OSTEK. Džungli. '' Roman iz afriških pragozdov. iBfletiki spisal E. R. Borroughs. — Prevedel Paulus. 23 Ubogi Trzan! (Pri vratih srede je stal, bogata ded*&Sna ga je čakala, mlado, lepo dekle polno Ijubezni je hrepenelo za njim, po burnib mladostnih letih bi bil končuo začel življenje, ki ga je bil vreden, ki bi t njeni mogel udejstviti svoje bogate zmožnosti, — pa mu ni iulo dano. In Inel Ncsrečno, ubogo dekle —! Srce mu je zaslajalo, ko je mislil nanjo. Kako ji' bo dopovedal strašno resnico: Kako se je veselila,'da ga bo kmalu spet videla —! Kako je obžalovala, da se je prenaglila —1 Pozno popoldne je prišel tistijkrat Arnct domor. Kakor 1at se je prikradel. Da bi ga Ie Ine ne videla! Neopažeft je prilezel v svojo sobo in tam sta s soprogo zasrovala načrt, kako bi kolikormogoče nežno in prizanesHivo pripravila Ino na usodno resnico. Gospa Arnot je prevzela težko nalogo in še tisti večer je zvcdela Ine, kaj se je zgodilo z njenim Trzanom. Rahloiulno ji je zamolčala, da je bil najbrž napaden, ter je pravila le, da se je ponesrečil t vibarju. Sicer pa da še ni vsako upanje na rešitev izključeno, ker je Ktegnil kje splavali na obal. Zadnjega stavka Ine ni več slišala. Ves dan je čakala na Arnota in na njegove novice o "Trzanu. Mesto Trzana pa je prižla ArnoloT* gospa s prepadlim oibrazoni —% Ljubeča srca imajo bistro umevanje za take pojave —. Ves dan so ,jo že obhajale temne slutnjc, ker Arnota ni bilo od nikoder. In ko je končno prišla Arnotova gospa in začela z negotovim glasom nekaj pripovedovati, — je hiporua umcla, kaj se je zgodilo. »Rajii kar naravnost povejte, da ga ni več —!c je dejala, ko je čula o nesreči, in se nezavestna zgrudila gospe Arnotovi v naročje. Par dni je trajalo, da se je zavedla. Innato je zbolela. Celih štirinajst dni jo je tresla mrzlica. Zdravniki so pravili, da je zbolela vsled prenagle izpreniembe podnebja. Le Arnot in njegova soproga ter profesor Porter Ln Filandcr so razumeli pravi vzrok njene bolezni. Parnik Mary Stuart je odplul brez njih proti severu, Inc je še vedno bolehala. Proffsor Porler in gospod Filand^T sta p-epusti!d kostenjake njihovi usodi in se nista genila več izpred Iniuih vrat. Vsi so pričakovali najhujše. Črez tri tedne pa je Ine mrzlico prebolela. Zapustila jo je prav tako naglo kakor je prišla. Tcda Lie, ki je vstala iz bokzni, je bila le senca prejšnje zdrave, sveže, sairozavestne Amerikanke. Tiha. oložna in bleda je slonela ob roki svojega osivelega očeta, za nič več se ni zanimala, le cno željo je še imela. »Samo er.kralc, je pravila, »bi še rada videla kraj, kjer sem ga spoznala, kočo in džunglo. Potem pa pojdem doniov, na rašo tiho, samoi.no farmo v Wisconsinu. Tam varn bom sticgla, oče, in živela ob spominu nanj, ki sem mu jaz kriva njigove nesrtče, — dokler me Bog ne pokliče k njemu v rečnost —.€ — 3 Dobili so si prostor na> skromnem obrežnem par niku, ki je oskrboval trgovski promet z bližnjimi mesti na zapadni afriški obali. Dolge mučne dneve so čakali po pristaniščih, parkrat so menjali ladjo in končno dobili parnik, ki je bil namenjen v Freetown, odkoder je bilo najbližje k samotni koči lorda Grey- sloke- ,, <.^Łe.tffi. XII. Kako se je Trzanreših, Ko so se zagrnili valovi nad Trzanovo glavo, je najprvo skrbel, da se kolikormogoče hitro oddalji od parnika. Ladijski vijaki bi mu bili lahko nevarni, pa tudi ogromni vrtinci, ki jih je ladja puščala za seboj. S krepkimi sunki je odplaval iz območja nevarnosti in mimo oblcžal na vodi, le toliko je delal z rokami, da je ostal na površju. Da bi bil klical na pomoč —? Se na misel mu ni prišlo. Nikdar v življenju, kar je odrastel, še ni nikogar prosil poraoči, mu razen, Kale še tudi nikdaz nibče ni pomagal. Pa če bi tudi klical, saj ga niso mogli slišali —. Parnik je bil že predaleč. Sam si bo pomagal tudi topot in se rešil. Ali pa bo poginil v valovih. Jezilo ga je, da se je dal tako neumno prekaniti Kdo ga je vrgel v morje —? Najverjetneje se mu je zdelo, da so mu bili Canlerjevi ljudje tudi na parniku za petami. Spomnil se j* Arnotovega svarila. Premalo je pazil na svojo okolicol In preveč se je ndajal sanievanju —! Pa prepozno je bilo za kes. Treba jc bilo misliti na rešitev. Da bi ga našla in pobrala kaka ladja, to bi bil med Usoč nasproLnimi moinostmi eden srečen slučaj. Prat !tako malo je bilo \-erjetno, da bo priplaval na suho, pr&den mu opešajo moči. Toda obupu se ni hotel vdati. Mogoče je bilo vse. Plavač je bil izvrsten. Sila ga je naučila plavati že V ^odnji mladosti, tistikrat, ko ga je skok v bistro j«tttrce sredi džungle rešil Saboritiih krempljev. Dovolj močnih mišic pa je tudi bil. Vso noč, je sodil, bo ¦vzdržal. Po dnevi pa se je lahko marsikaj zgodilo —. Ifogočc pa da m bilo več dakč do obali —. Z dolgimi, izdatnimi, pa mirnimi udarci je delil valove. Varčeval je z močmi. Od časa do časa je legel 'na hrbet in počival, loliko da je krmaril z rokami. Plaval je na vzhod, zvezde so mu kazale pot. Morje je bilo mirno in gladko. Kmalu pa je čutil obleko. Ovirala ga je. Sezul je torej čevlje in je spustil v morjf. Brž nato je slekel še hlače, kmalu se je iznebil tudi suknje in ni ibilo dolgo, pa je prost in neoviran plaval vzhodu naproti. Dolge ure je plaval, zvezde so začele bledeti na ¦vzhodu. V prvem svitu jutra je opazil pred seboj :ia morski gladuii temno lisa Bliže je pribajala in črez neka) iasa se je izpremenila v ostanke razbite mal<! jadrnice. Dno je bilo še precej dobro ohranjeno, vse drugo so jtazdrli valovi. S par snnki je bil ob razbitini. Nekaj b7-un je bila Se trdno zbitih, zlczel je nanje, se /lekni' po njih in .'i (globoko oddalniil. Vso noč je piava' utrudilo ga je. Počil si bo, je skjVnil, in za nekaj čn>a zadremal, saj že dvajset ur ni spal. Potem pa bo že Bcg poskrbel sa naprej. Labno se jc zibala bruna na dr;>L; 'u a'ovih, jutro J« vslajalo, Trzan pa je siniko spal srcc, bre/končiie .gladin«. — ...... ^. . Vroči opoldanski žarki so ga zbudili. Prvo kar je občutil, je bila pekoča žeja ua bolj ko je prihajal k zavesti, buje ga je mučila. Željno je pcglcdal po brezkončnih vodah — in t hipu pozabil žejo in svoj brezupni položaj. Dvoje reči je zagledal. Krog njega je plavalo vse polno razbitih ladijskih kosov, menda tiste jadrnice, na katere dnu je počival. Sredi raztitin pa se j« zibal prevrnjen reišlni čoln. Drugo pa je bila — ah koliko veselje! — dolga, temna, komaj vidna črta na daljnemi vzhodnein obzorju. Obrežje —I Zavriskal bi bil, da je bil vajen na tak način da- jati duška svojim čuvstvom. Torej parnik le ni plaval daleč v stran od afriške obali —. Rešen je bil —! Jadrno je pljusknil v vodo in splaval med razbitinami k čolnu. Hladna voda ga je osvežila, z obnoTljenimi niočmi se je lotil rešilnega dela. Plavajcč z eno roko je tiščal čo!n pred seboj z drugo ":i ga po mnogifa trudih srečno pritiščal skozi razbitine do brun. Po brezkončnih naporih — čoln ni bil majhen — ga je spravil na bruna. Tam ga je obrnil in pregledal. Gel je še bil in v dobrem stanju. Le vesel mu je manjkalo. Trzan se je radoval. S takim čolnom pride še dalje ko do brega, ki ga je skorajda videl pred seboj. Spet je skočil v vodo, splaval med razmine in. si poiskal par desek, pripravnih za veslanjV. Nato je spu stil čoln v morje, zlezel vanj — in v par minulab je počasi pa varno in vzlrajno brodaril proli sinjea<.u, daljnemu obrežju. Solnce se je nabigalo k zatonu, ko se je pribliiafi celini za toliko, da je razločevaL posameznosti. Dolga obal je ležala pred njiim. Temna, gosto zaraščena džungla je segala prav do inorja. ČIoveškiB bivališč ni bilo, le jate ptičev so se podile po drevju. Džungla —I Srce je zaigralo Trzanu, Njegova velika želja se mia je izpolnila —. Spet je bii doma, v pragozdu svoje mladosti, v svobodi! Vso silo je p^oložil v vesla, čoln je drknil po gladini ni bilo dolgo pa je zaškrtal pesek pod njim ire Trzau je skočil na suho. Radoveden se je ozrl naokoli. Kje pa je —? 2e med veslanjem si je naredil čisto določno na•črt za svoje bcxioče bivanje v džungli. Usoda sama m« je izpolnila njegove želje, vrgla ga je na suho ob za>padni afriški obali, — tja, kamor si je želel. Edini kraj v vs-ej džungli pa, kamor ga je vlekl«jv je bila koča njegovega očeta in pragozd ob njej. Tam j« bil srečen, tam je hotel še enkrat srečen biti. Na mis«I mu je prišel sicer tudi o6e Konštantin, toda, si je pravH, Č€ že hoče biti svoboden, hoče biti popolnoma svotboden. Ce mu bo dolgčas, Se vedno lahko poišče dobrega inisijonarja. Treba je bilo t. rej predvsem poiskati kočo. In y ta namen je mc ^ai vedeti, ali je prišel na subo severno atf južno od njc. Potegnil je čoln na pesek in se napotil proti gozdu, da se malo razgleda. Tudi žeja in glad sla se mu hudo oglašala. PriblL-isl se je drevju. Pa kakor pribit j« obstai ICraj se sor' j« zdel znan. (Dalj» prihodnjii.)