o c t> 3-^; 7T < a m ^	< S m 3 tt ® < to c 3 b "l.<6 2.^
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA	številka 44- Leto XVIII - 22 november 1980
Teden dni pred zasedanjem delavskega sveta SOZD kkra je bila v sredo, 19. 11. skupna seja izvršilnih organov DS SOZD Iskra, na kateri so delegati vseh odborov L>S SOZD Iskra sprejeli sklepe o predlogih nekaterih Samoupravnih sporazumov, ki naj bi jih delavski svet sprejel in dal v nadaljnje obravnavanje, oz. sprejemanje.
Tako so ugotovili, da je osnutek samoupravnega spo-fazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—85 zrel kot predlog, h kateremu ni bilo bistvenih pripomb, obravnaval pa ga bo še odbor za usklajevanje v ponedejek, 24. t.m.
Podobnega mnenja so bili tudi o paketu petih osnutkov, oz. predlogov samoupravnih sporazumov o skupnih z osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, o e skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev
.za skupno porabo in vzpodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela, za katere naj bi delavski svet sklenil, da jih bo dal v sprejem delavcem celotne Iskre z osebnim izjavljanjem na referendumih, ki naj bi bili opravljeni do konca tega leta. Hkrati naj bi potekal tudi referendum o temeljih plana v naših TOZD. Glede samoupravnega sporazuma o enotnem oblikovanju razvidov nalog pa so predlagali, naj omenjeni predlog sprejmejo delavski sveti TOZD, kar naj bi bilo tudi opravljeno do konca tega leta.
Glede sklepanja o pričetku javne obravnave osnutka samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih za izplačila nadomestil osebnega dohodka in povračil stroškov, delavcev, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem nalog v SOZD Iskra, ali po domače o nekdanji sindikalni listi pa naj se začne javna razprava, ki naj bi se zaključila do 31. 12. 1980.	D. Ž.
ia
n
i.
e
a
»j
a
n
e
a
D
a
D
V
z
a
s
i/
3
i
)
I
!
Iskrin izvoz v ZR Nemčijo raste
Za nas je izvoz v ZR Nemčijo zelo j Pomemben. In kakšen je naš izvoz v Zahodno Nemčijo? O tem smo se pogovarjali z direktorjem Iskre v Stuttgartu Borisom Lasičem in njegovimi sodelavci.
Iskrin izvoz v ZR Nemčijo pred-stivlja kar 25 % izvoza vse jugoslovanske elektroindustrije na to pomembno tržišče in okrog 75 % izvoza slovenske ®lektro, oziroma elektronske industriji. Ostalih 25 % si delijo Gorenje, Elektrokovina, IMF in še nekateri. Prav ta visok izvoz na tako zahtevno tržno področje kaže, kako visoko raven razvitosti smo dosegli. Tu se namreč Iskra srečuje z najpomembnejšimi svetovnimi proizvajalci elek-
tronike in konkurenčni boj je neizprosen.
Tu veljajo le kvaliteta, tehnologija izdelkov in proizvodnje in poslovna solidnost. Zanimiva je ugotovitev, da so v konkurenčni tekmi cene šele na tretjem mestu, kar je pomembno vedeti. Poleg tega je pomembno, da je ZR Nemčija, poleg Japonske najbolj izvozno orientirana dežela na svetu. Prav zaradi tega ima zelo odprt trg in bistvenih omejitev tu ni. To pa velja za vse, ki izvažajo sem in je prav zaradi tega konkurenca ostra, vendar enakopravna.
Iskra ima na zahodnonemškem tržišču zelo pestro paleto izvoznih artiklov. Največ izvažamo števcev
f' ponedeljek, 17, novembra t.L so DO Elektrozveze na Stegnah v Ljubljani obiskali člani delegacije iz Jordana in se s predstavniki naše DO pogovorili o proizvodnem programu zvez za civilno zaščito. Jordansko delegacijo je vodil šeneral Al-Taravmaha.
f---------------:	>
DNEVNI RED 4. ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA
SOZD ISKRA
■
električne nergije. Letos bomo izvozili kar za 38 milijonov mark naših izdelkov. Naročil je dovolj, pa ne le za števce, ampak tudi za ostale artikle Iskrinega Standardnega programa. Ponekod naročila in zanimanje celo presegajo Iskrine zmogljivosti in s svojimi kapacitetami ne dohajamo vseh tržnih možnosti. Lahko bi izvozili v ZRN še kakih 20 % več, vendar nam proizvodne zmogljivosti ne dovoljujejo.
Direktor Iskre v Stuttgartu Boris Lasič.
Zahodnonemški trg pa ima nekaj zelo svojstvenih in specifičnih potez, ki jih Iskra mora upoštevati. Gotovo je na prvem mestu poslovni servis. Se pravi poslovna solidnost in natančnost dobav. Nemci so glede tega neizprosni. Nesolidnosti pri dobavah si ni mogoče privoščiti. Muhasti dobavitelji odpadejo. Pač pa je tu zanimivo in spodbudno, da so nemški kupci zelo zvesti. Svojim solidnim dobaviteljem ostajajo zvesti tudi v težjih časih, kar je prav v teh letih upadanja konjunkture zelo pomembno.
V Stuttgartu pravijo, da ni ravno problem prodati Iskrinih izdelkov, teže je zagotoviti prodajni servis, saj smo pri nas znani, da se slabo držimo (Nadaljevanje na 2. strani)
TOZD AET v Tolminu praznuje 25-letnico svojega obstoja. Marljivemu kolektivu te TOZD DO Avtoelektrika ob tej priložnosti iskreno čestitamo in na strani DO Avtoelektrika namenjamo nekaj več prostora. Na sliki: detajl iz montaže v TOZD AET.
Svojstvena zgradba glavne telefonske centrale na Golovcu v Celju, ki bo imela 6.000 lokalnih naročniških priključkov in 2.000 bližnjih in daljnih spojnih vodov prek kabelskega visokofrekvenčnega in radijskega omrežja. Več o novi celjski centrali na 4. strani.
SREČANJE PREDSTAVNIKOV OBČIN MOZIRJE EM LJUBLJANA-ŠIŠKA TER ISKRE IEZE
Poslovni enoti TOZD Feriti v Savinjski dolini imata jasne cilje
V Mozirju so se 5. novembra srečali predstavniki mozirske in šišenske občine ter Iskre. Že sestava in sodelovanje v razpravi povesta, da so razgovore zastavili jasno, odprto in tako lahko definirali cilje poslovnih enot Iskre - TOZD Feriti v Ljubnem in Solčavi. Iz mozirske občine so na pogovoru sodelovali predsednik SO Hinko Čop, predsednik IS Anton Vrhovnik z zastopniki družbenopolitičnih organizacij. Iz občine Šiška pa so prišli na pogovore podpredsednik. SO Karel Gornik, predsednik IS Jože Dimnik in predstavniki DPO. Iskro so zastopali: član KPO SOZD Gojmir Blenkuš, predsednik KPO DO Industrije elementov Stane Kovačič, IPO TOZD Feriti Dušan Dolničar in predstavnik samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij IEZE, TOZD Feriti in poslovnih enot na Ljubnem in v Solčavi.
Namen pogovorov, ki se vrstijo skoraj vsako leto, je bil pregled dela in napredka v TOZD Feriti in zlasti v
njenih poslovnih enotah v Zgornji Savinjski dolini. Pregledali so tudi zastavljene cilje in možnosti v prihodnjih petih letih, se pravi v srednjeročnem obdobju 1981-85.
Predvsem so ugotovili, da je sodelovanje med obema občinama in Iskro zgledno in, da to sodelovanje tudi rodi dobre sadove, kar se zlasti kaže v dobri in zdravi rasti TOZD Feriti in poslovnih enot v Ljubnem in v Solčavi Predsednik IS mozirske občine Anton Vrhovnik je izrazil veliko zadovoljstvo nad rastjo PE. Zlasti pa je pohvalil hiter razvoj te „čiste“ industrije — elektronike v Zgornji Savinjski dolini, ki je ekološko zelo občutljiva, saj je namenjena turizmu, kmetijstvu, gozdarstvu in industriji, ki ne bo posegala v okolje.
Zlasti pa je razveseljivo dejstvo, da sta Iskra, TOZD Feriti iz DO Industrije elementov v tem srednjeročnem obdobju dosegla kar zavidljive rezultate. Srednjeročni načrt je dosegla z
(Nadaljevanje ha 7. strani)
1.	Potrditev sklepov 3. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 15. 10. 1980 in informacija o izvršitvi in izvajanju sklepov
2.	Sklepanje o predlogu Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—85
Poročevalec: Otmar Zorn
3.	Sklepanje o predlogu Pravilnika o postopku usmerjanja in usklajevanja dejavnosti in proizvodnih programov v SOZD Iskra
Poročevalec: Pavle Gantar
4.	Poročilo o poteku javne obravnave petih osnutkov Samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v SOZD Iskra in sklepanje o predlogih samoupravnih sporazumov«
—	o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka
—	o enotnem oblikovanju razvidov nalog
—	o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke
—	o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za skupno porabo in
—	o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela ter razpisu glasovanja na referendumu Poročevalec: Pavle Gantar, Marjan Troja:
5.	Sklepanje o pričetku javne obravnave osnutka Samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih za izplačila nadomestil osebnega dohodka in povračil stroškov delavcev, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem nalog v SOZD Iskra Poročevalec: Pavle Gantar, Marjan Trojar
6.	Sklepanje o predlogu Sporazuma o medsebojnem poslovno-tehničnem sodelovanju med Združenimi PTT organizacijami Slovenije in SOZD Iskra Poročevalec: Pavle Gantar
7.	Sklepanje o predlogu Pravilnika o notranji arbitraži SOZD Iskra Poročevalec: Pavle Gantar
8.	Sklepanje o predlogu časopisnega sveta za novo ceno glasila IskravPoročevalec: Janez Kern
9.	Poročilo razpisne komisije za imenovanje dveh članov kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra in predlog za imenovanjeiPoročevalec: Janez Kern
10. Vprašanja delegatov.
V soboto, 15. novembra so Iskro Elektromehaniko obiskali delavci - člani sindikata tovarne Zanussi Valenzia iz Italije. Po ogledu proizvodnje v temeljnih organizacijah A TC in TEA na Laborah so se gostje zbrali v restavraciji, kjer so jim Nace Pavlin, Miroslav Marc in Vinko Marolt predstavili našo delovno organizacijo, predvsem delo organov upravljanja. Ugotavljali so tudi možnosti medsebojnega sodelovanja. V prihodnjem letu bodo Iskraši gostom vrnili obisk.
^ MLADI IZ NOVE GORICE ^ V SEMIČU
Na delovnem in prijateljskem obisku je bilo v soboto in nedeljo 50 mladih iz novogoriške Iskre pri svojih vrstnikih v delovni organizciji Iskra Kondenzatorji Semič. Dvodnevni izlet je v celoti odlično uspel za kar imajo največ zaslug mladi Belokranjci, saj so pripravih nepozaben sprejem in se izkazali kot najboljši gostitelji. Poleg ogleda proizvodnih prostorov so na skupnih pogovorih pregledali aktivnosti,-ki so vezane na obe mladinski organizaciji, skozi športni in zabavni program pa so še bolj učvrstili vezi prijateljstva. O celotnem poteku srečanja bomo obširneje spregovorili v naslednji številki našega glasila.
AFERA INŽ. TIHOMIRA ŽIV ANO VIC A NA TEMO METACONTA 10 C
Če prevladuje sovraštvo nad strokovnostjo
Prehitro vključena beograjska metaconta v poskusni stopnji domneva za slabo kakovost celotnega sistema „Star znanec" Iskre inž. Tihomir Živanovič ponovno napada Iskro prek Ilustrovane politike in radio Beograd - Odgovor Iskre in predlog za sodni postopek.
s Da so ljudje zavistni med seboj, ni nič nenavadnega za naš potrošniški svet, vsaj dotlej, ko ta človeška slabost ne povzroča škode. Če pa zavist preraste v pravo sovraštvo, ki ne izbira sredstva in se polasti izkrivljenih dejstev za uveljavljanje določenih ciljev, je to vsaj obsojanja vredno, če že ni primer za sodno obravnavo.
In tako smo pri inž. Tihomiru Ži-vanoviču, strokovnjaku za telefonijo, ki si je zadal nemara življenjski cilj spodkopati ugled Iskre, oziroma zadušiti našo proizvodnjo telefonije. Že nekaj let se trudi dokazati javnosti, da naša tehnologija ATC ni na dovolj visoki tehnični ravni, v svoji zadnji ..ofenzivi" pa se loteva neposredno sistema metaconte.
Zanimiv je nastanek tega sovraštva. Kaže, da temelji na njegovi ponudbi leta 1964., ko je poslal Iskri predlog svoje rešitve za petmestni številčnik telefonskih pogovorov. Iskra je predlog zavrnila, ker je imela sama boljšo tehnično rešitev. Drugo ponudbo je inž. Živanovič poslal Iskri pred petimi leti, ko je hotel prodati dva svoja pa-
tenta glede omejitev medmestnih in mednarodnih telefonskih pogovorov. Te naprave sedaj izdelujejo v Mariboru. Iskra je tudi tokrat odklonila nakup patentov, ker je imela svojo konstrukcijo. In sovraštvo je bilo rojeno.
Predolgo bi bilo sedaj naštevati in navajati vse primere njegovih „stro-kovnih" obrazložitev v časopisju in tudi njegovo pismo našemu generalnemu direktorju z nevljudno vsebino. Rajši poglejmo, kako se je začela razpletati zadnja „afera" z metacontami.
Sprožila jo je pravzaprav beograjska Ilustrovana politika z obširnim člankom, napisanim v obliki pogovorov s posameznimi strokovnjaki iz panoge telefonskih central. Članek z glavnim naslovom ..Centrale norijo, direktorji potujejo" in podnaslovom ..Beograjčani potrpite!" sloni na ugotovitvi, da prebivalci predela Konjar-nik v Beogradu težko vzpostavljajo telefonske zveze, večkrat dobijo napačne, vpadajo v tuje razgovore, ko pa telefonski naročniki dobe račune za porabljene impulze, se prijemljejo za
Iskrin izvoz v ZR Nemčijo raste
(Nadaljevanje s 1. strani)
rokov dobav in tako često izpademo pri pomembnih poslih. Pri tem pa pride do dalekosežnih posledic. Kupec, ki je nekoga odklonil, si drugič kaj nerad privošči vso drago proceduro, ki traja vsaj eno leto, da ponovno testira, preverja in ponovno sprejme dobavitelja, s katerim nima ravno dobrih izkušenj.
Za prihodnje leto načrtuje Iskra v Zahodno Nemčijo za 42 milijonov mark izvoza. Tak porast ni majhen, če upoštevamo, da se že letos zadnje tri mesece kaže umirjanje zahodnih tržišč, kar napovedujejo strokovnjaki tudi za drugo leto. Umiritev je čutiti zlasti v proizvodnji zabavne elektronike n v avtomobilski industriji, kjer celo odpuščajo delavce. Zato tudi manjša potrošnja elementov za elektroniko, ki jih izvažamo tja.
Prav zaradi tega je treba vse bolj misliti na načrtno permanentno inovi-ranje, saj le prvi pobirajo smetano. Zanimivo! Japonci skoro praviloma niso nikjer prvi, so pa vedno med prvimi in prav zato uspešni. To zlasti velja za elektronske elemente. Vse teže je prodajati zastarel program.
Pred leti smo v Zahodno Nemčijo izvažali največ elementov za elektroniko, saj jih je Nemčija potrebovala mnogo, ker je največji proizvajalec zabavne elektronike na svetu. Prav zato se umiritev prodaje tako pozna. Zadnja leta pa je Iskrin izvoz prednjačil s programom kranjske Elektro-mehanike. Sicer pa poglejmo sestavo po deležih delovnih organizacij v izvozu v ZR Nemčijo letos, v milijonih mark:
Elektromehanika	11
Široka potrošnja	12,5
Industrija elementov	6
Kondenzatorji	5
Avtoelektrika	2
Avtomatika	1,5
ISKRA SKUPAJ	38
Pri tem je treba vedeti, da nemški kupci poznajo le eno firmo: Iskro. Zato je zelo pomembna kvaliteta in solidnost vsake TOZD. Nesolidnost dobav ali slabša kakovost enega samega slabega dobavitelja iz naših TOZD kvari posle vsej Iskri. To bo pomembno zlasti za prihodnje leto, ko povpraševanje po nekaterm izdelkih upada. Zato se bo treba bolj pomujati, tako prodajalcem v Iskri Stuttgart kot tudi proizvajalcem v domovini.
Iskraši v Stuttgartu pravijo, da so pripravili temeljito obdelavo trga in tržnih možnosti in bodo naš načrt izvoza v višini 42 milijonov mark realizirali. Podvzeli so celo nekaj posebnih prijemov. Tako so za prodajo feritov nastavili posebnega specialista za to področje gospoda Ericha Henningse-na, kar se je bogato izplačalo. Poskusili bodo tako tudi na drugih področjih: za elemente in releje.
Iskraši v Stuttgartu menijo, da je v zaostrenih pogojih gospodarjenja v domovini in na tujem za Iskro zelo pomembno, da ravno v tem času zasleduje dolgoročne cilje in svojo strateško usmeritev, vsako kratkoročno prenagljeno ukrepanje bi bilo lahko usodno z dalekosežnimi posledicami. Torej je treba vztrajati na začrtani poti razvoja.
F. Kotar
glave. Za vse je kriva, pravijo, nova telefonska centrala vrste metaconta 10 C, izdelek naše Iskre.
Novinar Dragoljub Zamurovič, Id je napisal članek je skušal vsaj navidezno objektivno osvetliti problem pomanjkljivega delovanja centrale in nasploh tehnološkega sistema metaconta. Pogovarjal se je o tej problematiki z generalnim direktorjem Skupnosti PTT Gojkom Sekulovskim, svetnikom v sekretariatu za promet SR Srbije inž. Tihomirom Živanovičem in direktorjem mestnega telefona Radojico Dunjičem. Denimo, da je hotel nepristransko razgrniti celotno problematiko, od proizvodnje do eksploatacije. Zakaj pa potem ni pritegnil k razgovoru še kakega našega strokovnjaka in morda še koga drugega glede posameznih trditev inž. Zivanoviča npr. zakaj na sosednjem Hrvaškem ni Iskrinih central.
Generalni direktor Skupnosti PTT Gojko Sekulovski je povsem pravilno obrazložil novinarju, da nova metaconta deluje še poskusno, zato so povsem običajne napake, ki jih monterji odkrivajo in sproti odpravljajo.
Povsem drugačno mnenje je navedel inž. Živanovič. Trdi, da sistem metaconta tehnološko ne ustreza, saj ga je Avstralija, ki ga je prva prevzela od belgijske tovarne BTM, zaradi slabega delovanja opustila. Le Jugoslavija je ostala „živi poligon" za metaconte v svetu. V avstralskem Sydneyu je imela inštalirana metaconta samo v enem letu 1.638 napak, od tega 41 popolnih izpadov. Generalni direktor je odgovoril na to trditev, da v Jugoslaviji tega ni, poštne organizacije zabeležijo tudi vse nepravilnosti. Če bi pri nas metaconte tako pomanjkljivo delovale, ki jih že zdavnaj izključili iz javnega prometa. Izjave o pomanjkljivem delovanju metacont so neodgovorne — je nadaljeval generalni direktor Sekulovski — v Jugoslaviji imamo v prometu 13 tranzitnih central istega sistema, tudi v Beogradu je ena in nihče se ne pritožuje.
Na vprašanje novinarja, zakaj je bila zadnje dve leti beograjska centrala prekinjena kar 272-krat v skupnem trajanju 83 ur in 43 minut, je pojasnil direktor mestnega telefona Radojica Dunjič, da je v Beogradu več central, napake pa različne, med njimi so tudi prekinitve kablov. Poseben problem pri Iskrini centrali je bilo škodljivo grmenje, zato je bilo potrebno centralo posebej zaščititi.
Glede dejstva, zakaj na Hrvaškem ni Iskrinih central in podobno v Sloveniji ni Teslinih (v resnici so, ampak redke), novinarju Žamuroviču ni uspelo razjasniti problema.
V članku je poudarjena trditev, zakaj za avtomatske telefonske centrale večkrat ni razpisana licitacija kot predvideva zakon in odgovor predstavnikov PTT — članek pa je novinar zaključil z anekdoto generalnega direktorja Skupnosti PTT, da se mora po mnenju Američanov metaconta iznoreti do konca. To traja samo kratek čas, nato jo je treba ponovno vključiti in vse poteka v redu.
Temeljita analiza članka takoj odkrije dejstvo, da je novinarju podal strokovne podatke in med njimi celo nepreverjene, inž. Žičanovič. Zakaj se je naslonil samo na izjave enega?
Še bolj odkrito je izzvenel razgovor vodje radijske oddaje „Studio B“ Dj. Vještice z inž. Živanovičem že 27. septembra letos. Tako navaja le-ta naslednje: PTT pa tudi Iskra nimajo strokovnjakov za delo s centralami vrste metaconta, ki jih krmilijo računalniki; bilo je nekaj primerov napačnega obračunavanja za telefonske razgovore, zato obstoji pismen dokument. Koz najtežja obdolžitev pa je, da vsi, tako na pošti kot v Iskri, vedo, da metaconte slabo delujejo, vendar vsi to prikrivajo. Na vprašanje novinarja Vještice, če so kakšne možnosti, da se pomanjkljivosti pri delu metacont odpravijo, je odgovoril Živanovič, da s tem ..adrom, ki ga imata PTT in Iskra v bližnji prihodnosti to ni mogoče.
Naš kolegijski poslovodni organ je sestavil ustrezen odgovor, ki ga je Du-strovana politika v celoti objavila v soglasju z zakonom o informiranju.
V odgovoru navaja Iskra, da članek temelji na tendencioznih izjavah in neresnicah inž. T. Živanoviča z namero, da se ustvari v javnosti vtis, da so centrale vrste metaconta preživele in da jih organizacije PTT prometa iz neznanih razlogov še naprej kupujejo.
Sledi podroben prikaz proizvodnje naših central za domače tržišče in izvoz in kje vse izdelujejo metaconte
po svetu in število priključkov. V prilogi posebej navaja naš poslovodni organ pohvalno pismo sovjetskega ministrstva glede naše mednarodne centrale metaconta v Moskvi.	>
Poglavitno trditev v članku o po-	'
manjldjivem delovanju metaconte v konjarniku je zavrnil kolegij z	1
dejstvom, da ima centrala nekaj mili-	c
jonov sestavnih delov, zato je treba njeno delo uskladiti v poskusnem j r obratovanju. Vzlic temu je centrala v poskusnem obdobju 99,52 odstotka , | trajanja delovala uspešno. Povsem netočna je tudi izjava inž. Živanoviča, ! ^ da inozemski licenčni partner, to je BTM, še naprej izdeluje programe	c
(software) za Iskro in, da so centrale celo nevarne s strani javne varnosti.
V odgovoru našega kolegijskega po-	$
slovodnega organa so še druge podrobnosti, ki jih zaradi dolžine tega članka | x ne bi navajal, pač pa je pomemben odstavek, ki govori o veliki materialni s in moralni škodi prizadeti kolektivu r Iskre s takšnim neresničnim prikazo-	v
vanjem delovanja naših telefonskih	j
central, ki ima hkrati tudi namen ponovno vznemiriti javnost. Ob koncu	J
obvešča naš poslovodni organ, da bo	j
kolektiv Iskre uporabil vsa zakonska določila — tudi tožbo na sodišču — da	j
zaščiti svoj ugled in interes.	(
Ilustrovana politika je objavila, da j bo v naslednji številki natisnila od- 1 govor avtorja članka „Centrale norijo, c direktorji potujejo" Dragoljuba Zamu-	1
roviča.	r
Marjan Kralj	*
Sodelavci	;
Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru	S
SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnega	j
sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD	,
oziroma Delovni skupnosti ne morejo zagotoviti ustreznega dela, ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna tn vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe,	1
ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka.	'	J
Objave zbira in ureja: Judita Bagop, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Liublia-na. E-11, telefon: 324-061 int. 21-25.	'
r
Iskra Commerce — TOZD Domači trg:	I
1. Vodenje fakturne knjige ter evidenca davkov - 1 sodelavec. Zahtevna usposob-	r
Ijenost - ekonomska srednja šola, 2 leti delovnih izkušenj, predviden OD 5.194	t
din
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, stanovanja ni. Rok prijave 15 dni, rok obvestila 15 dni po izteku objave. Pismene prijave z dokazili pošljite na	1
naslov: Iskra Commerce, Kadrovsko socialna služba, Ljubljana, Topniška 58.
Informacije na telefon 314-882.
Iskra ZORIN — TOZD Standardizacija (v ustanavljanju):
1. Samostojni standardizer 1—1 sodelavec. Zahtevana usposobljenost — dipl. ing. elektrotehnike - elektronik znanje tujega jezika, opravljen tečaj za varstvo pri delu za projektante, poznavanje ekonomike za tehnične kadre, 3 leta delovnih izkušenj na področju standardizacije, predviden OD 12.500 do 14.000 din.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom, stanovanja ni. Rok prijave 15 dni, rok obvestila 30 dni po izteku objave. Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov: Iskra ZORIN TOZD Standardizacija, Tržaška 2, Ljubljana.
Informacije na telefon: 22-173.
Iskra Elektromehanika TOZD Tovarna računalnikov:
1.	Zahtevnejša opravila v prodajni operativi ekonomskega oddelka z lokacijo v Ljubljani - 1 sodelavec. Zahtevana usposobljenost - višja šola ekonomske ali organizacijske smeri, pasivno znanje angleščine, 3 leta delovnih izkušenj s področja komerciale, predviden OD 11.000 din.
2.	Opravila v prodajni operativi ekonomskega oddelka z lokacijo v Ljubljani - 1 sodelavec.
Zahtevana usposobljenost - ekonomska srednja šola, znanje strojepisja, 2 leti delovnih izkušenj s področja komerciale, predviden OD 8.500 do 9.000 din. ’
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, stanovanja ni, možnost kredita. Rok prijave 15 dni, rok obvestila 30 dni po izteku objave. Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov: Iskra Elektromehanika TOZD Tovarna računalnikov,
Ljubljana, Grubarjevo nabrežje 6.
Informacije na telefon: 21-395.
Tržnoplanski pristop k uvajanju in izkoriščanju inovacij
1.	Uvodne misli in opredelitve problema
V	tem prispevku sem orisal nov pristop k vzpodbujanju, organiziranju m izkoriščanju tehničnih inovacij na osnovi marketinške koncepcije razvoja in ekspanzije združenega dela. Pri takih akcijah, oz. pristopih izhajamo s tržišča, pripravljamo in razvijamo tiste proizvode, ki jih tržišče sprejema in se ponovno vračamo kupcu, da zadovoljujemo družbene potrebe. V tem načinu poslovanja se odraža uspešnost inventivno-inovacijskih procesov, ali z drugimi besedami: s tem se manifestira vlaganje v znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost.
S tem v zvezi bi želel naglasiti pomen planiranja, pri čemer morajo družbeni plani zajemati tudi inventivno-inovačijsko dejavnost. Brez povezovanja marketing službe z drugimi subjekti gospodarjenja si ne moremo predočiti pravega uspeha, to je komercializacije sleherne inovacije, kar sem poskušal posebej osvetliti v besedi in sliki.
O patentni in licenčni politiki sem se kritično zaustavil pri sedanjem neugodnem položaju in stagnaciji; zato sem osvetlil vprašanje o kreditiranju inovacij ter informacijski sistem, ki postaja iz dneva v dan bolj pomemben. Delavce vseh struktur v združenem delu je treba nenehno vzpodbujati k ustvarjalnosti, inovacijam, izboljšavam, racionalizaciji itn. ob ustrezni motivaciji, oz. stimulaciji ter stalnem izobraževanju, kajti znanje je osnova tehničnih inovacij.
V	ta namen bo treba takoj več vlaganj. V visoko industrijsko razvitih deželah, kot so npr. ZDA, letno vlagajo v raziskovalno dejavnost kakšnih 30 milijard dolarjev, zato so tudi njihovi znanstveno-raziskovalni rezultati temu primerni.
2.	Zadovoljevanje družbenih potreb kot merilo za uspešnost inovacij
Za sedanje obdobje je zelo značilno, da premalo usmerjamo in-vestivno-inovacijske procese, da bi le-ti učinkovito zadovoljevali družbe-
ne potrebe po hkratnem ustvarjanju akumulacije za enostavno in razširjeno reprodukcijo. Poleg tega novi razvojni programi niso tako prilagojeni, da bi kvalitetno nadomeščali uvoz in bili konkurenčni na mednarodnem tržišču. Iz tega sledi nujna usmerjenost na zadovoljevanje družbenih potreb, to pomeni, da je treba izhajati s tržišča in se s končnimi izdelki ah z reprodukcijskim materialom vračati na tržišče. Taka razvojna in
invencija
komernijaliza-V cija J
Shema 1
poslovna politika združenega dela hkrati prispeva k izboljšanju posamičnega in družbenega standarda naših delavcev.	z
S takim načinom zagotavljamo stalen razvoj in širjenje delovne orga-	s
nizacije, pri čemer zmanjšujemo tveganja v raziskave in razvoj. Poeno-	h
stavljeno si lahko te misli grafično predočimo s shemo št. 2, pri čemer	g
„štartamo" z investicijo; njen cilj pa je v transformaciji v inovacijo.	z
Uspešnost prvega in drugaga „akta" pa se izraža v komercializaciji, s	r
čimer ustvajamo akumulacijo za razširjeno reprodukcijo. Inventivno-	j
inovacijski proces pa se ne sme končati s prodajo proizvodov, ali uslug,	j
temveč se mora nadaljevati še s postprodajnimi ali poprodajnimi storitva-	i
mi, ki so hkrati vez med komercializacijo in zbiranjem novih investicij. S postprodajno storitvijo se med drugim preverja: kako smo zadovoljili kupca, ali ima morebitne pripombe na kakovost dobavljenih izdelkov, ali želi novo obliko, opremo druge vrste karakteristik, itn.?
Menimo, da je prav za samoupravni sistem gospodarjenja treba več vlagati v slednji akt omenjenega kontinuiranega, ali neprekinjenega razvoja, ki ie prikazan s shemo št. 1!	—
Pri organiziranju razvojno-raziskovalnega dela je treba prav tako izhajati od potreb plačilno sposobnega povpraševanja na domačem in tujem tržišču. Tiste jugoslovanske organizacije združenega dela, ki spoštujejo in upoštevajo omenjena načela razvojne in poslovne politike, so uspešne na domačem in mednarodnem trgu.
Kot primer lahko navedemo Plamo iz Podgrada, ki je uspela celo na nerazvitem brkinskem območju razviti lastno tehnologijo in inovacije, ob ustrezni moralni in materialni stimulaciji inovatorjev, da v zadnjih letih 1 že izvažajo končne izdelke v zahodnoevropske industrijske dežele, kot so npr. Italija, Francija, ZR Nemčija in nekatere neuvrščene dežele. Zanimivo je za Plamo tudi to, da so njeni proizvodi tudi konkurenčni na omenjenih tržiščih in, da dosega enake prodajne cene kakor na domačem tržišču.	__
To je dokaz, da se ob pravilni organizaciji in stimulaciji vseh členov 4 I inovacijske verige uspe dosegati omenjene uspehe. S tem pa se prispeva k uravnoteženju zunanjetrgovinske plačilne bilance ter h kvalitetnemu na- 3 domeščanju uvoza opreme, proizvodov in storitev s konvertibilnega4j5o-" ' dročja.	e	'
Ko smo že omenjali kontinuirani razvoj in ekspanzijo organizacij ic c združenega dela, je pravilno, da osvetlimo še organizirani tok zbiranja in c selekcioniranje idej za razvoj novih proizvodov. Pri tem je nujno fržba0"- | imeti čim več zdravih idej in predlogov, da odberemo najprimernejše--V Tudi to je prikazano grafično s shemo št. 2, da bi hitreje dojeli smiselr' -	\
nost in način zbiranja invencij!	' * *'
i PETINDVAJSET LET TOZD AET TOLMIN
Pred dvema letoma so v tolminski Iskri odprli nove delovne prostore.
a
e	Letos praznuje tolminski TOZD
AET — Tovarna vžigalnik sistemov in visokokvalitetne keramike v sklopu v	Iskre — industrije avtoelektričnih
i	i	izdelkov Nova Gorica, 25 let svojega
dela.
j	Podjetje AET Tolmin je bilo usta-
1	novljeno z odlokom Okrajnega Ijud-
^	skega odbora Tolmin z dne 30. 8.
j	1955 z namenom, da razvija in izde-
|	luje vžigalne svečke za benzinske
motorje. Podjetje, ki je ob ustanovitvi ;	Štelo 18 zaposlenih, je s pomočjo kre-
•	ditov in dotacij nabavilo nekaj opreme
»	v neuporabnem stanju, jo usposobilo
Za zasilno proizvodnjo in pričelo z osvajanjem proizvodnje vžigalnik svečk.
j | To osvajanje pa ni dalo zado-1 Voljivih rezultatov in podjetje je v letu 1957 začelo s proizvodnjo žarilnih svečk za diesel motorje in s proizvodnjo vijačnega blaga. Število zaposlenih v tem času je naraslo na 30, ki so v letu 1957 ustvarili realizacijo j	28,610.887 din, čisti dohodek
5.852.549 din pa so namenili za po-1	kritje stroškov razvoja
a	V tem času je podjetje poslovalo
kot podjetje v izgradnji in v izredno omejenih možnostih poskušalo osvo-3	jiti proizvodnjo vžigalnih svečk. V
1-	letu 1962 so nabaviU tunelsko peč za
h	odžig izolatorjev za vžigalno svečko,
*•	kar je omogočilo večjo in kvalitet-
nejšo proizvodnjo. Z lastnimi sredstvi so zgradili tudi nove prostore na se-^ danji lokaciji in 12. 6. 1963 se je Podjetje tudi konstituiralo.
V	naslednjih letih so močno povečali proizvodnjo predvsem vžigalnih svečk, število zaposlenih pa se je povečalo v letu 1965 že na 224.
V	času gospodarske reforme je nastopila kriza zaradi močno poslabšanega plasmana in slabe kvalitete vžigalnik svečk. Podjetje je zašlo v težave in odpustilo večje število delavcev. Izdelali so sanacijski program in dobih kredit od Sklada skupnih rezerv. Predvideno preusmeritev v izdelavo keramičnih izdelkov so delno tudi izvedli. Pričakovanih rezultatov pa ni bilo. V naslednjih letih je podjetje zadovoljivo Poslovalo, vendar pa je bila akumulacija premajhna, da bi omogočila modernizacijo tovarne in hitrejšo rast.
Zato so iskali možnosti povezave z
močnejšim podjetjem, da bi prišli do novega programa in do možnosti naložb, ki bi pospešile nadaljnjo rast podjetja. V letu 1971 šobili razgovori s Tomosom o organizaciji proizvodnje avtomobilskih delov, kjer pa ni prišlo do realizacije. V/letih 1972—1974 so vložili velike napore v projekt, da bi skupno z ETA Cerkno zgradili obrat steatitne keramike. Izdelan je bil že investicijski projekt in odobren kredit, do realizacije pa ni prišlo, ker ni prišlo do soglasja med proizvajalci keramike.
Proti koncu leta 1974 so se uspešno zaključili razgovori o združitvi z Iskro Industrijo avtoelektričnih izdelkov iz Nove Gorice. Dogovorili so se, da v Tolmin prenesejo proizvodnjo magnetnega vžigalnika, ki naj bo v bodoče osnovni program te tovarne in o za to potrebnih investicijah. To je bil tudi osnovni razlog za hitro doseženo soglasje o združitvi in za 95 % izid referenduma.
V letii 1974, ob združitvi z Iskro je bilo v AET zaposlenih 230 zaposlenih, ki so ustvarili 28.406.930,00 din bruto produkta. V obstoječih proizvodnih prostorih so že v aprilu naslednjega leta organizirali proizvodnjo vztrajnika in montažo magnetnega vžigalnika, ki ga je Iskra že več kot 15 let proizvajala po licenci STEPA.
Postopno so v TOZD v Tolminu osvojili proizvodnjo sestavnih delov magnetnega vžigalnika hkrati pa so intenzivno delali na pripravi in izvedbi investicijskega programa, ki je zajemal izgradnjo novih proizvodnih prostorov, energetskih objektov in osvojitev proizvodnje novega magnetnega vžigalnika na osnovi licence firme Bosch. S to firmo so v tem času začeli tudi z intenzivno kooperacijo, ki danes predstavlja pomembno postavko v izvozu TOZD.
Spomladi leta 1978 je bila gradnja končana. V novih proizvodnih prostorih so organizirali proizvodnjo starega magnetnega vžigalnika in v letu 1979 osvojili novega po licenci Bosch. V tej hali je stekla tudi proizvodnja prejšnjega proizvodnega programa, Id zajema ogrevalne svečke za disel motorje, regulatorje za peči na trda goriva, termostate za avtobusne grelce in druge dele, ki služijo kot pomagala za zagon hladnega diesel motorja. V
letošnjem letu pa so osvojili takoime-novane hitre žarilne svečke, namenjene za vgradnjo v diesel motorje za osebna vozila. V prejšnjih proizvodnih prostorih pa so organizirali proizvodnjo izdelkov iz visokokvalitetne keramike, orodjarno in vzdrževanje. Število zaposlenih je naglo naraščalo in letos je v TOZD 437 zaposlenih. ki bodo ob koncu leta dosegli 184.000.000,00 din realizacije.
Intenzivno so se vključili v stabilizacijska prizadevanja in v septembru dosegli 19.166.000,00 din izvoza in s tem pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco. Z realizacijo vseh izvoznih naročil pa bi do konca leta dosegli vrednost izvoza v višini 40 milijonov din in se s tem uvrstili med največje izvoznike v občini in med redke TOZD, ki poslujejo z zelo ugodno zunanjetrgovinsko menjavo.
V TOZD pa se zavedajo, da jih v naslednjem srednjeročnem obdobju
Vsekakor je najlepše poročati o delovnih uspehih posameznikov in skupin, o dosežkih, ki so čestokrat prisotni v delovnih in temeljnih organizacijah. Sem spadajo gotovo tudi uspehi, doseženi na področju inovacij. In prav o tem bi danes radi spregovorili, oziroma opisali dva večja dosežka - enega plod teamskega dela v tovarni delovnih sredstev in drugega iz TOZD - Inštitut v novogoriški Iskri Avtoelektriki.
O teh dosežkih in pomembnih inovacijah je vsekakor najbolje seznanjen vodja študija dela Peter Širok, Id je zadolžen tudi za spremljanje inventivne dejavnosti v Avtoelektriki. Naši želji je rad ustregel in opisal dva dosežka na tem področju.
Kako se odvija inovacijska dejavnost v delovni organizaciji Iskra — Industrija avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici smo že poročali. S tem prispevkom pa vas poskušamo pobliže seznaniti z našimi nekaterimi inovatorji. To so: Alojz Čeme, Peter Žižmond, Bogomil Bizjak in Drago Vodopivec, ki so zasnovali in izdelali lakirno napravo ter Marjan Stanič, ki
čakajo zahtevne naloge. V okviru smernic razvoja naše DO v srednjeročnem obdobju 1981-85 bo potrebno razčistiti proizvodni program, nato
je konstruiral in izdelal napravo za nastavljanje električnih parametrov napetostnih regulatorjev.
Prvi štirje združujejo delo v tovarni delovnih sredstev. Do ideje izdelave ustrezne naprave lakiranja statorjev so
Marjan Stanič.
pa intenzivno izpopolnjevanje tehnologije in notranje organizacije ... Večji del proizvodnega programa nudi TOŽD ugodne možnosti razvoja, nujno pa je intenzivirati proizvodnjo, da bi zadovoljili potrebe kupcev.
Podobne naloge jih čakajo tudi v oddelku keramike, kjer bo v najkrajšem času treba opredeliti tudi samoupravni in organizacijski status v TOZD, oz. v DO.
Veliko bo v naslednjem srednjeročnem obdobju potrebno postoriti tudi na področju samoupravnih socialističnih odnosov in razvoja samoupravne organiziranosti znotraj TOZD in v DO. Potrebno bo opredeliti področja specializacije, delitve dela in dohodkovnih odnosov in dogovoriti se o medsebojnih obveznostih in odgovornostih med posameznimi TOZD.
Prav tako pa je potrebno opredeliti vlogo TOZD in njeno perspektivo v gospodarstvu tolminske občine.
prišli po diskusiji s tehnologi TOZD GE. Predvsem so bili problemi lakiranja zaradi vse večjih potreb tržišča po alternatorjih. Na napravi kupljeni v inozemstvu v TOZD niso dosegali ustreznih količin, izdelki so bili slabo lakirani in s tem oteženo delo na nadaljnjih operacijah ter velik izmet impregnacijskega sredstva. Pri stvaritvi je pomembno naglasiti teamsko delo strokovnjakov iz različnih področij osnovne dejavnosti, kar je ponoven dokaz, da lahko s teamskim delom rešimo še tako zapletene probleme. Avtorji so napravo sami konstruirali in izdelali. Pri tem je potrebno poudariti tudi to, da so zajeti v konstrukciji in kasneje uporabljeni samo elementi, ki jih je bilo možno nabaviti na domačem tržišču oziroma smo jih že imeli v TOZD na napravah, ki niso več služile svojemu namenu.
Glavna značilnost naprave je, da stator alternatoija miruje in se vrti kapalka laka, Id enakomerno razdeljuje potrebno količino impregnacijskega sredstva. S to posebno kapalko so avtorji izločili težave in stalno menjavo ventilov zaradi hitrega želi-ranja laka. Nadalje je naprava tako konstruirana, da so količine lakiranja (Nadaljevanje na 4. Stranj)
Delovni utrinek iz tolminske Iskre.	Alojz Zorjan
Velik uspeh inovatorjev v AE
Ideje so lahko interne, ali notranje, lahko pa so tudi eksterne, ali Zunanje narave (kupci, konkurenca, tuji dobavitelji, tehnični prog res v svetu, gospodarski položaj v svetu itn.). Zanimiv je primer iz Mebla v Novi Gorici, ki večkrat razpiše javne natečaje za zbiranje idej ter jih 9motno stimulira. To se je pokazalo za zelo uspešno in lahko služi za zgled drugim organizacijam združenega dela. Pri selekcioniranju ali odbi-hinju idej za nove proizvode ali tehnične izboljšave, pa tudi za koristne predloge iz palete industrijske lastnine pa še po opravljeni analizi srečujemo že z naslednjimi aktivnostmi:	razvijanje, testiranje in
Uvajanje-real izacija ideje.
3- Inovacije in družbeno planiranje
Redke so delovne organizacije, ki v plane gospodarjenja za naslednje i " obdboje vključujejo tudi inovacije. Ne samo organizacije združenega 1	‘ dela, temveč tudi drugi družbenopolitični subjekti bi morali obravnavati
1 v lr,ventivno-inovacijske procese in jih vnašati v družbene plane.
Pri tem se lahko zajema naslednje prvine iz teh procesov: r. ' f vlaganja v inovacije (finančna, kadrovska itd.).
2.	planiranje vzpodbujanja in popularizacije množične inovacijske dejavnosti (literatura, sejmi, razstave itn.),
3.	planiranje moralne in materialne stimulacije na osnovi plana „out-
puta", oz. inovacijskega dohodka.
Tudi letne bilance o gospodarjenju organizacij združenega dela bi morale zajemati rezultate, dosežene iz inovacij. Če je bilo določeno leto, ali obdobje siromašno z inovacijami pa je treba to kritično in celovito obdelati.
Pri planiranju inovacij je treba upoštevati krožni tok povezovanja tehničnih inovacij, kar smo prikazali tudi s shemo št. 3! Poudariti je treba raziskave, informacijske tokove, dosežke znanstveno-tehnične revolucije in tehničnega napredka v svetu; na osnovi analize preteklosti in sedanjosti v posameznih panogah in področjih se je mogoče lotiti določitve plana za naslednje obdobje. S tem pa se določi tudi načrt aktivnosti za razvijanje ter pospeševanje inovacij.
Od vlaganj v razvojno-raziskovalno delo, ali kratko v inovacije je odvisen končni uspeh in nadaljnji razvoj združenega dela. V nekaterih zahodnih visoko razvitih državah dobijo iz enega vloženega dolarja v inovacije okoli 3,5 dolarja profita; v Sovjetski zvezi pa iz enega vloženega rublja v inovacije dobijo čisti dohodek kakšna dva rublja. Za SFRJ nimamo tovrstnih podatkov. Za primer lahko navedemo spet Plamo Podgrad, ki je iz enega vloženega dinarja za inovacije dobila približno 13 dinarjev akumulacije, kar je nad vse razveseljivo, zlasti še, če primerjamo, da je najboljša tista investicija, ki je osnovana na inovaciji za akumulativne proizvode; zlasti še, če so taki proizvodi, ki lahko konkurirajo na mednarodnem tržišču.
Zelo so zanimive ugotovitve o povečevanju produktivnosti iz naslova inovacij. Le-ta poveča tudi za 90 % in več, kar je razumljivo; že manjša tehnična izboljšava na stroju ali delovni napravi v produkcijskem procesu takoj poveča produktivnost in s tem prispeva k ustvarjanju pomembnega deleža v inovacijskem dohodku oziroma akumulaciji organizacij združenega dela. Tu so načini, kako biti bolj konkurenčni na tujih tržiščih!
V zadnjih letih se srečujemo s podatki o nizki akumulativni sposobnosti našega gospodarstva; povečuje se število tozdov, ki poslujejo z izgubo in mnogi ne vidijo izhoda iz take kritične okoliščine. Zato je toliko pomembnejše, da je prav s pomočjo inovacij, raziskovalno-razvojnega dela in množične inovacijske dejavnosti možno dosegati zavidljive rezultate. In kje je formula za uspeh? Ko so nekateri proizvodi zastareli in niso več akumulativni, jih je treba enostavno izločiti iz pro-
izvodnega programa in namesto njih uvesti enako število novih ali inovi-ranih proizvodov. S tem se tudi definira nova prodajna cena, v kateri je planirana akumulacija za razširjeno reprodukcijo. V industrijskih deželah letno uvedejo kakšnih 20 % novih proizvodov in izločijo enak delež zastarelih oziroma neakumulativnih izdelkov. Ta način razvojne in poslovne politike je nujen tudi za naše gospodarske razmere. (Seveda pa hi enostavno povsod izločiti tako visok delež izdelkov; to je odvisno od vrste proizvodne dejavnosti).	(konec prlhodnjiti
PROCES RAZISKOVANJA IN INFORMIRANJA
Shema 3
DO AVTOELEKTRIKA
Velik uspeh inovatorjev v AE
(Nadaljevanje s 3. strani)
skoraj neomejene glede na potrebe TOZD in je le temu pripomoglo k ostalim prednostim tudi predgrevanje statoijev. Pomemben podatek je tudi čas in način izdelave naprave. Izdelali so jo namreč v pičlih treh mesecih in zgolj izven delovnega časa. Toda to je drugo poglavje s pcvsem novimi razmišljanji ter poduk delovni organizaciji.
Za izjemen uspeh so bili avtorji deležni vse pohvale delavcev TOZD, ki napravo uporabljajo in delavcev pro-jektivnega biroja TOZD Delovna sredstva, ki je sistem lakiranja v celoti prevzel za izdelavo novih sorodnih naprav.
Tudi delavci, ki z navedenimi inovatorji delajo pri rednih nalogah dosežek pozdravljajo in kažejo zanimanje kar je pozitivno, saj je lahko tudi uspeh sodelavca vzpodbuda za razmišljanje in iskanje novih rešitev — inovacij. Zal so tudi ti tovariši enotnega mnenja, da vkljub napredku pri obravnavanju in stimulaciji inovacij še vedno v veliki meri nastopa tako pogost človeški faktor kot je zavist ali celo zaviranje.
Tovariš Marjan Stanič združuje delo v TOZD — Inštitut. Ker je to razvojni TOZD se delavci služb Inštituta pri aplikaciji izdelkov nemalokrat srečajo s problemom, kako sedaj zahtevane električne parametre nastavljati, oziroma kako jih kontrolirati.
Marjan Stanič je eden od takih, Id ima za te probleme prav posebno „žilico“. Že v času izpred let, ko so se drugi vrstniki podili za žogo, je Marjan kradel učenost iz knjig in si nabiral izkušnje v elektroniki. Takratno zanimanje za nevidne elektrone se mu danes obrestuje, saj je izdelal za razne TOZD v Novi Gorici že vrsto izvirnih naprav za kontrolo in nastavljanje. Zaradi tega tudi ni slučaj, da opisujemo ravno Marjanov dosežek. Ko sem ga vprašal, katero napravo naj opišem,
mi je bilo takoj jasno, da mu je iz palete že izdelanih naprav najbolj pri srcu ravno naprava na nastavljanje in kontrolo stikala trostebernega regulatorja napetosti. Dokler ni izdelal naprave po svoji zamisli, smo nastavljali električne parametre na regulatorjih napetosti s pomočjo kazalčnih instrumentov pri katerih so se pojavljale težave kot so: težavnost odčitavanja, paralaksa, ozkost območja in iz tega napor oči, dolgi časi do umiritve kazalca instrumenta, okvare instrumentov, kapaciteta akumulatorja kot neobhodnega elementa pri nastavljanju povratnega toka na regulatorju je stalno upadala in stalne okvare na bremenskem uporu. Vsi našteti elementi so prav silili avtorja k razmišljanju o povsem novi napravi zasnovani na novih dognanjih. To je Marjanu in njegovima sodelavcema Borisu Kosušti in Žarku Rožiču povsem uspelo. Napravo s pridom uporabljajo v TOZD Generatorji, na liniji napetostnih regulatorjev. Tudi delavci uporabniki naprave ugotavljajo, da je to za njih velika pridobitev saj sedaj ni več problemov prekomernega utrujanja, pešanja vida, kvaliteta izdelkov je večja in še eno „ozko grlo“ linije je bilo odpravljeno.
Tudi Marjan Stanič je mnenja, da bi morali postaviti obravnavanje inovacij na realnejšo osnovo in jih obravnavati z vidika izkoristka tudi tistega dela znanja in izkušenj delavcev, ki ga ne zahteva redna delovna naloga. Pripomnil je še, da stvari, ki niso patent, so pa povsem nove, še ne znamo ovrednostiti. Problem se pojavlja tudi pri stimulaciji avtorjev inovacij, ki zahtevajo visoko osnovno in predhodno znanje. Vkljub temu, meni Marjan Stanič, smo si pristop in reševanje inovacij zastavili v smislu koristi za TOZD in stimulacije za avtorje.
Avtorjem se za razgovor in predstavitev dosežkov zahvaljujem, ter jih pozivam, da še v nadalje intenzivno sodelujejo pri inovativni dejevnosti in uvajanju novih zamisli.	M.R.
Inovatorski team iz tovarne delovnih sredstev.
Člani delovne skupine OK ZKS Nova Gorica in predstavniki nekaterih delovnih organizacij in skupnosti novogoriške občine so se zbrali prejšnji teden v novogoriški Iskri - Avto elektriki. Tu so jih sprejela sekretarji 00 ZK iz vseh TOZD in DSSS ter pomočnik glavnega direktorja Ludvik Jelinčič inv.d. vodja splošno kadrovskega sektorja Karel Brenčič. Potem, ko jim je Ludvik Jelinčič predstavil delovno organizacijo, sekretar OO ZK v DSSS Bojan Lavrič pa delovanje in organiziranost OO ZK, je Karel Brenčič podal stanje o usmerjenem izobraževanju pri nas v Avto elektriki. Skupno so nato pregledali naloge komunistov v "procesu reforme izobraževanja. Poleg Avtoelektrike je delovna skupim obiskala še „Meblo“ in tri vzgojnoizobraževalne organizacije m Goriškem, kjer so jih prav tako seznanili kot v Iskri, koliko so doslej mpravili komunisti v procesu usmerjenega izobraževanja.
Postopna
delitev
Elektromehanike
DO ELEKTROMEHANIKA
E
Devetmesečno poslovanje delovne organizacije, priprave na reorganizacijo Elektromehanike in vključevanje objektov družbenega standarda v doku-
mente srednjeročnega planiranja so bfle glavne točke S. seje
predsedstva sindikalne konfe-
rence Iskre Elektromehanike, ki
je bila 14. novembra v Kranju.
O poslovanju v 9 mesecih smo že poročali, zato bi omenil le besede Jožeta Fendeta, ki je v razpravi podprl prizadevanja finančne službe za ažurno spremljanje in usmerjanje finančnih tokov v naših TOZD. Dejal je, da bo treba kadrovsko okrepiti tudi posebno finančno službo, da bo njeno delo še bolj učinkovito. Razprava je pokazala na številne nepravilnosti in napake v zvezi s planiranjem , ki jih bodo morale temeljne organizacije čimprej odpraviti.
Ena prihodnjih sej predsedstva sindikalne konference bo namenjena obravnavi priprav na reorganizacijo Elektromehanike, je dejal Vinko Marolt, predsednik SK. Infrormacije o dosedanjih pripravah je posredoval Jakob Vehovec, član KPO za organizacijo in AOP.
Reorganizacija - Elektromehanike bo vplivala na bodoči razvoj kranjske Iskre, zato mora biti predlog organizacijskih sprememb temeljito pripravljen. Še pred javno razpravo bo predlog pretehtan na vseh organih in sestankih družbenopčlitičnih organizacij. Delitve Elektromehanike naj bi se lotili postopno, premišljeno, s pretehtanimi in strokovno pripravljenimi odločitvami. Celotni proces reorganizacije naj bi razdelili v več faz. Prve organizacijske spremembe bi uveljavili že s 1. januarjem 1981, druge v letu 1981 in tretje ob koncu leta 1981.
S prvimi spremembami bomo omogočili začetke spreminjanja organiziranosti DO. Napraviti bomo morali temeljne zasnove bodoče organizacijske in samoupravne strukture. V prehodnem obdobju bodo uvedene ustrezne oblike usmerjanja vseh treh proizvodnih sistemov (Telematika, Kibernetika in ERO) /To naj bi po sedanjem predlogu zagotovili tako-imenovani poslovni sveti. To bi bili kolegijski organi, ki bi opravljali posamezne zadeve z delovnega področja KPO DO. Temeljna usmeritev poslovnih svetov bo v prehodnem obdobju usmerjena k notranji izgradnji proizvodnih sistemov v smislu postopnega organiziranja samostojnih delovnih organizacij.
Celotni proces reorganizacije DO mora biti v celoti organiziran in usklajen. Do organiziranja novih DO bodo delovali tudi področni kolegiji, po posameznih strokovnih področjih. Predlog organizacijskih sprememb, ki je že pripravljen, nakazuje delne rešitve, ki ji bomo izpeljali z novim letom. Do konca novembra bosta izdelana še posebna predloga za področje Kibernetike in ERO, za Telematiko je že pripravljen. Razprava bo zaključena konec marca, nakar se bomo delavci odločili o končni organizaciji na referendumih. Pripraviti bo treba številne akte o delitvi DO in združevanju v nove. Izvoliti bo treba nove samoupravne organe. Z novim letom bodo omenjeni proizvodni sistemi pričeli poslovati prek lastnih žiro računov.
Omenjeni predlog o postopni reorganizaciji Elektromehanike je pred dnevi obravnavalo tudi vodstvo slovenskih sindikatov in ga podprlo. Gradivo o organizacijskih spremembah, ki bo šlo v javno razpravo, naj bi razumel vsak delavec, so poudarili na seji predsedstva SK. Vsem bo treba dati možnosti za posredovanje pripomb in jim tudi zagotoviti ustrezne odgovore, v kolikor ne bodo vključene v predlog. Omenjeno je bilo, da bo uvedba poslovnih svetov pretehtana še na sestanku z družbenim pravo--branilcem samoupravljanja SR Slovenije. Obveščanje o pripravah na reorganizacijo bo spremljala posebna komisija pri predsedstvu sindikalne konference.
Z izgradnjo A4 na Laborah bo v aneksu zgrajena tudi nova kuhinja s kapaciteto do 10.000 obrokov in jedilnica z 800 sedeži. Ta investicija je vključena v srednjeročne naložbe.
Z gradnjo dodatnih objektov oz. površin v Savski loki po zazidalnem načrtu, ki se že pripravlja, naj bi pridobili okrog 15.000 kv. metrov površin. V okviru tega bi okrog 2.000 kv. metrov namenili za ureditev drubžene prehrane na tej lokaciji, kjer naj bi ostalo okrog 4.500 zaposlenih.
Za sanacijo obstoječih objektov druž- |^] bene prehrane v Savski loki je že izde- ^
lan predlog za obnovo. Direktor j, Delavske restagracije je dejal, da bi J C morali takoj začeti z adaptacijo kuhinje in bifejev, že zaradi odločb sanitarnega inšpektorja. Za adaptacijo obstoječih bifejev, skladiščnih pto-štorov in kuhinje bi po prvi oceni stroškov morali nameniti skupno 1,9 milijona dinarjev. O problematiki družbene prehrane v DO pripravljamo poseben članek.	A. Boc
Prizadevanja za boljše delovne pogoje
Delavce Iskrinih temeljnih organizacij v Savski loki v Kranju pestijo problemi zaradi prostorske utesnjenosti. Proizvodnja se je naglo povečevala in vsako leto je več delavnic in obratov, v katerih niso zagotovljen} osnovni pogoji za varno in učinkovito delo. Čeprav nekateri včasih radi zamižijo ob takih nevšečnostih, ki žulijo zlasti neposrednega proizvajalca, se moramo zavedati, da s tem, ko take pojave dopuščamo, ne prispevamo k večji delovni storilnosti, k boljši delovni disciplini in ustvarjanju pristnih medsebojnih odnosov. Zato moramo naštete probleme razreševati i največjo mero odgovornosti.
Pot v službo me vsako jutro vodi skozi lakirnico Tovarne telefonskih elementov in aparatov. To je delavnica, ki se ne spreminja dosti, razen po količini obdelovancev. Lakirne naprave so stare najmanj 15 let, tehnologija predobdelave pa pet.
Lakirnica Tovarne TEA pokriva potrebe svoje in ostalih temeljnih organizacij. V njej dela 24 delavcev. Njene kapacitete so zadoščale pred 10 ali 12 leti. V zadnjih letih pa čuti vedno večji pritisk TOZD, ki povečujejo proizvodnjo. Neusklajeni proizvodni plani in njihovo nenehno spreminjanje delajo sive lase delavcem lakirnice. Velikokrat prekinejo posamezne operacije, da opravijo nujna dela, da ne bi povzročili zastoja v proizvodnji. Delavci so sicer marljivi, marsikaj zmorejo — toda to ne mora biti razlog, da jim nalagamo vedno težje breme. To namreč slejkoprej pripelje do nezadovoljstva, zapuščanja dela zaradi zdravstvenih okvar ipd.
Delavci v lakirnici TEA so torej preobremenjeni, delajo v dveh izmenah. Tudi z nagrajevanjem niso zadovoljni. Pojavlja se vprašanje, ali ni njihovo delo slabo vrednoteno, saj jim dopuščajo pretirano visoko preseganje norm. S tem sicer delavci dosegajo sorazmerno velike OD, vendar to ne rešuje problema.
SANACIJA LAKIRNICE ŠE V OBLAKIH?
Vodjo proizvodnje Tovarne TEA Antona Knapa sem prosil za nekaj pojasnil v zvezi s sanacijo njihove lakirnice. Prijazno me je popeljal pred maketo bodoče obdelovalnice TEA, ki bo na Laborah (A2), kjer je zdaj montaža TEA. Tam je predvidena tudi nova, sodobna lakirnica, ki bo omogočila učinkovitejšo organizacijo dela in omilila nezdrave delovne pogoje. V njej naj bi opravljali le storitve za TOZD TEA. Linija predobdelave, ki bo programsko vodena, bo uvožena. Lakirno linijo bodo postavili v sodelovanju z domačimi proizvajalci tovrstne opreme. O tem, kdaj bo gotova
novogradnja na Laborah (A3), kamor se bo preselila montaža, je preura-njeno pisati. Seveda pa je to pogoj za selitev obdelovalnice TEA iz Savske loke na Lahore.
Ko sva s tovarišem Knapom stala pred maketo, sva žal ugotovila, da je že v fazi projektiranja novih delovnih prostorov moč zaznati utesnjenost. Prehodni in odlagalni prostori so premajhni ali pa sploh niso predvideni. V praksi pa potem delovne prostore obremenjujemo s skladiščenjem materiala in polizdelkov, kar povzroča poškodbe materiala in ovira hiter transport. Skratka neke vrste začarani krog ali le stara napaka, ki jo v Iskri radi ponavljamo, namesto da bi se kaj naučili.
Glede zagotavljanja zdravih in varnejših delovnih pogojev v lakirnicah sem se pogovarjal s Petrom Polakom, vodjo oddelka za družbene zadeve v kadrovski službi. Pojasnil je, da aprila prihodnje leto prične veljati novi zvezni predpis, ki bo zaostril sedanje predpise o varstvu pri delu v lakirnicah. Imamo tudi poročila pooblaščenih zavodov za varstvo pri delu o stanju naših lakirnic in odločbe republiškega inšpektorata za delo, ki nas obvezujejo za ureditev omenjenih delovnih prostorov.
V teku je več akcij za ureditev pomanjkljivosti obstoječe lakirnice v TEA, je dejal P. Polak. Uvedli naj bi uporabo vodotopnih lakov v sodelovanju s strokovnjaki RTC, ki jih je moč kupiti na domačem trgu. SSem bo bistveno zmanjšana nevarnost požara ali eksplozije. Projektna organizacija „Žičnice“ je že izdelala projekt za rekonstrukcijo lakirnice. V izdelavi sta še projekta za avtomatsko gašenje požara in preureditev tunelske peči za sušenje obdelovancev.
Do sredine leta 1981 bodo delovni pogoji v sedanj lakirnici boljši. Večja bo varnost delavcev. Ostala vprašanja v zvezi z normiranjem in nagrajevanjem pa bodo po zagotovilih A. Knapa prav tako skušali rešiti.
Alojz Boc
Novosti Iskre s področja javne telefonske tehnike
V nadaljevanju seje je predsedstvo obravnavalo vključevanje družbenega standarda v dokumente srednjeročnega planiranja. Oktobra je sindikalna konferenca predlagala KPO Elektromehanike, da je potrebno -tudi to področje vključiti v nove dokumente.
Na sestanku s strokovnjaki PTT organizacij Jugoslavije je vodja tovarne avtomatskih telefonskih central vrste „Iskra“ ugotovil, da je ta tovarna zares že kar velika tovarna tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji. Tovarna namreč izdeluje veliko število komutacijskih (posredovalnih) sistemov tako za jugoslovanske potrebe v velikih količinah, predvsem za potebe PTT, kot za inozemsko tržišče. Gre za naprave za potrebe javne in zasebne posredovalne tehnike.
Velikost seveda ni podana le z velikim številom letno izdelanih telefonskih priključkov, pač pa tudi z dejstvom, da tovarna sama izdeluje mnogo osnovnih komutacijskih elementov (kot npr. hermetičnih kontaktnikov, tiskana vezja, žične oblike, ipd.), da tovarna zaposluje za svoje potrebe še
C
P
V navado je že prišlo, da Iskra vsako jesen zbere strokovnjake PTT organizacij Jugoslavije in jim tolmači svoje zadnje novosti s področja javnih telefonskih central, torej javne posredovalne (komutacijske) tehnike. Tako je bilo tudi letos oktobra na Bledu.
mnogo drugih proizvodnih enot v lastni delovni organizaciji in v drugih organizacijah Iskra (kot npr. izdelavo konstrukcij, mehanizmov, uporabo, kondenzatorjev, diod, transistoriev, mikroelektronskih elementov, itd.) in da angažira za svoje potrebe celo sodelavce in organizacije izven sestava ISKRA (kot npr. na material za vtične enote, konektorje, žico, itd.).
Vsa ta široko razvejana dejavnost seveda vodi do novih spoznanj in končno do novih izdelkov. Tu ne gre .takšne načrte in želje, ki so prek
naših možnosti, prek meja ustvarjenega družbenega dohodka" (glej
članek v časopisnih novicah v glasilu Iskra 15. 11. 1980), pač pa za izdelke, ki kažejo, da Iskra raste vzporedno s svetovnim nazorom. Seveda pa je na (Nadaljevanje na 5. strani)
/■•H	-	«	= sziszčt ššgzs-FZ £3	e?*
m S. to < ^ tr -v	a. c. I?totf S ■<'5’ r* W » to S S *? =. n ^6“ ti-. B. ^ o
DO ELEKTROMEHANIKA
Novosti Iskre s področja javne telefonske tehnike
(Nadaljevanje s 4. strani)
te izdelke čim prej potrebno opozoriti kupca, če je le mogoče pa mu izdelke tudi pokazati v praktični rabi.
Prav to pa je motiv, da je Iskra sklicala sestanek PTT strokovnjakov, na katerem je prikazala zadnje novosti s področja komutacijske (posredovalne) tehnike.
Zelo enostavna je ugotovitev, da je tu že čas elektronike, da opustimo, kar je najbolj mogoče, drago ročno delo, da v našem primeru opuščamo izdelavo telefonskih central v koordinatni stikalni tehniki in, da prehajamo na elektroniko, saj je za to podanih več razlogov.
V proizvodnji se poenostavlja težki strojni park in težko ročno delo, zelo na široko uvajamo lažje delo z mini-aturiziranimi elementi, četudi je takšno delo sicer bolj precizno. Pri uporabi takšne naprave pa se več tako močno ne bojimo agresivnega onesnaženega zraka, za naprave potrebujemo manj prostora, naprave so pri vzpostavljanju zvez bolj hitre, vzdrževanje je kar najbolj poenostavljeno.
Tem težnjam sledi tovarna "telefonskih central Iskra, kar se kaže tudi v načrtu proizvodnje posredovalnih naprav.
Načrt proizvodnje telefonskih central za domači trg
Vrsta
telef. central	1981	1982	1983	1984	1985
koordinatna tehnika	5ooro	Aoooo	35ooo	25ooo	15000
Metaconta	135ooo	155ooo	155ooo	150000	135ooo
Iskra 500 A	5ooo	15ooo	2oooo	15ooo	15ooo
Iskra 2000	-	-	15ooo	2oooo	2oooo
Iskra digit.	-	_ ’ -	-	4oooo	80000
Skupaj:	19oooo	21oooo	225ooo	250000	265ooo
Opomba: Mimo te proizvodnje so predvideni še izdelki za izvoz.
Številke so „zelo lepe“, so pa realne, saj PTT organizacije v Jugoslaviji predvidevajo približno letno 10 % rast števila telefonskih priključkov, kar spet lahko vidimo iz naslednje tabele, ki zaključuje leto 2000 s 65 priključki na 100 prebivalcev Jugoslavije. Če bo temu zares tako — v kar pa ne dvo-
mimo — tedaj nam Jugoslovanom ne bo več težko napram drugim, ko smo sedaj praktično po številu priključkov na zadnjem mestu v Evropi.
Četudi ne bi gledah podobnih svetovnih tabel, že vidimo, da svet upe-Ijuje informacijsko revolucijo, s katero stremi za dejstvom, da bi bilo potovanj manj in da bi čim več informacij
OD ZAMISLI DO NOVINARSKEGA PRISPEVKA (15)
NOVINARSKE PODZVRSTI
Osmrtnica
To je kratek biografski prikaz, v katerem so podatki o umrlem, njegova dejavnost, zaposlitev, družbene in organizacijske povezanosti, najvažnejši podatki iz življenja, odlikovanja, vzrok smrti itd. Gre za preprosta dejstva, preprosto sestavljen prispevek, vendar z odločno mero spoštovanja, pietete in upoštevanja položaja.
Izjava
Je podzvrst, ki jo premalo uporabljamo. Navadno preraste kar v intervju. Z izjavo posredujemo bralcem mnenja, stališča pomembnih ljudi, predstavnikov oblasti in organizacij. Objavljamo jih tudi ob pomembnejših dogodkih, ob problemih, obletnicah, ob kritiki, obisku ipd.
Feljton
Je vsebinsko in oblikovno zelo zanimiva oblika. Uvrščamo jo med novinarsko — literarne zvrsti. V zadnjem času se je koncept feljtona močno spremenil. Postaja daljši, bolj živ. Navadno je to na dramatičen način opisan zgodovinski dogodek, pojav ali podvig nekega človeka. Važno je, da ima elemente zgodbe in literarnega sestavka. Dati mora presek nekega dogajanja, osvetljen mora biti z individualno oceno in prikazan na nesuhoparen način.
Recenzija
To ni tipična novinarska zvrst. Služi predvsem presoji knjige, gledališke predstave, filma, koncerta ipd. Umetniško delo oceni po vsebini in obliki, z gledišč napredne umetnosti, estetike, družbene vloge, idejne vsebine itd. Recenzija ima nalogo na razumljiv način približati bralcu umetniško delo in mu razložiti vsebino in obliko, presojati umetniško delo in sposobnosti umetnika, da mu pomaga razvijati njegove sposobnosti. Recenzenti so največkrat specialisti za posamezna kulturna področja, katerih mnenje zaradi poznavanja cenijo bralci in umetniki.
Glosa
Je kratek satirični komentar, ki v glavnem obravnava drobne stvari. Odlikuje se po hoteni zaostritvi in služi za smešenje negativnih dejanj, idej in njihovih nosilcev ter kot kritika pomanjkljivosti. Glosa polemiko zaostri, ne povzroča le smeha, temveč ima tudi svoj kisli priokus. Jezik je oster in jasen, toda ne prehudo ciničen. Na koncu glose je večkrat nepričakovan preobrat, retorično vprašanje ali kratek odločen povzetek. Čeprav je to zahtevna oblika pisanja, zahteva precejšnjo mero takta pa tudi poguma, bi jo morali bolj uporabljati.
To so v glavnem vse novinarske podzvrsti. Če želimo napisati prispevek, ki bo upošteval in vseboval vsa pravila za določeno zvrst, nam bo to vzelo več časa, kot če bi pisali spontano. Kljub temu pa je vredno porabiti nekaj več časa in napisati nekaj zares dobrega. S tem bodo veliko pridobili naši časopisi, vi sami kot pisci in tudi bralci, ki jim bo branje bolj razumljivo in v večji užitek. To pa je pri pisanju tudi naš namen, mar ne?	M Meg|-lč
Število telefonskih prikl.jučkov v Jugoslaviji leto____________1966_______1969	197o	1971
1972
1975
1979-
1975
1976
1977
1985
2boo
število telef. priključkov
prebivalcev
599ooo
2.72
625ooo 756ooo 821ooo 9H000 loo9ooo 1195ooo	150I000	1931ooo 1556ooo
3.06
3.59
3.99
9.38
4.69
5.22
5.95
6.97
7-11
v obliki govora, pogovora, v sliki ali z (digitalnimi) podatki kar najhitreje predali drug drugemu.
Po tem več kot širokem uvodu pa poglejmo na hitro mimo citiranih zastavljenih ciljev organizacije ISKRA tudi konkretne vpeljave novosti na tem področju.
Sprva je za vsako zvezo stal človek, telefonist pri ročnem posredovanju. Nato smo upeljali izbiralnike, kjer smo delo vzpostavljanja zveze predali napravi — magnetnemu sistemu v izbi-ralniku pri direktni izbiralni tehniki. Prešli smo na centralizirane organe, na registre pri koordinantni stikalni tehniki in (leta 1950) celo na močno centralizirane procesorje v elektroniki kot npr. pri telefonskih centralah vrste „Iskra — Metaconta“.
Prav ta procesor pa je sčasoma prevzemal vse več nalog tako, da se je pojavil velik problem, če je kdaj odpovedal. Tako sedaj nalogo procesorja ob uporabi najmodernejše mikroelektronike prenašamo na več mikroprocesorskih enot, ker je dandanes to možno prav zaradi majhne potrebe prostora in zaradi relativne cenenosti.
V tej smeri prihajajo na trg javne elektronske telefonske centrale, vrste ISKRA 500 A, za največ 500 priključkov. Le-te centrale bodo zlahka zamenjale koordinatne centrale vrste
Iskra 58, C—160, za največ 160 priključkov, saj je takšnti majhno število možnosti potalo za današnji čas praktično že premajhno, mimo dejstva, da so zgrajene elektromehansko „klasič-no“.
Te vrste central Iskra 500 A so v vseh pogledih zelo prikladne, saj bo vključitev možna že v 10. dneh od začetka montaže, ostale bodo lahko brez posadke za vzdrževanje, saj se signali alarmiranja lahko prenašajo v nadrejeni center preko posebnih naprav kot npr. ISKRA — TM 15. Posebnost pa je še v tem, da jih lahko vgradimo celo v kontejner. Zaradi nujnih potreb je ISKRA že izdelala načrt proizvodnje.
Načrt proizvodnje avtomatskih telefonskih central, vrste ISKRA 500 A
Delno novost v elektroniki predstavljajo tudi elektronske javne telefonske centrale, vrste ISKRA — METACONTA 10 CN, ki imajo uporabljene procesorje novejše generacije in pa položeno spojno polje, kar zahteva manj prostora odn. nudi večje število priključkov. Takšna centrala že „raste“ v Celju tako, da so si to člani PTT že lahko ogledali, v promet pa bo vključena 1.6. 1981.
Da pa bi kljub vsemu še hitreje mogli zvečati število javnih priključ-
kov, Iskra nudi PTT organizacijam še dodatek za upeljavo ..dvojnih dvojčkov", ko lahko priključimo dva samostojna telefonska priključka na en dovod, ki ima en sam vhod v centralo. Enostavno, učinkovito in ceneno za vse obstoječe elektromehanske javne telefonske centrale.
Nakazana pa je še nova tendenca. Kljub temu, da je prenosna tehnika organizirana v svoji delovni organizaciji, v odnosu do kupca telekomunikacije predstavljajo celoto s področja posredovalnega (komutacijskega) in prenosnega področja že danes, še bolj pa se kaže v bodoče. Iskra nudi kupcu že lep spekter prenosnih naprav, z opisovanimi centralami Iskra 500 A v kontejnerjih pa želi kupcu v eni celoti hkrati nuditi tudi že odgovarjajoče visokofrekvenčne naprave tako, da je vključitev v obratovanje, torej tudi v javno omrežje, zelo enostavna in hitra. Pri tem pa ne smemo pozabiti na dolgo vrsto novih zasebnih elektronskih telefonskih central, aparatov in kombiniranih direktorsko — sekretarskih garnitur.
Po izjavah sodeč, so bili strokovnjaki PTT s prikazanimi problemi zelo zadovoljni tako, da že sedaj računajo na podobni sestanek čez leto dni.
J. M. Unk
Pogled v zgradbo nove celjske javne telefonske centrale, preden so stekla prva montažna dela.
Podelitev odlikovanj in otvoritev razstave
V petek, 14. novembra so v Iskrini Tovarni telekomunikacij na Laborah slovesno podelili državna odlikovanja 35 delavcem TOZD TEA, hkrati pa je bila odprta tudi razstava del slikarja Konrada Peternelja — Slovenca.
Konrad Peternelj - Slovenec, rojen v Žireh 15. 2. 1936, je z risanjem pričel že v otroških letih in je bil v šoli stalni sodelavec takratnih stenčasov. Izučen je za čevljarja in še sedaj dela v tem poklicu v modelirnem oddelku tovarne Alpina. Najprej je slikal na lesonit, platno in les, v zadnjih petnajstih letih pa na steklo. Njegovo delo spada v smer figuralike. Rad slika domačo pokrajino, ljudi pri delu, počitku, zabavi in žalovanju. Njegove slike so živ prikaz življenja, v svetlih barvah, natančno izdelane in gledalcem prijetne.
Slikar, ki je doslej razstavljal skoraj na vseh celinah, se je predstavil z devetimi samostojnimi in 42 skupinskimi razstavami ter prejel več domačih in mednarodnih nagrad in priznanj.
Znani kritik prof. Zoran Kržiščnik je v eni izmed ocen Peterneljevih del zapisal: „Vir navdiha je gorenjska pokrajina, zaprta kot pri Žireh, koder je umetnik doma, in kjer vneto opazuje naravo v njenih razkošnih menjavah. Ne gre mu za portretiranje, temveč za doživljanje njenih menjav, v
Marija Maček, že 35 let marljiva in zvesta članica kolektiva - je prejela red dela s srebrnim vencem
Med slavnostno otvoritvijo razstave.
katerih se svojvrstno menja tudi človek.
Z istim obrazom, istim gibom, celo


Posnetek s poskusnega rekreacijskega odmora na traku koordinatnega stikalnika v TOZD TEA v Kranju. Poskus je dobro uspel in upajmo, da bo najboljša propaganda za razširitev te dejavnosti v mših TOZD.
Glede na pomanjkanje prostora bomo obširneje o tem spregovorili prihodnjič.
istim oblačilom je drugačen v zimi kot v poletju, drugačen je v pomladnem jutru kot v jesenskenj mraku; vsakokratno opravilo, ki ga narekuje letni čas in ura dneva, mu daje drugo podobo in vsebino, tudi če je samo nakazano, celo če je nakazano z isto preprosto gesto — široko razkrečenimi nogami v hoji, divjim zamahom rok, ki jih Konrad Peternelj vidi kot značilno povezane s kmečkimi opravki.
Ženske, rjave polti, z belo ruto na glavi; možaki v predimenzionirar:h, podkovanih čevljih - pravzaprav ,.h takšnih umetnik niti ne vidi več na naših poljih, nosi jih v spominu, zC i-žili so se mu v predstavo tistega tei ga, robatega, prvinskega, kar soc k snežnim kučmam, gobam podobi a gorenjskim hišam, kar se druži v njegovi predstavi s srpom, ki reže zrelo žito, in lestvijo, pristavljeno za obiranje sadja, predvsem pa sodijo k globokim gazem, ki jih delajo v sneg stopinje predpustnih svatovalcev ali zimskih žalovalcev, saj je izražanje najgloblje žalosti in najbolj razigranega veselja v trdnem svetu krneč h del za opazovalca kar boleče."
E. Križ r
DO ŠIROKA POTROŠNJA
Pred sprejemanjem samoupravnih sporazumov
Akutno pomanjkanje reprodukcijskih materialov
V
Perspektive TOZD Sprejemniki v Sežani si ni moč zamisliti brez investicije v najnujnejše posodobitve obstoječih proizvodnih kapacitet. Sanacijski program je neločljivo vezan na realizacijo investicije, ki so jo skrčili na najmanjši možni obseg. Izdelali so predlog osnutka minimalne naložbe, s katero bi obnovili galvaniko, razširili mehansko obdelavo in modernizirali navijalnico transformatorjev. Ta naložba ustreza vsem investicijskim kriterijem in bo zagotovila izvozne možnosti na področju transformatorske dejavnosti in usposobila razvoj programov ojačevalnih naprav.
Tako skrčena naložba, ki je izključno namenjena opremi vsi zidovi so namreč izpuščeni — je bila na seji odbora sovlagateljev dela in sredstev v SOZD Iskra potrjena. Investicija, ki obsega 75 milijonov dinarjev, je uvrščena v novi predlog investicijskih naložb, ki se bodo financirale v letu 1981. Pričetek vlaganj je predviden v prihodnjem letu, proces pa naj bi bil zaključen v drugi polovici leta 1982.
Se enkrat je potrebno poudariti, da je naložba za TOZD Sprejemniki neizogben življenjski pogoj, da so sedanje proizvodne kapacitete absolutno dotrajane in za izvozne zahteve premalo natančne, da inšpektorat zaradi nevarnosti z zastrupitvami delavcev in okolja grozi z odločbo o ukinitvi sedanje galvanike — predvsem pa je kakršnakoli sanacija brez teh najnujnejših sredstev neuresničljiva.
bo moč izogniti edino z večjim izvozom, zato še enkrat poudarjamo, — kot so potrdili tudi delegati — da je treba vse sile brez oklevanja usmeriti v izvoz. Simon Primožič je ob nedavnem odloku ZIS o sproščenih cenah nekaterih širokopotrošnih izdelkov poudaril, da le-te ne morejo biti rešitev in da je potrebno proizvodnjo usmerjati na osnovi boljše organizacije, boljše izkoriščenosti delovnega časa, večje smotrnosti pri nabavi in porabi repromateriala. „Že zdaj se dogaja", je poudaril glavni direktor, „da v nekaterih temeljnih organizacijah uvažajo materiale za artikle, ki bodo v proizvodnji šele naslednje leto, obenem pa primanjkuje materialov za sedanjo proizvodnjo. Posledica tega je, da se v isti tovarni istočasno kopičijo zaloge materialov za proizvodnjo, ki je ni, v drugem prostoru pa stoji proizvodni trak!"
Zadnja točka dnevnega reda delavskega sveta je bilo poročilo o stanju urejevanja medsebojnih odnosov med TOZD Elektromotorji Železniki in TOZD Montaža iz Idrije. Kot običajno je tudi tokrat poročilo v začetku izzvenelo v nejasnih namigovanjih predstavnikov ene in drage temeljne organizacije, slednjič pa je obveljal sklep, da je potrebno nemudoma — do konca novembra — izdelati, obravnavati in sprejeti samoupravni sporazum z natančno pojasnjenimi medsebojnimi pravicami, odgovornostmi in zadolžitvami. Na osnovi tega sporazuma mora biti sprejet tudi organizacijski predpis, ki naj natančno definira potek sodelovanja med temeljnima organizacijama.
Hkrati s sklepom delavskega sveta, da mora biti dokument sprejet do konca novembra, so delegati sprejeli tudi odločitev, da v nasprotnem primeru položaj razišče odbor za samoupravno delavsko kontrolo delovne organizacije in najde odgovorne za morebitni neuspeh sporazume-vanja-	Stane Fleischman
listi" uvoza med drugim tudi mikrofoni in slušalke. Jasno je, da zaradi tega ojačevalnih naprav ne bodo mogli dokončati
Popravljeni izvozni plan, Id so ga morali spremeniti, kakor smo že pisali, zaradi prekinitve kooperacijskih odnosov z Unitro, je predvideval 0,9 milijonov dolarjev izvoza, ki so ga uresničili z indeksom 58,4. Uvoz je tako močno presegel realizirani izvoz, čeprav tudi slednji ni bil v celoti realiziran. Razliko med izvozom in uvozom bo seveda potrebno čimprej zmanjšati, oziroma odpraviti, zato skupno s sanacijsko komisijo že pripravljajo nekaj mednarodnih kooperacijskih poslov.
V letošnjem oktobru je položaj v Sprejemnikih še slabši kot v prejšnjih
Delegati delavskega sveta Široke potrošnje so se v sredo, 12. 11. 1980 zbrali na sestanku v Škofiji Loki. Dnevni red tokratnega zasedanja je obsegal obsežno poročilo odbora za razvoj samoupravljanja DO, člani DS so obravnavali Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Interno banko Iskra in Delovno skupnostjo Interne banke Iskra.
Obravnavali so tudi stanje na področju urejevanja medsebojnih odnosov med TOZD Elektromotorji Železniki in TOZD Montaža Idrija. Najavljenemu dnevnemu redu so dodali tudi informacijo o devetmesečnem poslovanju delovne organizacije, obravnavali pa so tudi Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana SOZD Iskra.
Poročilo odbora za razvoj samoupravljanja je zajemalo informacijo o poteku obravnav samoupravnega sporazuma o medsebojnih—odnosih, skupnem sodelovanju, pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD Prodaja in drugimi temeljnimi organizacijami v Široki potrošnji. Na pobudo področja za razvoj DO so delegati obravnavah predlog za organiziranje RR dejavnosti v delovni organizaciji.
S tem v zvezi je poročevalec — vodja področja za razvoj DO Peter Pleško - poudaril, da so predlog obravnavali že vsi ustrezni strokovni organi temeljnih in delovne organizacije na razširjenem političnem aktivu delovne organizacije pa tudi vsi družbeno-politični aktivisti.
O tej dejavnosti je bilo res že dosti informacij, zato naj povzamemo samo poudarek poročevalca: ne gre za vertikalno delitev dela, temveč za enakopravno sodelovanje na horizontalni ravni. Dejstvo je namreč, da sedanje razvojne skupine v TOZD niso zadosti močne za vse programske naloge srednjeročnega in perspektivnejšega razvoja delovne organizacije, z uresničenim dogovorom o osnovanju razvojnega instituta pa tudi nikakor niso prizadete.
V	okviru te točke dnevnega reda so delegati obravnavah tudi predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci temeljnih organizacij in delovno skupnostjo posebnega pomena Iskra Široka potrošnja, Raziskovalni institut, Ljubljana.
Ozko je s tem povezan tudi predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo Široka potrošnja, ki bo moral zajemati tudi bodoči raziskovalni institut. Delegati delavskega sveta so v okviru informacije o perspektivah RR dejavnosti sprejeli tudi informacijo o sistemizaciji raziskovalnega instituta in sedanji kadrovski sestav te delovne skupnosti.
O nujnosti močnejših razvojnih kapacitet v Široki potrošnji se na vseh forumih razpravlja že več let, je med drugim poudaril tudi glavni direktor DO Simon Primožič. Tudi predlagano razmerje financiranja delovne skupnosti razvojnega instituta je nadvse ugodno. Od celotnega zneska, potrebnega za financiranje, je del obveznega združevanja predviden v višini 30 %, ostalih 70 % pa delavci raziskovalnega instituta ustvarijo iz neposredno naročenih nalog TOZD. Iz tega razmerja je razvidno tudi to, da bo od prizadevnosti posameznih TOZD odvisno, koliko bo ta delovna skupnost res angažirana v Široki potrošnji
V	nadaljevanju zasedanja so delegati razpravljali o predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana SOZD Iskra in ugotovih, da kratki roki tega in do sedaj obravnavanih samoupravnih sporazumov narekujejo nujnost takojšnje obravnave. Referendum za sprejemanje samoupravnih sporazumov (TOZD Prodaja, Raziskovalni institut, dopolnitve sporazuma o združevanju v delovno organizacijo, sporazum o srednjeročnem planu SOZD Iskra in sporazum o srednjeročnem planu delovne organizacije; bo v vseh temeljnih organizacijah Široke potrošnje 15. decembra letos.
V	poglavju samoupravnih sporazumevanj v delovni organizaciji so delegati slednjič tudi potrdili samo-
upravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Interno banko Iskra in delovno skupnostjo Interne banke Iskra.
Poslovnega poročila, ki je bilo izdelano tik pred zasedanjem delavskega sveta, odbor za gospodarjenje DO še ni obravnaval, zato so delegati tokrat poslušah le splošno informacijo.
Doseženi rezultat, o katerih bo odbor za gospodarjenje še podrobneje razpravljal, navaja ugodne številke. Po besedah glavnega direktorja DO, ki je dosežene rezultate komentiral, je bila v dosedanjem obdobju konjunktura za širokopotrošne proizvode dobra, da pa je žal nismo v zadostni meri izkoristil Težav za to je precej, največ pa jih izvira v organizaciji proizvodnje. S tem poglavjem je neločljivo povezana dolga vrsta zunanjih in notranjih faktorjev, vseeno pa notranji prevladujejo.
Do konca leta bodo gospodarski pogoji najtežji doslej. Kritična bo nabava uvoznih repromaterialov, še bolj kot doslej bodo prisotne težave pri preskrbi z domačim repromaterialom. Na prvem mestu je še vedno pločevina iz jeseniške železarne — temeljni organizaciji v Železnikih in Idriji, v zadnjem času pa tudi tovarna gospodinjskih aparatov iz Reteč - se soočajo z vse večjimi izpadi proizvodnje. Problemu s pločevino se pridružuje še pomanjkanje pertinaksa, barvnih kovin itd. Problematična je tudi bakrena žica, ki je primanjkuje, povrhu pa je izredno slabe kvalitete.
Položaj torej sploh ni rožnat, po vseh temeljnih organizacijah bodo delni zastoji do konca letošnjega leta na dnevne redu. Navedenih težav se
TOZD SPREJEMNIKI SEŽANA
Fizični obseg proizvodnje v tovarni radijskih sprejemnikov v Sežani je v letošnjih devetih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem manjši skoraj za petino, vseeno pa je dohodek v primerjavi s tem obdobjem za 5 % večji. Žal je podatek ugoden le v primerjavi s preteklim letom, kajti letošnji plan ni bil dosežen. Fizični plan je realiziran z 61 %, načrt dohodka pa s 67 %.
Tudi čisti -dohodek je 10% pod planirano vrednostjo, poudariti pa je treba, da je bil ustvarjen z manj delavci kot so načrtovali. V primeijavi z enakim lanskim obdobjem je indeks števila zaposlenih 96, delavci, ki jih je letds 21 manj kot lani, pa izpolnjujejo letošnji letni plan z indeksom 95. Število zaposlenih v sežanski Iskri je trenutno 499.
Osnovni vzrok nedoseganja plana na vseh področjih je znan tudi brez podrobnega razčlenjevanja. Pomanjkanje repromateriala, ki je neposredno ali posredno povezan z uvozom. Na drugem mestu je padec prodaje serijskih ojačevalnih naprav, še večji pa se pričakuje do konca leta. Vzrok za to je znan — začasna prepoved uporabe družbenih sredstev m investicijske namene. S tem v zvezi je zanimivo, da prodaja ojačevalnih naprav za individualne kupce vseskozi odlično poteka.
Ob zaključku tretjega kvartala so imeli v Sežani zaradi navedenih vzrokov v zalogi za 10 mEjonov dinarjev nedokončanih izdelkov, zlasti ojačevalnih naprav. Ob tem velja poudariti, da so naprave skoraj v celoti dokončane, vseeno pa nekaterih naročil ne bodo mogli realizirati, ker so na „čmi
mesecih. Uresničili so samo 57 % načrta fizičnega obsega proizvodnje, po sedanjih izgledih se 20. novembra ustavi trak stereo hi-fi sprejemnikov. Že prvega septembra so ustavili proiz-vodnjo serijskih ojačevalnih naprav zaradi padca prodaje in pomanjkanja repromaterialov. Nekoliko boljši izgle-di so na področju individualnih ojačevalnih naprav. Predvidevajo, da bodo do konca leta uspeli realizirati 90 % letnega plana, iz vseh navedenih postavk pa predvidevajo, da poslovnega leta ne bodo zaključili pozitivno. Ostanek dohodka v prvih devetih mesecih je namreč prenizek, da bi lahko pokril izgube zaradi izpadov v zadnjem kvartalu.
Celotne zaloge ob zaključku tretjega kvartala so vredne kar 51 milijonov dinaijev, to pa je vrednost proizvodiye (Nadaljevanje na 7. strani)
S sestanka DS DO Široka potrošnja.
DO ELEKTROZVEZE
Zaključki
problemske konference ZK
Problemska konferenca ZK v DO ELEKTROZVEZE je obravnavala družbeno politične razmere v DO ELEKTROZVEZE s posebnim poudarkom na gospodarjenju in izpolnjevanju obveznosti v DO. To oceno je opravila z ozirom na enoletni obstoj DO, njeno namensko organiziranost in usmeritev v okviru izpolnjevanja zastavljenih nalog za celotno SOZD ISKRA.
Konferenci je bilo predloženo poročilo, sestavljeno v delovni skupini za pripravo problemske konference. Osnova za to poročilo so bila gradiva OOZK TOZD v DO. Čeprav poročilo ni bilo obravnavano na OOZK je bilo na problemski konferenci dopolnjeno z nekaterimi razpravami in sprejeto, kot dokaj realen odraz družbeno političnih odnosov v DO in delovanja komunistov pri izpolnjevanju politike začrtane v dokumentih kongresov ZK, kot tudi sklepih občinskih konferenc ZK v občinah v katerih naši komunisti delujejo. Komunisti smo ocenili vrsto pozitivnih uspehov našega delovanja, kakor tudi vrsto pomanjkljivosti izraženih predvsem v gradivu in razpravi ter zato predlagali, da sprejemamo ustrezne usmeritev in zaključke, ki naj zagotavljajo našo večjo aktivnost in boljše delovanje v okviru DO, kot tudi v TOZD.
Konferenca je ocenila, da današnji rezultati poslovanja zahtevajo odločno akcijo vseh komunistov, za kar je potrebno sprejeti ustrezne akcijske progame v OOZK s katerimi bomo razrešili vrsto vprašanj, ki jih konferenca nakazuje, zlasti v naslednjem:
1.	KOMUNISTI SE BOMO INTENZIVNO IN KONKRETNO ZAVZEMALI ZA PRISTOP K SMOTRNI SELEKCIJI RAZVOJNEGA IN PROIZVODNEGA PROGRAMA V DO.
Programska usmeritev mora biti vezana na razvoj posameznih TOZD, pri čemer moramo voditi račune o taki programski usmeritvi, ki naj zagotavlja industrijsko proizvodnjo in takšen program posameznih TOZD, ki daje ustrezne ekonomske rezultate, obenem pa razrešuje sodelovanje v okviru ostalih DO v SOZD ISKRA in bazira predvsem na izkoriščanju znanja in intelektualnega potenciala s katerim naša DO razpolaga.
Programska usmeritev naj zagotavlja tudi večjo lokacijsko integracijo posameznih TOZD, oziroma služb od razvoja do proizvodnje.
2.	KOMUNISTI SE BOMO DOSLEDNO ZAVZEMALI ZA USTREZNO PRIPRAVO SREDNJEROČNIH PLANSKIH DOKUMENTOV, KOT TUDI PLANA ZA LETO 1981.
V	tem cilju, bomo vztrajali na najbolj samoupravnem sprejemanju teh dokumentov in s tem za vso našo odgovornost pri izvajanju sprejete politike. Zagotoviti moramo čim širšo udeležbo članov našega kolektiva pri tej obravnavi, kot tudi najbolj ustrezno strokovno razlago ob sprejemanju teh dokumentov.
3.	KOMUNISTI SMO DOLŽNI DO SKRAJNIH MEJA POVEČATI ODGOVORNOST IZPOLNJEVANJA OBVEZNOSTI DO POSEBNEGA KUPCA. Prvenstveno je zagotoviti izpolnjevanje planskih obveznosti za namenskega
kupca! Z ozirom na to, da smo DO namenske proizvodnje, moramo vsem vprašanjem, od projektive, preko kontrole do predaje naših proizvodov namenskemu kupcu zagotoviti posebno pozornost. Potrebno je doseči, da se z namenskim kupcem dogovarjamo bolj enotno, bolj tehnično in strokovno ter na ta način onemogočimo parcialno oblikovanje problemov izven ustreznih organizacijskih oblik.
4.	KOMUNISTI SE OBVEZUJEMO, DA BOMO S KONKRETNIMI AKCIJAMI ZAGOTAVLJALI IZVAJANJE NAŠIH SaS S KATERIMI NA NIVOJU DO USPEŠNEJE RAZREŠUJEMO NAŠE PROBLEME IN TAKO PREPREČEVALI ŠKODLJIVO ZAPIRANJE POSAMEZNIH TOZD V LASTNE OKVIRE Z DUPLIRANJEM DEJAVNOSTI, ZA KATERE SMO SE DOGOVORILI, DA JIH SKUPNO RAZREŠUJEMO NA RAVNI DO.
Pri tem bomo zahtevali večjo odgovornost vodilnih in vodstvenih delavcev na vseh področjih za izpolnjevanje tako sprejete politike.
V	okviru akcijskih programov bomo posvetili večjo pozornost izpolnjevanju planskih obvez, večanju produktivnosti dela in posodabljanju tehnologije, varčevanju, izrabi delovnega časa, spoštovanju dogovorov in še posebej vestnemu obnašanju pri izpolnjevanju svojih delovnih dolžnosti.
5.	V LETU STABILIZACIJSKIH NAPOROV. MORA BITI NAŠA VELIKA SKRB POSVEČENA IZVOZNI USMERJENOSTI NAŠE PROGRAMSKE USMERITVE, PRI ČEMER MORAMO SKRBETI ZA POKRIVANJE NAŠIH UVOZNIH POTREB Z USTREZNIM IZVOZOM.
Skrbeli bomo, da se v naših proizvodih čim večje število uvoženih komponent zamenjuje z domačimi. Prednost pri uvozu repromateriala moramo dati tistim izdelkom, ki zagotavljajo hitrejšo vrnitev vloženih sredstev. Prav iz istih razlogov mora biti tudi naša skrb usmerjena v hitrejše in odločnejše razreševanje zalog.
6.	KOMUNISTI SE BOMO ODLOČNO ZAVZEMALI ZA REALIZACIJO USTREZNE ORGANIZIRANOSTI POSAMEZNIH TOZD, OZ. SLUŽB, KI SO POTREBNE ZA NEMOTENO POSLOVANJE TOZD - FINALISTOV.
V	tem smislu bomo podpirali akcije v zvezi z predložitvijo mikroorganizacije TOZD KI in DSSS tudi za ceno premikov posameznih sodelavcev iz ostalih TOZD v omenjene organizacije. Posebej moramo skrbeti za to, da bo dosežena racionalnejša rešitev nabavnih poti za pridobivanje repromateriala, še posebej za razvojno dejavnost, kot tudi zagotovitev delovanja projektive, montaže in servisa.
7.	KOMUNISTI SMO DOLŽNI POSPEŠENO IN AKTIVNO DELATI NA DOPOLNJEVANJU SISTEMA NAGRAJEVANJA PO DELU.
Čim preje zato zagotoviti diferencirano nagrajevanje posameznih rezultatov TOZD glede na ustvarjen dohodek in ob zagotovitvi, da le celoten rezultat plasmaja proizvoda na tržišču, šele predstavlja našo realizacijo. Na osnovi ustreznih opisov delokrogov, ki jih moramo čimpreje zagotoviti, moramo poskrbeti, da ne prihaja do izkoriščanja sistemizacije in s tem do različnega nagrajevanja istega obsega in zahtevnosti dela med posameznimi TOZD.
8.	KOMUNISTI SE BOMO V SVOJEM OKOLJU PRIZADEVALI ZA ODPRAVO VSEH POTENCIALNIH ŽARIŠČ, POLITIČNE NAPETOSTI IN ZA POGLABLJANJE SISTEMA SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DEMOKRACIJE.
Zato bomo predvsem skrbeli za celovitost in pravočasnost informacij, za kvaliteto delovanja vseh samoupravnih organov, za utrjevanje delegatskega sistema upravljanja in za samoupravnost pri sprejemanju vseh odločitev, ki izvirajo iz pravic in dolžnosti delovnega človeka.
Vložili bomo vse svoje napore za to, da bodo naša stališča v okviru ostalih organizacij in samoupravnih organov čim bolj enotno izoblikovane, da bodo cilji objektivno zastavljeni in akcija skupno vodena. Komunisti se bomo zavzeli za organiziranost mladine v naših TOZD in DO ter zagotovili njeno vključitev v celoten samoupravni in družbeno politični proces odločanja. Ugotavljamo tudi, da z nekaterimi tematskimi konferencami ZK v TOZD lahko prispevamo k hitrejši razjasnitvi in razrešitvi nekaterih odprtih vprašanj.
9.	KOMUNISTI SMO DOLŽNI KRITIČNO PREVERJATI SAMOUPRAVNO IN IZVAJALSKO ODGOVORNOST LJUDI NA POSAMEZNIH POMEMBNIH DELOVNIH MESTIH.
Zato bomo zahtevali večjo odločnost pri reševanju nalog in glede na tako odgovornost tudi predlagali ustrezne ukrepe.
10.	NALOGE, KI IZHAJAJO ZA NAS KOMUNISTE IZ TE KONFERENCE, KOT TUDI IZ DRUGIH DOKUMENTOV V ZK ZAHTEVAJO NAŠE IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE V STROKOVNEM IN POLITIČNEM SMISLU, KAR NAM BO OMOGOČILO NAŠO VEČJO POLITIČNO IN SAMOUPRAVNO AKTIVNOST!
DO ELEMENTI
Uspešna inovacijska dejavnost v TOZD HIPOT
V TOZD Hipot se v zadnjem času želo uspešno širi inovacijska dejavnost. V dobrem polletu so sodelavci !ega TOZD-a prijavili osem tehničnih | ^boljšav en izum in eno koiistno rešitev. Med tehničnimi -izboljšavami je nekaj zelo koristnih rešitev kot na Primer: avtorja Alojz Bartolj in Polde itetčar,- delavca v galvaniki sta sama konstruirala in izdelala avtomatsko Opravo za kositranje faston sponk.
K razmišljanju ju je pripeljal vpeljan postopek, kjer so se cele role pomakale v elektrolit, vendar so bili fastoni samo v zgornjem sloju dobro galvansko prevlečeni, proti notranjosti pa čedalje slabše, kar seveda kvalitetno ni ustrezalo.
Avtomatska naprava navedenih avtorjev je zelo improvizirana. Za prenos traku sta uporabila kar tuljave iz žice, ščetke za obleko služijo za pranje in čiščenje, skratka uporabila sta vse, kar je bilo pri roki ter z majhnimi stroški napravila avtomat.
Lojze Bartolj in Polde Bučar ob napravi za kositranje.
DO ŠIROKA POTROŠNJA

Akutno pomanjkanje reprodukcijskih materialov
v 40 dnevih. Poprečni osebni dohodek y letošnjem letu je 5.895 dinarjev, kar je verjetno ena najnižjih številk v Iskri bi Sloveniji sploh. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so osebni dohodki v sežanski Iskri zaposlenih delavcev le 3,7 % višji, pa še to zaradi vštetega regresa za letni dopust. TOZD ni ustvarila ostanka dohodka, sredstva za ta namen se ne združujejo ^ ravni delovne organizacije, zato je j!a pomoč priskočila občina s sredstvi ■z rezervnega sklada.
Dogovor, sprejet v istem obdobju na delavskem svetu delovne organiza-cije, da temeljne organizacije po potrebi posodijo ta sredstva drugim
temeljnim organizacijam, zaradi pomanjkanja sredstev ni bil uresničen. V Sežani so mnenja, da bi bilo sredstva za skupno porabo potrebno združevati na ravni delovne organizacije.
Zaradi nevzdržnega položaja, ki izvira iz izredno skromnih osebnih dohodkov, so septembra in oktobra letos za 30 % povečali maso za osebne dohodke in na ta način za 5 % prekoračili resolucijska določila. Pripomniti velja, da je bil takšen ukrep neizogiben in sprejet v skladu z menjem občinskega koordinacijskega odbora za izvajanje ekonomske stabilizacije in podprt s stališči družbenopolitičnih organizacij TOZD in občine.
Tozd antene, vrhnika
Kljub težavam uspešno poslovali
Vrhniška tovarna Antenskih naprav j® kljub vrsti težav uspešno zaključila Prvih devet letošnjih mesecev. Problematiki neredne preskrbe z reproma-teriali, ki so se podobno kot drugod dražili čez vse razumne meje, se tudi oni niso mogli izogniti. Splošna ocena rezultatov gospodarjenja tretjega letošnjega kvartal8 pa je kljub vsemu Ugodna, čeprav akumulacija iz meseca v mesec pada.
Celotni prihodek so v omenjenem obdobju v primerjavi s planom presegli za 5 %, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je rezultat označen z indeksom 123. Slabši je dohodek, ki so ga realizirali 1 % pod planom, hkrati pa je to 20 % več kot v devetih lanskih planskih mesecih. Čisti dohodek so v primerjavi s planom presegli za 2%, v primerjavi z lanskim, letom pa se je dvignil kar za četrtino.
Osebne dohodke so uresničili preko načrtovanj, saj so izplačali 11 % več kot so za to obdobje prvotno predvidevati, skupno pa 19 % več kot v enakem lanskem obdobju. To pomeni, da v devetih mesecih še ni Uspelo v celoti uskladiti osebnih dohodkov z resolucijskimi načeti, saj so dovoljeni obseg rasti mase izplačanih osebnih dohodkov presegli za dobrih 6 %. Menijo pa, da jim bo razliko do konca teta uspelo uskladiti z družbenim dogovorom in resolucijskimi zahtevami.
1 Za! osebne dohodke so v obrav-navanem obdobju hkrati s skupno porabo (vključno s stanovanjskim delom) nameniti 76 % ustvarjenega Čistega "dohodka in s tem za 1 % izboljšali lanskoletno razmerje v korist skladov'. TOZD.
\ Zaradi povečanja stroškov re-promateriala ne bo odveč, če v ilustra-
Naprava za sitotisk v akciji
Koliko bi stal tak avtomat, če bi ga naročili ni potrebno razlagati. Kljub taki improvizaciji avtomat zelo kvalitetno in hitro deluje; takt je 3 kose/sek. Kontinuirani postopek omogoča avtomatizacijo galvanskih prevlek v vseh primerih, kjer je material na traku.
Druga pomembnejša tehnična izboljšava je stroj za spajkanje hibridnih vezij. Pred inovacijo so hibridna vezja spajkati ročno. Delo je potekalo počasi in nekvalitetno. Pojavljati so se hladni spoji, pregorevanje elementov in druge napake. Avtorja delavca Stanislav Sluga in Marjan Črtatič sta prišla na idejo, da bi bilo možno hibridna vezja spajkati na podoben način kot to delajo pri tiskanih vezjih.
Izdelala sta stroj s potrebnim priborom in rezultat je tu. Izdelavni čas se je skrajšal s 5 minut za enoto na 0,5 minute, odpravljene pa so tudi mnoge subjektivne napake. Rešitev pa ponuja še aplikacijo na vsa hibridna vezja.
Avtorji Jože Pirkovič, Janez Alič, Janez Drmaž in Rudi Bele so patentirali sitotiskarski stroj s krožnim sitom in mirojočim raklom. Bistvo izuma je v tem, da se na sedaj znanih tiskarskih strojih tiskanje izvaja tako, da sita stoje, potuje pa rakel, v primem izuma pa rotira sito krožno, rakel pa stoji.
Taka rešitev ima mnogokatere prednosti kot so: krožno sito potuje z
izdelkom, tiskanje poteka nepreki-njeno in tiska izdelke kontinuirano. Na mesto velikih sit je krožno sito majhno. Stroj ima dva pogona, pogon krožnega sita in pogon za enakomerno dodajanje izdelkov na tiskanje. Oba pogona pa imata električno regulacijo hitrosti. Med navedenimi in dragimi prednostmi izuma pa je seveda bistveno to, da se je poraba srebrilne paste zmanjšala za 80 %.
Avtorja Janez Avsec in Alojz Retelj sta izpopolnila asortiment svetlobnih regulatorjev. Do sedaj smo delati svetlobne regulatorje, kjer se je jakost svetilnosti regulirala z vrtenjem potenciometra, avtorja pasta razvila družino senzorskih regulatorjev, kjer se jakost svetilnosti regulira le z rahlim dotikom. Svetilno mesto, ati več svetilnih mest je možno med seboj povezati, jakost svetilnosti pa je možno regulirati s kateregakoli senzorja, podobno kot vklop-izklop pri serijskih stikalih.
Pripomniti je treba, da tudi drage nenavedene tehnične izboljšave dopri-našajo k dvigu produktivnosti in zniževanju proizvodnjih stroškov. Da se krog inovatorjev, racionatizatorjev, iznajditeljev v TOZD Hipot širi pa je vsekakor pravilen odnos vodstva TOZD do avtorjev, kjer je omogočeno, da lahko svoje ideje realizirajo pa tudi pri odškodninah in nagradah ni nikakršnih zapletov.
Lado Androja
Poslovni enoti TOZD Feriti v Savinjski dolini imata jasne cilje
cijo navedemo gibanje po posameznih letošnjih tromesečjih. V prvem kvartalu so ustvariti 2.970 tisoč dinarjev sredstev za akumulacijo, v prvem polletju 5.000 tisoč, v devet-mesečju pa se je prejšnja nagla rast zaustavila, saj so dosegli skupno le 5,2 milijona dinarjev sredstev za akumulacijo. Počasnejšo rast si po eni strani tolmačijo podobno kot vsa leta doslej z značilnimi sezonskimi vplivi (letni dopusti), obenem pa pričakujejo, da se rast cen repromateriala in vseh ostalih stroškov ne bo toliko zmanjšala, da bi se akumulacija bistveno povečala.
Značilno za zaključek tretjega kvartala je za njihove razmere precejšnje povečanje zalog nedokončane proizvodnje, ki so že dosegle vrednost 30 proizvodnih dni. Povečanje je precejšnje saj je običajna vezava le 15 dni. Ni potrebno posebno poudariti, da jim povečanje zalog nedokončanih izdelkov povzroča vrsto problemov, saj morajo neprestano prekinjati proizvodni proces. Prekinitve gredo seveda na račun neredne preskrbe z ustreznimi repromateriali.
Prodaja v prvih devetih letošnjih mesecih je potekala vseskozi ugodno, zato je tudi 7 % preseganje plana razumljivo. Tolikšno preseganje obenem pomeni, da je letošnja skupna prodajna vrednost za 29 % večja od lanskoletne.
Rezultat kakršnega so na Vrhniki dosegli v tretjem kvartalu, je torej kljub nekaterim manjšim nedoseganjem načrtovanih rezultatov zadovoljiv. Obeti do konca leta pa že zdaj kažejo, da skupni letni rezultat ne bo tako zadovoljiv, kot so načrtovali.
(Nadaljevanje s 1. strani)
enoletnim prekoračenjem. Letošnji devetmesečni poslovni rezultati pa kažejo, da so v tej TOZD s pospešenim tempom dosegli vse rezultate, ki jih prednje postavlja stabilizacija. Proizvodnjo so v devetih mesecih povečati za 60 %, celotni prihodek je znašal 88 % letnega načrta, dohodek 85 %, čisti dohodek 86 %, v tem obdobju so izvozili 80 % letnega načrta in uvozili le 75 %.
Ob vsem tem pa je bilo število zaposlenih le 3 % večje od lanskega. Ob zaostrenih pogojih gospodarjenja so poiskali skrite rezerve v precizni organizaciji dela in permanentnem indviranju. Tako so letos dali na trg kar 350 novih izdelkov, ki so jih kupci doslej po večini uvažali Vse kaže, da bo podoben rezultat tudi konec leta.
Za prihodnje srednjeročno obdobje Iskra — TOZD Feriti načrtuje dokaj ambiciozno rast, saj predvideva 27 % letno rast dohodka, 19 % letno rast izvoza in le 15 % rast uvoza. Število zaposlenih bo rastlo na ljubljanskem območju z 2 % letno, v Zgornji Savinjski dolini pa s 7 %. Tako predvidevajo, da bodo v petih letih ustvariti 330 milijonov dinarjev akumulacije in bodo v tem času vložiti v razširjeno reprodukcijo 310 milijonov dinarjev. Od tega bo 260 milijonov namenjenih
matični tovarni na Stegnah in 50 za Ljubno in Solčavo.
Med razpravo so ugotoviti, da bo taka rast realna in vlaganja izvedljiva. Zlasti je pomemben način zaposlovanja, ker predvidevajo zaposlitev po večini kvalificiranih ljudi. Predstavniki občine so dopuščali možnost za sofinanciranje rasti poslovnih enot na Ljubnem in v Solčavi.
V TOZD Feriti so vložili precej truda v skrb za kadre v novih obratih na Ljubnem in v Solčavi. Zlasti si prizadevajo pridobiti strokovne sodelavce za samostojnejše delo obeh enot. Zato so tudi razpisali več štipendij, na razpise za strokovna delovna mesta pa žal ni bilo odziva. Štipendijska mesta pa so izpopolnjena.
Prav zaradi teh kadrovskih problemov pa so doslej na obe enoti prenesli le del načrtovanih funkcij, po načrtu pa so izvedli tehnične izpopolnitve v obeh enotah in poskrbeli za priuče-vanje zaposlenih na zahtevnejše tehnologijo in programsko mobilnost.
Tudi poskusi, da bi za poslovni enoti oblikovali poseben program, niso uspelL Tako so ostale matična tovarna in obe enoti povezani v kontinuiranem proizvodnem procesu. Ob vsej razpravi pa so ugotovili, da si Iskra ne more privoščiti dveh tovarn feritov, oz. dveh TOZD s področja tega programa. Pri tem so razpravljala
Stane Fleischman V proizvodnji v Solčavi
Je to
stabilizacija?
Spoštovani Iskraš M. R. iz sočne Primorske, res je to, da je skrb za stabilizacijo obveznost vsakega Iskraša, občana in Jugoslovana. Žal, je vaš prispevek in opozorilo naslovljeno na napačni naslov. Mnenja smo, >ia tisti, ki se loti v Iskri javne polemike o komur koli, mora poznati vsaj osnovno organiziranost v Iskri in tudi ošnovno poslovanje tistega, ki se ga loti kritizirati, v vašem primeru poštne službe v večjih delovnih organizacijah, česar vi, dragi M.R. očitno ne poznate.
Zakaj vam pravzaprav odgovarjamo?
Iskra Invest servis je organizacija skupnega pomena, ki ima v svojem sestavu tudi poštno službo za Iskro PPC in drage Iskrine organizacije združenega dela v ljubljansKem bazenu. Prek te poštne službe gre dnevno ca 4 — 5.000 pošiljk dohodne pošte, 2 — 4.000 odhodne pošte in 2,5 — 3.000 interne pošte.
Za tako obsežno delo je treba imeti modernizirano delo vsaj v odpremni pošti in to je frankimi stroj, ki na vsaki kuverti odtisne višino poštnine in firmo, v našem primera Iskra Invest servis.
Tako je tega kritičnega dne odpremila tudi pisma Iskra Commerce, TOZD Marketing, vkljudnostno ponudbo za nakup propagandnih artiklov. Narediti smo samo ažurno odpremo pisemskih pošiljk, ni pa naša dolžnost, še manj pa pravica preverjati vsebine in upra-1 vičenosti pošiljk.
Torej drugič bolje, da se malo pozanimate preden vas skrb za stabilizacijo pripravi do pisanja. Sicer slovenski pregovor ne obstaja samo o zrnu, temveč tudi o tujem in lastnem Pragu.	M. D.
X____________________________/
poudarili, da ima Iskra zelo sBbe izkušnje s primeri, ko ena TOZD izdeluje polizdelke, draga pa izdelke, ki se tržno verificirajo. Zato pestrost programa, gospodarske razmere in hitra inovativnost še ne omogočajo eksaktnega ugotavljanja dohodka za vsako lokacijo posebej.
Zato odgovorne delavce skrbi, da bi ob sedanjem programu, sedanji tehnični opremljenosti in kadrovski zasedbi ne prišlo do prenagljene odločitve za ustanavljanje dveh TOZD. To bi namreč lahko ogrozilo nadaljnjo načrtovano rast in socialno varnost obeh delov TOZD Feriti, tako na področju Ljubljana—Šiška, kot tudi v mozirski občini
Seveda pa bodo v Feritih skrbeli za nenehno rast, tehnično in kadrovsko, v savinjskih enotah. Vzpostaviti bodo funkcije vzdrževanja, kontrole kvalitete in spremljajoče tehnologije. Tako bodo počasi vzpostaviti pogoje za samostojnejše delo enot na področju občine Mozirje in ob uspešnem gospodarjenju obeh delov — v Ljubljani in Savinjski dolini bo možno organizirati samoupravni enoti na obeh lokacijah, kot to predvideva Zakon o združenem delu. Te naloge pa terminsko niso opredelili	py
TOZD INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA KOSTANJEVICA
V snegu obirali jabolka
Krškemu „Agrokombinatu4* je sneg ponagajal pri spravilu pridelkov. Tudi pri obiranju jabolk jih je prehitel. Zato je bilo treba čimprej rešiti, kar se je rešiti dalo.
V soboto je priskočila v sadovnjaku na pomoč tudi Iskra iz Kostanjevice. Na pobudo sindikata so šli pomagat obirat jabolka kar vsi Iskraši iz neposredne proizvodnje in režijci.
Taka solidarnost v kraju je gotovo vredna pozornosti. Sicer pa ni šlo za Agrokombinatova, ampak za naša jabolka. Iskraši so še enkrat dokazali svojo pripravljenost	FY
Elektronika je del moje razstave
Tako je v pogovoru za naše glasilo povedala mlada likovna umetnica Breda Jontes, ki je skupno s Kristijanom Muckom, razstavljala v avli Iskrine poslovne stolpnice v Ljubljani. Avtorico razporedij, kakor je bila razstava naslovljena smo ob tej priložnosti zaprosili za nekaj odgovorov na naša vprašanja, na katera nam je ljubeznivo odgovarjala.
Ali ima razstava v Iskri še posebni pomen, ker gre za povezavo industrijskega in umetniškega izraza? Kako ste prišli do tega povezovanja?
Razstava ima na vsak način tak pomen. Zdi se mi, da se v prav ta ambient še posebno dobro vklaplja naj je elektronika del moje razstave. Grafične risbe, krivulje, ki nastopajo v grafikah, in v stekleni knjigi ter v poliptihu so produkt mojega sodelovanja z matematiki, ki so programerji na kompjuterju. Prav zato se mi zdi ta prostor še posebej primeren. Všeč mi je tudi, da je razstava v avli, ki je živ življenjski pristor. Tako se razstava povezuje z življenjskim utripom. Vsakdo, ki gre mimo, mora imeti do nje neki odnos — enega zanima, drugega manj. Vsekakor pa se z razstavo tu sreča več ljudi kot v galerijah. Seveda je to za ■ razstavo še posebej pomembno, saj je njen namen, da jo vidi čim več ljudi.
Seveda pa je dojemljivost gledalcev vsekakor kompleksno vprašanje. Ljudje so vajeni gledati vse likovne umetnosti skozi neke podobe in povesti. Kot je, naprimer, v neki peti pesmi dano besedilo, se jim zdi muzika — tu jo predstavljajo barvne črte — bolj ilustrativen element. Seveda ni nujno, da bi neki, tehnično usmerjeni človek, smatral tehnično risbo kot možno umetniško zvrst, ki posreduje umetniški izraz. Zato se često dogodi — kot se mi je tudi že tukaj, — da me kdo vpraša, kaj pomeni posamezni eksponat.
Pri tem moram spet poudariti, da ne gre za klasično pojmovanje umetnosti, kjer naj bi slika pripovedovala neko zgodbo, situacijo, ali nekaj sicer razumljivega, človeškega, ampak za princip osnovnih sporočil, osnovnih likovnih elementov, vtem primeru barv in črt. Na vsak način ima — zgolj ilustrativno — rdeča barva povsem drugi, simbolični, psihološki pomen, kot, na primer, črna ali zelena, ki sta nasprotni barvi. Bolj ilustrativne, enostavne, so mehke, okrogle, oz. krive črte kot pa naprimer trde, ravne črte. To je način govorice take vrste umetnosti — oz. nasploh vse abstraktne umetnosti. Kombinacija teh stvari pa je izraz celote.
Gre pa tukaj še za drugi koncept, namreč za koncept vključitve gledalcev v celotno razstavo. Gledalec se vključuje kot
sokreator, ker lahko sam izbira likovne podobe tako, da kombinira dane elemente na pleksi steklu, kot na poliptihu, razvezani knjigi s tem, da obrača liste - sešteva in odšteva. Možnost ima tako, da si ustvari lastno podobo pri stekleni knjigi, kjer gre za povezavo barve in poezije, kjer je vsaka pesem triptih (sestavljena iz treh delov), ena ob drugem, kot podoba sveta, kjer so različne, ločene stvari obenem, skupaj.
Ali nasploh menite, da bi umetnost v današnji industrijski, dobi morala biti drugačna kot nekoč?
Gotovo je, da je umetnost drugačna, kot je bila nekoč. Najbolj ilustrativen in obenem enostaven je primer fotografije, ki lahko dokumentarno in brezosebno posreduje vizualne podobe sveta; podobno je pri elektronsko prenešeni krivulji srca — vidimo torej, da je svet in tudi naše razumevanje sveta, danes drugačen.
Kakšne izkušnje imate z dojemljivostjo gledalcev take umetnosti in kakšne izkušnje imate po drugi strani sami pri izpovedovanju $ pomočjo tehničnih pripomočkov?
Za ustvarjalca - likovnika je možnost, ki jo nudi računalniška risba — že v skromnih razmerah, kakršne sem imela sama — vznemirljiva in privlačna. Za kombinatoričen način razmišljanja pa po drugi strani menim, da pa pri tem ne smemo mimo tudi bolj osebne note pri umetnosti — (na razstavi jo predstavlja poezija, ki jo zasledimo vfiguraličnem slikarstvu).
Ali to obratno lahko prenesete tudi na industrijsko oblikovanja serijskih izdelkov?
Težko bi rekla ..prenesti". To je organsko povezano. Vsak objekt, ki je kreiran, ima vizualne kreacije. Logično, da tehnološki in znanstveni proces razmišljanja vpliva tudi na oblikovanje industrijskih izdelkov, čemur je primer prav industrijsko oblikovanje — design, ki funkcionalni in estetski izraz združuje.	mak
Udeleženci izleta v neznano.
Prebrali smo za vas
Znana slovenska pesnica Svetlana Makarovič se je močno uveljavila tudi kot otroška pisateljica, o čemer najbolje priča tudi njeno najnovejše delo, zbirka pravljic pod naslovom ..Pravljice iz mačje preje".
V knjigi je zbranih kar devetinštirideset pravljic, razdeljenih v enajst smiselnih razdelkov, začenši z moderno pravljico o potepuhu in nočni lučki pa os cikli pravljic o miših, vmesnih in krilatih pravljicah, pa o škratu Kuzmi ter o gozdnih, volčjih in lisičjih pravljicah preko prašičkovega koncerta do mačjih in pasjih pravljic pa spet o ognjičku vražičku vse tja do opičjih pravljic. Že naslovi pravljičnih spletov v knjigi jasno kažejo, da gre za transpozicijo živalskega sveta v otroški pravljični
ljudmi. Zato bi lahko marsikatero izmed teh pravljic v bistvu Štel za basen, ki je odigrala in še igra v svetovni literaturi pomembno vlogo in so ji svojo pozornost in vnemo posvetila velika imena svetovne književnosti.
Prav ta basenska faktura pravljic Makarovičeve daje njeni literaturi in otroški pravljičnosti v nekem smislu višjo raven, z njo pa seveda tudi kvaliteto, ki jo basen kot literarna zvrst zahteva. Vsem tem zahtevam je Makarovičeva v polni meri zadostila, še več, njene basenske pravljice, prepolne humotja in včasih tudi jedke ironije nekje presegajo mejo otroške literature in čiste pravljičnosti ter tako postajajo tudi literatura za odrasle, saj v njeni prefinjeni ironiji, odličnih dialogih, očitnih aluzijah in tudi določeni dramski napetosti človek, oziroma odrasli bralec podoživlja in spoznava naš sedanji svet ljudi, njihove pozitivne in negativne odnose, značaje, lepe in grde lastnosti, skratka ves njen svet živalskega vrta, zbranega v pravljicah iz mačje preje, je sedanji človeški cirkus, kjer namesto strahopetca nastopa zajec, namesto krvoločneža volk, namesto bedaka kura ali petelinček in še vrsta drugih človeških značajskih potez, kijih pisateljica pripisuje še drugim živalim, katerih govorica, ravnanja in dejanja so popolnoma človeška in iz sedanjih dni.
Tako je torej pravljičnost Makarovičeve pravzaprav samo tančica, za katero skriva svoj odnos do sveta in dogajanja v njem, ta njen odnos pa je poln prizadetosti, humorja in tudi bridkosti, vse skupaj pa je prežeto z izredno fantazijo in domiselnostjo, kar daje njenemu pisanju za otroke izjemen čas in omogoča bralcu, da z uživanjem in nasmehom prebira te pravljice iz mačje preje, ki niso samo pravljice, temveč moderne basni in pričevanja o našem današnjem času, ljudeh in njihovih medsebojnih odnosih. Najmlajšim bralcem pa nudi svet živali, istoveten s svetom ljudi, prepušča prosto pot njihov fantaziji in domišljiji, pri tem pa humorno in prijatejsko kramlja in šari prav o vsem: o živalih, palčkih in stvareh, ki so blizu tako otrokom kot odraslim.
..Pravljice iz mačje preje" so izšle v letošnji Kurirčkovi knjižnici, ki jo izdaja založba Borec v Ljubljani, opremil in ilustriral pa jih je Matjaž Scmidtt.	D ^
PRVO MESTO ZA ISKRO
Na letošnjih XIV. letnih športnih igrah osnovnih organizacij sindikata v Kranju so zaključili s tekmovanji tudi rokometaši. V treh skupinah je nastopilo deset ekip, zmagovalci skupin pa so se v finalnih srečanjih pomerili med seboj za novega zmagovalca letošnjih iger. V finalno skupino so se uvrstile ekipe Save, Iskre in Prosvete.
V drugi skupini je zmagala ekipa Iskre. Rezultati: Iskra: Tekstilindus 24:4 (12:4), Ikos : Planika 8:15 (4:7), Iskra : Planika 13:9 (4:4), Tekstilindus : Ikos 12:14 (5:8), Iskra : Ikos 20:12 (9:7), Planika : Tekstilindus 14:8 (6:6).
Rezultati finalne skupine: Iskra : Prosveta 28:25 (17:13), Prosveta : Sava 29:26 (14:13), Sava : Iskra 27:35 (17:15)
Končna lestvica:
1.	Iskra	2	2	0	0	63:52	4
2.	Prosveta	2	1	0	1	54:54	2
3.	Sava	2	0	0	2	53:64	0
J. Kuhar
IZLET V NEZNANO
Pravijo, da če je konec dober, da je vse dobro. Verjetno je v tem veliko resnice. Za končni izlet v sezoni organiziramo planinci iz Elektromehanike iz Kranja izlet v neznano. To je tisti izlet, za katerega nihče ne ve, kam se gre, razen vodnika, ki ga mora prej pripraviti.
Letos smo uspešno izvedli štiriindvajset planinskih izletov. To je že številka, ki nam — planincem lahko marsikaj pove. Za vsak realiziran izlet je vezana velika angažiranost pri organizaciji in vodenju. Rezultat tega je izredno visoko povprečje udeležencev. Letos je namreč daleč nad trideset. Udeležba na Iskrinih planinskih izletih je vsako leto večja; torej so premišljeno izbrani.
Več kot osemdeset planincev nas je bilo zbranih v Kranju pred odhodom dveh avtobusov. Pot v neznano nas je vodila skozi Domžale do Trojan. Tu smo se prvič srečali s soncem. Avtobusa sta vlekla naprej do vasi Cemšenik. Od tam smo nadaljevali peš. Sneg je bil zmrznjen in še neizhojen, zato je bila na vsej poti prisotna nevarnost zdrsa. Meta in France, ki sta bila glavna vodnika, sta na čelu kolone opravljala še delo ledolomilca. Ledena plast je bila na mestih precej debela in se je le s težavo vdala goj-zerjem. Do koče na Čemšeniški planini smo dobesedno prilomastili.
Kočo so odprli le nekaj minui pred našim prihodom, zato se nismo z njo kdo-vekaj zadovoljili. Po krajšem počitku nas je pot vodila dalje po zamrznjenem grebenu Cemšeniške planine. Po slabih petih urah celotne hoje smo prišli do doma pod Javorjem, ki je bil tudi cilj izleta v neznano. Dom leži nad Čebinami v bližini Partizanskega vrha nad Trbovljami. Od sončnih žarkov obsijani in od dolge poti utrujeni smo postali tudi lačni. Za nas so imeli že pripravljeno okusno kosilo, katerega smo spoštljivo pospravili.
Po kosilu se je načelnik planinske sekcije Elektromehanike v krajšem govoru zahvalil za udeležbo na vseh naših izletih v tej sezoni. Izrazil je željo, da bi tudi v bodoče obiskovali naše izlete v takem številu kot doslej. Kot vsako leto, smo tudi letos izvedli tekmovanje za moške in posebej za ženske. Komisija je bila na mestu in je kmalu objavila zmagovalce tekmovanja. Nagrado je doletela čudna usoda: če jih nismo pojedli, smo jih pač — popili. Za dobro voljo je poskrbel nekoliko sramežljivi Emil s svojo harmoniko in to brez vsakega honorarja.
Dom pod Javorjem smo ob napovedani uri zapustili veseli in dobre volje. Spustili smo se z avtobusoma, ki sta prilezla čisto do doma, v Trbovlje. Od tam pa zopet čez Trojane nazaj v Kranj. Vodniki, Meta, France in Joža so uspešno opravili še eno veliko delo v planinski sekciji. Iskra Elek-tromehanika Kranj. Upamo, da bodo tudi v naslednji sezoni tako delavni in imeli kot do sedaj srečna pota.
Edvard Erzetič
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage mame
MARIJE GODEC
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD PMD za izrečeno sožalje, podarjeni venec, denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti
hčerka Štefanija Žgajnar z družino.
ISKRA — glasilo delovnega kolekti-^ w SOZD Iskra Industrija za elektro- ‘ niko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana.
—	V.d. glavni urednik Otmar Zorn, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar — komentator Mara Ovsenik.
—	Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika), Boris Čerin (DO Elektrozve-ze) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana,
Trg revolt#ije 3, tel.: 3244)61, 324-261. — Tisk: — Časopisno tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.	______ l
ČASOPISNE NOVICE
Obisk podpredsednika predsedstva SFRJ Sergeja Kraigherja v Latinski Ameriki je zabeležilo celotno jugoslovansko dnevno časopisje. Zagrebški Vjesnik je poudaril pri posameznih razgovorih predvsem gospodarsko sodelovanje držav Latinske Amerike z Jugoslavijo in pri tem omenil, da je kranjska Iskra sklenila z Ekvadorjem nov način industrijskega sodelovanja z novo tovarno električnega ročnega orodja.
„Kje kupiti Iskrin števec? ", je naslov članka v Subotičkih novinah. Zakaj števcev ni v Iskrini trgovini v Subotici, je odgovoril Karolj Nadj, poslovodja te trgovine: ,,Števcev v glavnem ni, ker jih mesečno dobimo samo približno deset kosov, dnevno pa za dvotarifne števce vpraša pet do deset kupcev. Kupci so pripravljeni, da nam tudi za leto naprej plačajo kupnino, česar pa ne moremo sprejeti."
Ker dobiva trgovina števce prek filiale v Novem Sadu, je uredništvo Subotičkih novin zaprosilo tudi Dragoslava Petroviča, direktorja filiale Iskre v Vojvodini za pojasnilo: ..Vojvodina dobiva letno približno 18 tisoč dvotarifnih števcev. Naprej jih pošljemo tistim, ki imajo z nami sklenjene samoupravne sporazume, nato tistim, ki so sklenili z nami dolgoročne dogovore in šele na tretjem mestu jih pošiljamo trgovinam. Iskra bi lahko dobavila dovolj števcev, vendar terja, da se z dogovori določijo količine števcev tako, da bi povečana proizvodnja v tovarni ne ostajala v skladišču. Če pri tem sami ne bi zmoglji izdelati dovolj velikih količin števcev, bi jih uvozili" — je zaključil Petrovič.
Na seji izvršnega odbora Ljubljanske banke—Temeljne banke Gorenjske je bil obravnavan tudi predlog sprememb in dopolnitev ..načrta uresničevanja srednjeročnega plana Temeljne banke Gorenjske za obdobje 1976—1980 v letu 1980". Osnovno vodilo banki pri oblikovanju sprememb je bilo usklajevanje naložb z razpoložljivimi sredstvi banke, pri čemer je ugotovljeno, da načrtovana sredstva ne Mdoščajo niti za kritje sprejetih obveznosti banke po že sklenjenih pogodbah. Čeprav se predvideva za štiri odstotke višja stopnja rasti skupnih sredstev banke, kot je bila načrtovana, je to le odsev devalvacije .realno pa sredstva v banki upadajo. Na to vpliva slaba likvidnost organizacij združenega dela, počasna rast njihove akumulacije, pri sredstvih prebivalcev pa padanje realnih osebnih dohodkov, ki ima za posledico tudi manjše varčevanje v bankah.
Ob delovnih organizacij bodo dobili v obračunanje 169 milijonov dinarjev manj, kot so načrtovali ob začetku leta. Prihrankov od prebivalstva bo sicer za 43 milijonov več kot je bilo načrtovano, vendar gre to le na račun povečane vrednosti deviz zaradi devalvacije .dinarskih sredstev pa bo za 118 milijonov manj, kot so prvotno pričakovali. Likvidnost banke pa se znižuje še zaradi neplačanih dolgov gospodarstva: med največjimi dolžniki je Iskra, tako pri naložbah kot pri kratkoročnih kreditih za osebne dohodke in drugo. (Glas — Kranj).
Nagrajevanje poslovodnih delavcev je tema, ki se jo je lotila Borba in dala članku nastov ,,Za manj dela - večji zaslužek". Članek je napisal slovenski dopisnik Borbe J. Pjevič z osnovno zamislijo, da bi morali biti osebni dohodki vodilnih uslužbencev v združenem delu odvisni od mesta in vloge njihove TOZD v družbeni reprodukciji še več pa od dosežkov gospodarjenja.
Zaradi pomanjkanja kolikor toliko objektivnih meril in kriterijev kraljuje uravnilovka ne samo znotraj TOZD, oz. kolegijskih poslovodnih organov, temveč tudi med posameznimi TOZD. Niso redki primeri, da direktorji in drugi vodilni delavci posameznih TOZD pa celo predstavništev z manj obsežno proizvodnjo in poslovanjem ter manjšim številom zaposlenih, imajo enake, a ponekod celo višje osebnj dohodke kot njihovi kolegi v največjih organizacijah kot so Litostroj, Iskra
y	)e bil Pred nekaj dnevi 9. simpozij sredstev za merjenje in oskrbovanje
JUKEM 80, na katerem so se zbrani v treh sekcijah pogovarjali o metodah laboratorijskih raziskovanj, instrumentih merjenja in sistemu fizično-tehničnih merjenj. Na simpoziju so razgrnili 50 obvestil, priredili pa so tudi ..okroglo mizo" na temo proizvodnje Iskrinih proizvodov s tega področja.
Zagrebški Vjesnik je razgrnil v posebnem članku slovenske izkušnje glede počasnega uveljavljanja inovacij v združenem delu. Tako pravi, da je bilo v Sloveniji prijavljenih lani 183 patentov — 39 manj kot v letu 1978; 88 patentov so prijavili posamezniki, 95 pa združeno delo. Med organizacijami združenega dela že nekaj let izstopajo posebno štiri: Iskra, Krka iz Novega mesta, Lek iz Ljubljane in Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani. Od omenjenih 95 patentov so jih prijavile 65 samo te organizacije.
Nujno je, da uresničimo dogovorjeno politiko plačilne bilance in sicer s skrajnim omejevanjem nakupov v tujini in večjo uporabo domačih surovin ter repromateriala. Čeprav dosežki marsikje niso veliki, je med njimi vrsta omembe vrednih. Tako so si v kranjski Iskri v slabem letu dni zagotovili pri domačih proizvajalcih vrsto sestavnih elektronskih delov, ki so jih prej uvažali iz Amerike, Zahodne Nemčije, Francije, Belgije in drugih držav. ELA iz Novega mesta, ELMOS iz Svetozareva in ljubljanski Elektrovod jim v kooperaciji izdelujejo konektorje, v Iskrini tovarni Feriti so začeli izdelovati komponente na feritnih jedrih, zagrebška R Z optohzatorje, Iskra iz Šentjerneja posebne upore. Polprevodniki iz Trbovelj in El Niš diode, Iskrini Magneti magnete za telefonske slušalke. Inštitut Mihajlo Pupin iz Beograda kremenčeve kristale in še precej takšnih primerov je.
V eliko se bo najbrž še dalo narediti. Tako v Iskri menijo, da bi lahko v svetozarevski tovarni kablov začeli s proizvodnjo kablov, iz katerih v novomeški TOZD ELA zvijajo Spiralne vrvice za telefonske aparate, ki jih sedaj še morajo uvažat!. Iskra v Železnikih mora tudi uvažati lakirano žico za navitja elektromotorjev, ker domača iz Bora ni uporabna zaradi nekakovostnega laka. Ta tehnološki postopek pa sploh ni zahteven in bi ga domači strokovnjaki zlahka osvojili. Članek z naslovom „Uspehi naj bodo zgled" v kranjskem Glasu.
Zbral in uredil Marjan Kralj
Smučarski tečaji
ISKRA INVEST SERVIS, Dejavnost za rekreacijo in letovanje, obvešča delavce Iskre, da bodo tudi to zimo organizirani smučarski tečaji v Gozd Martuljku.
TE RMINI:
1.	skupina:	17. L do 24. 1. 1981
2.	skupina:	24. 1. do 31. 1. 1981
IeNE TEČAJA;	3'',d° ,•2■’9=,
ODRASLI:	2 800 din
OTROCI od 7. do 13. leta	o 300 din
OTROCI do 7 let	2.050 din
V	ceno je vključeno: polni penzioni v penzionu Špik, turistična taksa, hramba smuči, prijava, zavarovanje, strokovno vodstvo smučarskega učitelja in organizacija tečaja.
Prijave in način plačila: prijave sprejema Iskra Invest Servis Dejavnost za rekreacijo in letovanje, Ljubljana, Ilirska 27, telefon: 325-587.
14 dni pred^ačetkom^eč ^plačat' 50 % Cene aranžmaia- ostali znesek pa najkasneje
V	primeru odpovedi mora odjavljeni pridobiti drugega tečajnika, v nasprotnem primeru zadržimo 40 % cene aranžmaja.
Z"
Smučanje v Visokih Tatrah
čs-SKRA INVEST SERVIS prireja 7-dnevni smučarski aranžma v Visokih Tatrah v
ODHOD: 24.1.1981 POVRATEK: 31. 1. 1981
Na pot se bomo odpravili z avtobusom v soboto 24. januarja ob 04.00 zjutraj iz Kranja (izpred hotela Creina), iz Ljubljane — Trg osvoboditve (pred Univerzo) ob 04.30 uri.
Peljali se bomo skozi mejni prehod Šentilj, mimo Gradca in Dunaja do Bratislave. Po krajšem postanku bomo nadaljevali vožnjo po Slovaški na Visoke Tatre v TATRANSKO LOMNICO.
TATRANSKA LOMNICA je kraj, kjer bomo nastanjeni v času našega bivanja v Tatrah. Leži pod vznožjem Lomniškega štita, 2632 m visokega vrha, kamor pelje kabinska žičnica. Na vrhu je astronomsko-fizikalni observatorij in meteorološka postaja. Lomnica je izhodišče za gorske ture in smučarski kraj s sedežnicami in vlečnicami, ki nas popeljejo na smučišča v višini do 2000 metrov.
Namestitev bo v 4-posteljnih ogrevanih bungalovih s kopalnico in WC, prehrana pa v restavraciji, ki je 200 m oddaljena od naselja. V kraju je na voljo tudi sauna, dnevni in nočni bar in gostišče z glasbo ter slovaškimi kulinaričnimi specialitetami.
Poleg Tatranske Lomnice so v predelu Visokih Tater tudi drugi smučarski centri: Stari Smokovec — 8 km oddaljen od Lomnice, Štrbske plešo — 25 km od Lomnice in Ždiar — 20 km od našega prebivališča.
CENA aranžmana: 4.900 din za osebo.
V ceno je vključeno: avtobusni prevoz 6 polnih in 1 polpenzion (prva storitev je večerja v soboto in zadnja zajtrk v sobotol.turistična taksa ter organizacija aranžmaja.
Dnevna karta za žičnice je 50 Kčs.
Prijave sprejema Iskra Invest Servis, Dejavnost za rekreacijo in letovanje. Ilirska 27, Ljubljana, Telefon: 325-587.