148 Glasnik SED 62|1 2022 Knjižne ocene in por očila Izt ok Ilic h * Maša K. Mar ty , e tnomuzik ologinja, pr of. g lasbe in mag. e tnologi je; masamar ty@gmail.com . Po skalah Dobrača navzdol je brnelo. Otroci so se prestrašeni obrnili stran …« Ko je najpogumnejši med njimi zahteval izpolnitev obljube, »je bilo tam, kjer je prej sedel možiček, vse pra- zno. Le grd smeh se je slišal« (str. 23). Tedaj pa se je zgodil drugi čudež. Beli škratje, ki so tiho plesali okoli ognja, so mačko obvarovali pred plameni. Otroci pa so bili tako prestrašeni, da so jo, ne da bi se ozrli nazaj, ucvrli proti domu, vendar niso našli prave poti. Za- čeli so se vrteti v krogu, dokler se jim ni prikazala dolgolasa, v belo oblečena vila. »Danes ste storili nekaj hudega!« jih je nagovorila. »Toda čutila sem, da to obžalujete, pa sem prišla k vam. Vi- dite tam tale mostiček? Čez take mo- stove boste morali v življenju večkrat hoditi. Nekateri vodijo k dobremu, drugi k hudemu. O dobrem ali hudem boste odločali sami!« Po tem nauku je dobra vila razprostrla gube svoje obleke in iz nje je skočila Mijavklca. »Otroci so si oddahnili in okoli src jim je postalo toplo« (str. 29). Na koncu slikanice so dobrodošla ure- dniška pojasnila in obsežen slovarček težje razumljivih narečnih besed. Nati- snjena izdaja ponuja tudi zvočno doži- vetje: priložena ji je zgoščenka, na ka- teri Maria Bartoloth prebere pravljico v svojem pojočem ziljskem narečju. Knjižne ocene in por očila Maša K. Mar ty* SUZAN A T ODOR O VI Ć IN MARIN O KRANJ A C: N ar ečje t er ljudsk o g lasbeno in plesno iz r očilo v Dek anih z ok olico nek oč in danes. Libr is, K oper 2020, 38 7 s tr . (notni zapisi, r ok opisi, f o t og r af i je). »Na ohceti so imeli harmoniko, po starem so godli na žime: na šknt, meli so tudi bajs, piščali (klarinet, korne- ta), cvilrji (godci) so bili Istrijani,« je jeseni leta 1949 med drugim zapisal Radoslav Hrovatin ob pripovedova- nju domačina iz vasice Dvori, ki leži ob Kraškem robu. Etnomuzikolog, skladatelj in glasbeni pedagog je bil takrat član raziskovalne ekipe Slo- venskega etnografskega muzeja, ki je pod vodstvom ravnatelja Borisa Orla sistematično preučevala, zbira- la in dokumentirala gradivo o snovni in nesnovni kulturi Slovencev na po- deželju pred drugo svetovno vojno in po njej. Tretja, t. i. Orlova ekipa, se je leta 1949 za dober mesec odpravila v Istro, na območje Dekanov z okolico. Štirinajstčlansko ekipo je vodil Milko Matičetov, ki je raziskoval ljudsko pe- sništvo in pripovedništvo, za ljudsko glasbo in ples pa je bil zadolžen Rado- slav Hrovatin. V letih po drugi svetov- ni vojni so bila taka raziskovanja do- brodošla. Podpirala jih je tudi tedanja oblast, ki je pomagala tako finančno kot tudi z navodili domačim oblastem, kako raziskovalcem pod institucio- nalnim okriljem ljubljanskega muzeja pomagati za čim boljše preučevanje tega, do takrat z etnografskega stališča razmeroma neznanega področja. V ča- su raziskovanja je bilo to območje še del Svobodnega tržaškega ozemlja pod vojaško upravo Jugoslovanske armade, in kot je zapisal Milko Matičetov, so pričakovali, da bodo odkrili »premno- ge kulturne prvine, ki nesporno pove- zujejo ta kraj s slovenskim svetom«. Žal pa so po opravljenem raziskoval- nem delu na terenu zajetni in dragoce- ni zapisi Radoslava Hrovatina o glasbi in plesu ostali širši javnosti neznani; avtor jih je odnesel domov, kjer jih je verjetno želel urediti, po njegovi smrti pa so zapisi ostali v arhivu Glasbeno- narodopisnega inštituta ZRC SAZU. Le nekaj jih je bilo objavljenih in upo- rabljenih za posamične razprave. Celotno gradivo, zbrano v Dekanih in okolici, je po več kot sedemdesetih letih le ugledalo luč sveta po zaslugi glasbenika, znanega preporodnika istr- ske ljudske glasbe Marina Kranjca, ki je k sodelovanju povabil dialektologi- njo, izredno profesorico na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in raziskovalko istrskih narečij Suzano Todorović. Pri tem so jima pomagali še sodelavci Glasbenonarodopisne- ga inštituta ZRC SAZU, Slovenskega etnografskega muzeja, Krajevne sku- pnosti Dekani in številni posamezniki, ki se jim avtorja na začetku knjige lepo zahvaljujeta. V monografijo pa avtorja nista zajela le takrat zbranega in popi- sanega gradiva, ampak sta se ob ure- janju gradiva ponovno podala na teren v Dekane in okolico ter vse še enkrat 149 Glasnik SED 62|1 2022 * Milan V og el, univ . dipl. e tnolog in pr of. slo v enščine, upok ojeni k oment at or v k ultur ni r edakci ji Dela; ma v cmilan@gmail.com . Besedilo je bilo v zv očni obliki pr edv ajano 28. apr ila 202 1 na 3. pr og r amu R adia Slo v eni ja v oddaji » S knjiž neg a trg a« , za k at er o je bilo pr v o tno tudi napisano. T u g a obja v ljamo z malenk os tnimi spr emembami. Knjižne ocene i n por očila Maša K. Ma r ty Knjižne ocene i n por očila Milan V og el* preverila, na podlagi svežih terenskih izkušenj nekatere zapise rekonstruirala ali jih dodala in delo nadgradila, da je »boljše od originala«. Izdano publikacijo sta avtorja sestavi- la iz obsežne zapuščine Hrovatinove- ga gradiva, poleg skeniranih izvirnih terenskih beležk sta uredila ter prepi- sala tudi zapiske iz leta 1949. Marino Kranjac je zapise združil v razumljive notografirane zapise, saj je Radoslav Hrovatin besedila zapisoval v en zve- zek, melodije pa v drugega. Avtorja sta vse dopolnila s komentarji in izsledki lastnih terenskih raziskav. V publikaci- ji je zabeležena zgodovina raziskanih krajev ter okoliščine in zgodovinska umestitev takratnega raziskovanja. Tako na primer izvemo, da so med zbranimi in zapisanimi pesmimi za- pisovalci zaobšli istrobeneške in trža- škoitalijanske pesmi, ki so bile in so še žive na tem obmejnem področju. In čeprav je etnolog Milko Matičetov zapisal, da »kjerkoli bi nam delo nare- kovalo, da vstopimo v italijansko hišo, bomo prekoračili ta prag z nezmanj- šanim zanimanjem, sporazumevali se bomo italijanski, a v arhivih ekipe pa bodo tudi ti italijanski zapiski na raz- polago vsakemu resnemu povpraševal- cu«, teh pesmi v Hrovatinovih zapiskih ni. Prav tako so beležke ostale prazne po obiskih obmorskih mest, saj so imela mesta še romanski pečat, novi, povojni priseljenci pa raziskovalcem niso bili zanimivi, saj je bila raziskava namenjena iskanju živeče, predvsem slovenske starožitnosti in zlasti zbira- nju gradiva po slovenskem podeželju. V knjigi so predstavljene tudi glasbene in dialektološke raziskave, ki so sledile prvi sistematični raziskavi Etnograf- skega muzeja, ter njihovi rezultati, na- vedene pa so tudi spremembe, ki jih je ob svoji zadnji dialektološki raziskavi, opravljeni leta 2016, zabeležila Suza- na Todorović. Prepisom Hrovatinovih zapisov so dodana tudi narečna poime- novanja, na koncu monografije pa je še slovar narečnih izrazov za večjo ra- zumljivost zbranega gradiva. Celotno knjigo bogatijo ilustrativne fotografije, večina prav iz prvega povojnega razi- skovanja v Istri, ki jih hrani arhiv Slo- venskega etnografskega muzeja. Mo- nografija nas tako popelje po tem delu Istre in odstira ta svet skozi čas ter se zaključi z zelo kratkim sklepom. V znanstveni publikaciji Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes bodo domačini po sedmih desetletjih le pre- brali, kako se je govorilo in pelo na nji- hovih domačijah v letih po drugi sve- tovni vojni – spomin na te raziskovalne obiske iz Ljubljane, ki so bili za doma- čine zelo pomemben dogodek, kot tudi organizacija prireditve Brško opasilo, ki je opisana v knjigi, se je med ljudmi namreč ohranjal še dolga desetletja. Knjiga je bogat vir podatkov za ce- lotno Istro, pa tudi za širši slovenski, italijanski in hrvaški prostor. Bral- ce bo našla tako med znanstvenim in strokovnim občinstvom kot tudi med ljubitelji glasbe in narečij. Objavljeno glasbeno gradivo pa je tudi bogat vir za vse ustvarjalce in poustvarjalce, ki želijo nadgraditi znanje in obogatiti svoj glasbeni repertoar. MARIJ A MAKAR O VIČ: Jaz bina: Mikr oe tnološk a pr eds t a vit e v jaz binskih in podgor skih dr už in z gor sk eg a kmečk eg a naselja v občini Čr na na K or ošk em Občina R a vne na K or ošk em, Čr na na K or ošk em 20 1 9, 8 45 s tr . Etnologinji dr. Mariji Makarovič le- ta ne pridejo do živega. Pri devetde- setih je po štirih letih raziskav izdala več kot osemsto strani dolgo – in kot je pisalo na poštni ovojnici, 2,260 kg težko – etnološko študijo o Jazbini, eni od gorskih naselbin v občini Črna na Koroškem, ki se ponaša s čudovito po- krajino dolin Tople, Koprivne, Javorja, Bistre, Podpece in še kakšne. Ta gor- ski svet pomeni, da je morala avtorica narediti veliko terenskega dela na ne ravno položnih krajih. Jazbina je po- ložena na pobočje od Uršlje Gore, se pravi od Podgore, proti Mežiški dolini, natančneje proti Žerjavu, nad katerim leži tudi danes že zaraščeni Pogorelec, znan po romanu Prežihovega V oranca Požganica. Marija Makarovič mimo- grede omeni, da je bil prav ta roman – poleg priznanja, ki ji ga je podelila Občina Črna za številna dela o Črni in Črnjanih ter nasploh o Koroški – glavni povod za to, da se je lotila tega