmina nam je došla novica, da se je v tamošnjem „R o-k o d e 1 s k e m bralnem d r u š t v u“ osnoval tamburaški zbor. ki šteje doslej 7 članov. Mlademu zboru želimo uspešno delovanje.
Iz Kihomberga nam poročajo: Poročilo v zadnji „-Soči" o zadevi slovenskega dopisovanja od strani sl. c. kr. glavarstva nas je jako iznenadilo. Starašin! Ličen in' Colja sta govorila edino le o dopisovanju c. kr. glavarstva, ne pa drugih uradov. Ako tega ni v zapisniku, onda je vse to krivda našega tajnika, s katerim bomo pri prihodnji seji govorili resno besedo. Vrhu tega' stavimo nasvet, naj starašinstvo izrazi glavarstvu željo, da bi isto dopisovalo v slov. jeziku, kakor je omenila „Soča". Bomo videli, ali se bode naša žolja izpolnovala.
V Bolen se bo predelavala tamošnja sodnija, ki je že nekaj let erarska lastnina. Dela se oddavnjo potom javne dražbe; klicna cena znaša 1750 gld. Udeležniki dražbe morajo položiti 87 gld. 50 kr. varščine.
Poštne zadevo omenjali in razpravljali smo že večkrat v svojih lisi ih. Tudi minister Bacquehem se jih je spomnil v seji dr. žavnega zbora dne 6. t. m. V svojem daljšem govoru je med drugim rekel: „Med novimi poštnimi uradi nahaja se tudi oni pri Robiču, na kateri opozarjam gospoda poslanca kmečkih občin goričkih, ki je izrazil željo v tem oziru pri razpravi lanskega proračuna. Ko sem že pri tem gospodu poslancu, omenjam dalje, da med Kobaridom in Podbenescem se je ustanovila, vsakdanja vožnja pošta, med Gorico in Bolcem, na
77 kilometrov daljave, vsakdanja druga vožnja pošta z landauerjem (lahkim, pripravnim vozom) in povoljnim vožnjim redom, med Sv. Lucijo in Tolminom ter med Št. Petrom in Gorico vsakdanja druga vožnja pošta, da sta se napravila poštna urada na Cesti in v Dolenji Trebuši ter da se je postavila nabiralnica (poštna tružica, v Gorenji Trebuši. Tisti čas, ko je gospod poslanec govoril o teh rečeh, nisem mogel dati odločnega odgovora, ker o tem smo takrat še le poizvedovali in pogajali se. Sploh prosim, naj se ne sklepa o pomanjkanju naklonjenosti do kake reči, ako o nji koj ne odgovo-jim. Ge so še le poizvedbe potrebne, mi naravno ni mogoče takoj odgovoriti, ampak se moram omejiti na zatijenje, da hočem svojo pozornost obrniti na reči, ki se razpravljajo v tej visoki zbornici, kar morem zagotoviti gledč na vse,1 kar se tukaj sproži. Posebno gospod poslanec za kmečke občine goriške more posneti iz moje razložbe, da so se izpolnile skoro vse želje, katere je izrazil.“ — Dalje je minister zagotavljal, da so mu pri srcu jezikovne razmere pri poštnih in telegrafskih uradih ter da se posebno pri poštni hranilnici vsaka uloga, ki je splošnega pomena, rešuje v tistem jeziku, v katerem je bila storjena, in da se vsled tega pri glavnem uradu na Dunaju odgovarja v osmih jezikih. V jezikovnem oziru bo pa treba govoriti z ministrom še resno besedo.
Izpred sodišča. — Lahonski listi pripovedovali so s slastnim veseljem, kako je bil doberdobski vikarij č. g. Ant. Bratina dne 31 dec. 1892. obsojen pri c. kr. okr. sodišču tržiškem na 20 gld. globe in tožne stroške „zaradi razžaljenja časti"; tožil ga je neki Mat. Lakovič, sodil pa je sodu. pristav Pellegrini. Gosp. vikarij je podal utok, vsled katerega je bil 13. t. m, pri okrožnem sodišču goriškem povsem opro-Ačem, tožitelj pa obsojen v tožne stroške. — Radovedni smo. ali rečeni lahonski listi prinesti tudi to novico.
Poklon sv. očetu. — Pod ten naslovom priobčil je „Slovenec" od srede "sledečo vest: „Iz Gorice se pošiljajo na deželo v disto slovenske kraje vpisovalne pole za n-danostne podpise sv. očetu Leonu XIII. z italijanskim(!!) naslovom. Zakaj bi ne imeli slovenskih naslovov !!“
Tako „Slovenec". In po vsej pravici! One pole razpošilja tudi v slovenske kraje goriški „Circolo cattolico", ker med Italijani imA bore malo upliva in ugleda. „Cir-colo“ je nemreč šel za izgledom „Sloge" ter pozval laške občine, naj bi častitale sv. očetu. Toda nekatere veljavne občine sonaravnost izjavile, da sicer,- globoko spoštujejo sv. očeta, a tega nočejo, da: je inicijativa prišla od „Circola"; ako se odzovejo njegoveinn pozivu, bi se zdelo, da stojč na njegovi strani. — Zdi se, kakor bi „Circolo" hotel na slovenski strani nadomestiti, kar mu je ušlo na laški, zatti se obrača z onimi polami do Slovencev. — Opozarjamo Vsled tega vse rodoljube na deželi, da so previdni v tem oziru, ker treba je pač, da se pokažejo sv. očetu kot slovenski, a ne kot laški katoliki, kajti tujci so se z nami Slovenci itak že doslej preveč šopirili pred očetom —• dejfiljjc [jubij. „Slovenec".
Trgovinska zbornim v (Joriel. — Od raznih strani j so se nam ponudili odlični rodoljubi, da nam v teku leta oskrbe natančen imenik vseli trgovcev in obrtnikov v dotičnih občinah. Očitna hvala rodoljubnim gospodom za prijazno ponudbo. Prosimo pa, da bi nam poslali take izkaze iz vsake slovenske^ občine najdalje, do konca s e p t e m-b r a. Časa je torej dosti, a bolje je, da se poprej dovrši ta naloga, pozneje pa naj bi se nam naznanile le morebitne spremembe.
Že 1. 1869. smo se Slovenci udeležili volitev v knpčijsko zbornico; enako 1. 1872. pod vodstvom pokojnega Lavriča, a brez uspeha, ker na slovenski strani ogromna večina volilcev se ni zavedala svoje veljave in pravice. Takti je ostalo blizu do današnjega dne, samti s tem razločkom, da smo Slovenci vrgli puško v koruzo ter mirno prepustili Lahom goriško trgovinsko in obrtnijsko zbornico. Toda treba je, da se zbudimo iz spanja ter poiščemo, kar je naše. Ali je prav, da ena tretjina Lahov ima v svojih rokah vso trgovinsko zbornico, ki odločuje večino v deželnem zboru? Rodoljubi, zganite se, poučujte, delajte! Bdečih je pravica!
Ostala Slovenija
Trst in Istra. — Neka banka v. Trstu je prejela ponarejen petdesetak, kateri je pa lahko spoznati, ker ima v nemški besedi „angenommen" pogrešek, namreč e namesto o, da se čita „angenommen", Na ’stej strani stoje v gorenjem kotu med bukvami in stoječim dečkom: „O forint" namesto nemškega teksta. Pozor! — O s trapila se je neka 17 letna Urša del Čampo; umrla je v bolnici. — Deklina Ter. Bon je bila obsojena na 2 meseca težke ječe, ker je svojega nezvestega ljubimca s polenom namaliala po glavi. — Pri Sv. Ivanu jimelo je „Bralno društvo" v nedeljo svoj 'letni občni zbor. Predsednik tudi zanaprej jje g. L M. Vatovec. — Podružnica sv. iC. in M. na Greti imela je v nedeljo občni zbor. Novi načelnik je g. M. Škrbec. Lani je podružnica nabrala 816 gl. 16 kr. Slava! — V Bar ko vi j ah be imelo pevsko društvo „ A d )■ i j a " v nedeljo občni zbor v dvorani krčme „Obrtnijskega društva". — Dr. Laginja je zahteval v državnem zboru, nuj bi se od zenljiško-odveznega zaloga odštela tista svota, katero ima jše tirjati država od dežele.
Kranjsko. — Iz Ljubljane smo prejeli obširnejši dopis, iz katerega priobčujemo za danes le konec, ki slove:
„Približajočej se pomladi umika se tudi gledališka sezona (doba). Le še par predstav — in konec bode slovenskim kot nemškim predstavam v Talijinem hramu. Če sem prav poučen, namerava „Dramatično društvo" še dvakrat predstavljati opero „Cavalleria rusticana", t. j. v četrtek, 16. in nedeljo 19. t. m., pri kateri bo pa mestu gespe Gerbičeve sodelovala češka operna pevka, katera se je za ta dva večera naprosila. Umeje se samo po sebi, da bode ta dva večera gledališče do cela razprodano; vsaj bode pa tudi užitek izreden! —- Želeti bi le bilo, da bi se naše „D r a m a t. društvo" za prihodnjo sezono toliko organizovalo ter podpore našlo, da bi moglo dajati na teden po tri predstave, a ob jednem skrbelo za to, da pridobi najmanj še 6 glavnih igralnih močij, ki bodo v resnici zastopale in spajale v sebi v vsakem oziru moč, s katero se bode moglo društvo ponašati, ne pa se — bati blamaže! Merodajni činitelji bodo brezdvomno vedeli storiti svojo dolžnost za — slovensko stvar!!
V tekočem letu dobi Ljubljana na vseh straneh nekako spremenjeno, novo lice; krog in krog vstajala bodo iz zemlje krasna nova poslopja državna in zasebna, različnim svr-ham zidana, a zunaj vseh drdrati pa bo jela koncem jeseni dolenjska železnica, ki se pri Grosu pij i razdeli v dve progi: Kočevsko in novomeško. Le ugodnega vremena nam bode v prvi vrsti treba in pa dovelj delavcev!
Ker je bolezen na gobcu in parkljih v Lj. ponehala, a se na deželi po nekod stoprav prikazala, bode moral prej ko ne tudi prihodnji živinski semenj tukaj izostati, kakor sta že dva do zdaj. — Nič manj se nam pa ne manjka — pasjega kontumaea zbog steklih psov, zlasti po Dolenjskem.
Kakor o nekaterih druzih, se tudi še nič gotovega ne ve o našem deželnem zboru, kedaj bode sklican; bržkone v pr vej polovici aprila, kar je tembolj potreba, ko čaka jednega kot dražega dovelj važnega pGsla!
Nova kmečka podružnica s si-rarnico ustanovila se je koncem feb. t. 1. v Rovtah nad Logatcem. V odbor so voljeni: Predsednikom č. g. Iv. Hladnik duh. pomočnik, tajnikom g. Alojzij Sežun učitelj in voditelj; odborniki: Ivan Mazi, Janez Petkovšek in Gašpar Kavčič, vsi posestniki v Rovtah. — Podružnica šteje do zdaj 30 udov, sirarni ca nad 20. — Pri tej priliki predaval- je tajnik c. kr. kmet. družbe kranjske, g. Gustav Pirc iz Ljubljane, a g. Ig. Gruntar, c. kr. notar logaški, podaril je znesek 12 gld. za drevesnico. — Vivant sequentes!
Obesil se je v nedeljo 12. t. m. zjutraj v Ljubljani neki 60-letni želez, sprevodnik v kuhinji svojega stanovanja; bil ji že nekaj časa „zmešan". To je v tekuSdnje drugi enak slučaj v Ljubljani.
Štajersko. —(Novorojenca) je umorila na Otičniku neka Marija Kreuch iz Celovca. — (Utonila sta) dva mlada moža v Pesnici. — (V. Št. Petru) pod Sv. Gorami je bil ubit in oropan živinski kupec V. Jazbec. — (Bolnica usmiljenih bratov) v Gradcu izdala je svoje poročilo o delovanju v P 1892. letos prvič tudi v slovenskem jeziku. Vseh bolnikov je bilo 2034, ozdravljenih 1351, zboljšanih 378, umrlo 133. S Primorskega bilo je 30 bolnikov. — V Celovcu je umrl štajerski rodoljub Fr. Kerže, ki je zapustil „Dijaški kuhinji v Celju" 1200 gld., za dijaške ustanove pa 16.000 gld. Slava njegovemu spominu ! Mir njegovej plemeniti duši! — V Vojniku bodo zidali novo cerkev. — Čitalnica v Brežicah bo imela pojntranjem. „besedo". — Trte so letos na Štajerskem, močno pozeble. — Gozd je gorel 11. t.m. na hribu Kamniku; ogenj je uničil 13 johov lepega gozda. Velik požar je nastal istega dne v Št. Ropertski vasi v brasiovški občini; pogorela je skoro cela vas.
Koroško. (Papeževa 50 letnica( obhajala se je tudi na Koi-oškem prav slovesno. Katoliško politično društvo za koroške "Slovence priredi velikonočno sredo papeževo slavnost v Celovcu. Slovenci iz cele dežele bodo zastopani pri tej slavnosti. — (Novo železnico) bodo gradili od Podkloštra po Ziljski dolini do S. Mohorja blizu italijanske meje. Za to železnico so posebno imeti vojaški krogi, ki hočejo imeti dosti in dobrih potij za prevažanje vojakov proti Italiji, ako bi to bilo potrebno. — (V frančiškanski sani o s t a n) v Beljaku je prišel neki slepar prenočišča prosit. Kazal je neko arabsko pisanje in se delal, kakor bi nič nemško ne znal. „Arabec" pa se je zdel muihom vendar sumljiv in poslali so po redarje. Tistim se je hotel tujec celo z revolverjem ustaviti. Izkazalo se je, da je neki.^slepar in Nemčije. — (V Beljaku) je razpisana služba cestarja. Prošnje sprejema do 25. sušea okr. glavarstvo v Beljaku. — (P r i P r e-valj ah) je vlak povozil ženo železniškega čuvaja. — (Slovenski potovalni učitelj) dr. Kramar je dne 19. svečana govoril o živinoreji y Žel. Kaplji. Bilo je š»
precej kmečkih poslušalcev, ker so že prej zvedeli, da bo govor slovenski — (Tinj-ska fara) je naložila po 10 gld. globe takim, ki žive v divjem zakonu. Posnemanja vredno! — (Posestniku Jak. Hodniku) po domače Dravcu na Žihpoljah se je od strani županstva naznanilo, da je njegova in somišljenikov prošnja za slovensko golo odbita, ker po mnenju deželnega šolskega sveta posamični posestniki nimajo pravice prositi za kako šolsko spremembo. Čudno je pa, da se šolska oblast tam, kjer je občina v slovenskih rokah, vendar le ozira na prošnje posamičnih (nemškutar-skih) posestnikov, kakor sp je zgodilo v Kotmari vesi, Globasnici, Šmihelu in Zab-nieah. Tudi se Hravec čudi, zakaj mu izvirne rešitve ne dajo v roke. —• (Koroška deželna vlada) je prepovedala uvoz živine s Kranjskega zavolj bolezni na parkljih.
Kaznoterosti
Drobiž. — Veliki državnik Gladstone (Anglež) zbodel je za hripo. — Na Turškem v Carigradu nameravajo osnovati svetovno razstavo. —- Od Prage do Bu benča bodo gradili poldrugi kilometer dolgo elektriško železnico. — Gledišče je pogorelo v Savoni pri Genovi na Laškem. — Od smeha je umrla neka postrežnica v londonski blaznici. — V Parizu je neka glediška igralka zapustila 3 milijone frankov pomočnemu društvu za glediške umetnike. — Magnat grof Wenckheim v aradskem komitatu na Ogerskem je na svoje stroške upeljal električno luč v trgu Borossebes in sicer za javno in zasebno potrebo.
Laško šolsko društvo „Loga nazionaio“
ne obstaji še poldrugo leto, pa vender že šteje 50 podružnic, od katerih najmočnejša je tržaška podružnica, ki je nabrala od avgusta 1891 do konca leta 1892 čez 22.000 gld. prostovoljnih darov. Velikost tega zneska najjasnejše Spri čuje goreče sovraštvo do nas Slovencev, kajti za plemenite, blage namene imajo Lahi dobro zaprt žep ter le takrat kaj darujejo, ko pričakujejo obče in javne pohvale. Toda proti nam da vsak Lah po svoji moči, ker ne more pretrpeti zanj silno žalostne resnice, da ni samo okolica krog in krog slovenska, temveč se tudi v mestu samem hitro povečuje število naših ljudij, kateri že zahtevajo — oj groza — svojih lastnih osnovnih šol ter si upajo posluževati se slovenskega jezika že v javnih uradih. Zatorej pa naši gospodje nasprotniki ne vedo več, kaj bi počeli, da bi nas ne-le ▼ spodnji, ampak tudi v zgornji okolici raje danes kakor jutri uničili. Za take namene naberejo vedno dovolj denarja in mestni magistrat ima tudi silno moč. Zato nam je pričakovati vedno hujšega boja od divjega la-honstva, katerega pa odbijemo zmagonosno z našo darežljivo narodno zavestjo ter s podporo naše družbe sv. Cirila in Metoda. Upamo tedaj, da se motijo oni gospodiči, de mislijo, da nas potujčijo s par šolami in nekaj judeževimi groši, ker tudi mi nečemo spati, ko nas sovražnik zalezuje na vse mogoče načine. Naše najbolje orožje proti potujčenju pa je okolnost, da prebivalci z dežele silijo zmirom bolj proti mestu in ker so ti-le Slovenci, ki se posehmal bodo trdno držali svoje materinščine, zato ponavljamo na ves glas, da naši gospodje lahoni zavržejo vsak krajcar, katerega potrosijo za laške šole, nam namenjene. In ker smo mi pošteni ter nečemo svojega bližnjega škode, svetujemo radovoljno svojim nasprotnikom, naj nakupijo s tistimi tisočaki raje nekaj vagonov poleute iu za vsaki dve kili
eno „rengo“ ter naj vse to hitro, predno se pomrzne, pošljejo v blaženo Italijo, da se tam njih bratje vendar enkrat najedo do sitega. „Novičar"
Tržne cene.
Kavi cena raste; zdaj se prodaja: santos 152, 154, 15«, sandomingo 164, java 166, Cejlon 188 do 192, portoriko 188, moka 192. — Sladkor 37 in 3772 — P e-trolij 17. Slanina (Špeh) 52 do 56, domač 60 do 64. — Maslo surovo 75 do 80, kuhano 88 do 92.
Moka I. 14-20, II. 13-70. III. 12'90, IV. 12-20, V. 11-20. v— Otrobi debele 4"70, drobne 4. — Žitna zmes 4-70. — Turšiča (sivk) 5"80 do 6, — domača 5"80.
Teleta so se plačevala ta teden po 42 kr. kilo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček Tiska A. M. Obizzi v Gorici.
Svoji k svojim!
Karol Ilrašček pek
Biva Corno št. 4. v Gorici. Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2.
Lahko is prijetno 4elo
ki daje lep postranski zaslužek, ponuja se osobam, katerim njihova postranska opravila puščajo nekoliko prostega časa. Kdor bi se želel lotiti tega dela, piše naj upravništvu tega lista ter naj nad naslovom zunaj na zavitku zapiše št. 332.
Tiskarna
Atit. Jtl. Obizzi-ja
priporoča se slov. občinstvu za vsakovrstna dela, ki spadajo v tiskarsko stroko. V zalogi ima vBdno vse tiskovine za duhovske, županske in druge urade. Cene zmerne. Ceniki vsakemu na razpolago.
Peter Birsa
gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggiti št. 4) priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo ; postrežba točna.
Peter Mozetič
mesar
na voglu Stolne in nunske ulice v Gorici priporoča se svojim rojakom, zagotavljajo kolikor mogoče dobro postrežbo po zmernih cenah.
niških potrebščin.
Jožef Novic
krojač
v Gosposki ulici št. 13.
Ivan Mežnar
gostilničar "al G'yrsou
na cesti Franca Jožefa št. 36 priporoča se sl. občinstvu za obilen obisk. Toči dobra domača in laška vina, izvrstno pivo, imi dobro kuhinjo, vedno sveže kranjske klobase itd., vse po raziner-nih cenah.
tovarna I
I oljnatih barv, Arnežev, laikov in kleja v Ljubljani, lob vogalu Reseljeve ceste št. 41 v lastni hiši in lili-Ijala: Slonove ulice št.10-12.
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
izdeluje
TH5koTrBtno voščene sveče, in vsoh vrst medeno pecivo
V Gorici prodaja te sveče
Karolina Mesnei' v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaške vence, cvetlice in druge podobne reči.
Ivan Druffa
na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA
ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Reja
krčmar „AUa C6lombau
■zn veliko vojašnico na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina in ima DOMAČO KUHINJO Ceno prav zmerne
Anton Obidič
čevljar
v Se. .eniški ulici št. 4. so priporoča Slovencem v mestu i.t okolici za blagohotna naročila.
han loiaiskl
čevljar
preselil se je v Raštelj št. 23. T nad.
Ivan Kavčič
. veletrzec na Komu ima zalogo
STEINFELDSKtGA PIVA.
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrobij.
Staroznano gostilnico
„pri Lizi“
v Kapucinski ulici (Rabatišče), št. 2 irafi. zdaj v najemu
Franc Bizjak,
ki r.oči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočiSča. Cene se zmeni e. Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.
Anton Fon
V Semeniški ulici
ima prodajaluico vsakovrstnih klobukov in kap ter
fiostilnico.
Toči vedno dobra in naravna vina.
Franc Jakil
na sredi ItaStelja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Drataa Mia
Rojauskega posojilnega ire konsumnega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno-izborna domača okoličan-ska vina.
1. Geji
gostilničar
v Židovski ulici št. 5 toči. naravno briško vino.
A. Ho\vanski
na Travniku št. 22 prodaja koške, pleteničicer itd.na drobno in na debelo.
Ant. Trebše
gostilničar
proti novemu mostu v Hvalovi hiši št. 12 toči dobra domača vina in pivo.
Prodajalnica
in zaloga jestvin „Rojauskega posojilnega in konsumnega društva**, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v ulici Belvc--dero št. 3, bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in z dežele.
Anton Koron
trgovec poleg gostilno „pri zlatem levu** (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stelAeno blagč, reže in vklada šipe v okna, režein napravljaokvirje za zrcala iu podobe.
Martin Poveraj
civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča, svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce,	spodnje
hlače, žavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah.
Ivan Dekleva
veletrzec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
domala lina
bela in (rna istrijanaka tor
bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja-v Magistratu! ulici.
Prodaja na debelo
Ant. Kuštrin
v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 23, ima
prodajaluico
za karo, sladkor, mokor olje, rii in vsakovrstno jestvine na drobno in a debelo. Zunanja naročila sc točno izvršejo.
Jos. Fon IKavarni
krčmar
pri solkanski mitnici desni toči izborna domača vina.
Alton Zaprjin
v Zvezdi v Ljubljani
(v hiši „Matice Sloven-! ske “ ) ima prodajaluico šolskih in drugih knjigi ter vseh šolskih in pisar-1
„ Commer-cio in „Te-idesco** v ulici „Caserma*, naglavni shajališči tržaških jSlovencev vseh stanov. Na razpolago časopisov v raz-—mih slovanskih jezikih. -|Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.