Književnost. Zabarna kiijižnka za slovensko mladino. Ureduje in izdaje Anton Kosi. učilelj v Središči. I. zvezek. V Ptuji, 1892. Zalaga izdavatelj. Tiska W. Blanke. Str. 39. Gena 15 kr. Čislani g. pisatelj mladinskib spisov A. Kosi, poznat po »Narodnih legendah«, začel je izdajati »Zaliavno knjižnico za slovensko mladino«. Ker nedostaje slovenski šolski mladini primernega berila, mora vsak niladinoljub veselo pozdravljati pričeto podjetje ter liiti hvaležen g. izdavatelju. Pred seboj imamo I. zvezek. Dasi je knjižica drobna, ima vender mnogo dobre in raznovrstne vsebine. Obsega pa: Predgovor; pravljice in pripovedke; prirodopisno črtico; razne stvari; kratkočasnice; uganke, rebuse in demante. Mlade čitatelje bodo zanimale izvestno najbolj pravljice in kratkočasnice. Jezik je še dokaj čist. Opomniti je nam, da je naglas često prav odveč. večkrat je pa še stavljen brez vsega zmisla; tako n. pr. kupčija, ter, več, sedaj, sestavljeno, sestavljeno, ravnokar, saj itd. — Glagol nositi zahteva tožilnik, torej: »nese kučme v raesto« namesto »nese kučem v mesto«. G. izdavatelj naj se ogiblje sprejemati v knjižnico take sestavke, ki so že v kakem šolskem berilu. Tako se je pritnerilo, da je sprejel v knjižnico pripovedko »Palček ;n orel«, katera se nahaja v Razinger - Žumerjevem berilu za ljudske šole. Dobro bi bilo, ako bi se zamenjavala beseda »hudič« zbesedo »vrag« ali kakšno drugo. Znači ravno isto, glasi se pa vender lepše in inilejše. Paziti je tudi, da ne bodo v knjigi tiskovne napake, ker čuvati se mora, da so spisi za mladino čisti jezikovno in tiskovno. Knjižica se liode izvestno lahko in hitro razpečavala. F. J. Zemljepis za nieščaiiske šole in višje razrede ljudskili šol, spisal Fr. Orožen. I. del s 13 slikami (tiskal in založil R. Milic, stane vezan 50 kr.). To je naslov prve od onih šolskih knjig, katerih izdavanje je sklenil pospeševati in podpirati visoki deželni zbor kranjski, kakor je bilo to ob svojem času naznanjeno v našem listu. S to knjigo je storila slovenska šolska literatura velik korak naprej in prav v kratkem času bo sledilo še več jednacih knjig za slovenske meščanske šole, katere nam dobri Bog le kmalu nakloni! Orožnova knjiga je uravnana natanko pn učnih načttih za osemrazredne ljudske šole na Kranjskem. Zato pride »zvezdoznanski zemljepis« šele v III. delu na vrsto in v I. del se je le toliko sprejelo, kolikor je neobbodno potrebno v razumevanje druge zemljepisne tvarine. Iz istega vzroka so opisane neevropske zemljine nekoliko nataneneje, razložena je tudi njih politična razdelitev in na konci pridejana tudi površina tei število prebivalcev važnejših držav. Tako dobijo učenci lahko vsaj občno sliko posamezriih neevropskih zemljin in njih političnih razmer. Glede metode, po kateri je Orožnov zeraljepis sestavljen, treba mi je le na kratko omeniti, da se je g. pisatelj ravnal po priznanih avtoritetah zemljepisne metodike in da se na vseh meščanskih šolah v Avstriji zemljepisje po istem načinu poučuje, kakor je v Orožnovi knjigi predmet izbran in razdeljen. Induktivna metoda in piidejane naloge za ponavljanje pospešujejo najbolj zemljepisni pouk. Sicer pa g. pisatelj sam opozarja v uvodu na svojo »Metodiko zemljepisnega pouka«, ki je ponatisnjena iz lanskega letnika našega lista. Posebno hvalevredno je, da je g. pisatelj uvrstil v knjigo precejšnje število slik, katerih do sedaj, žnl, še nismo bili navajeni v sluvenskih zeinljepisnili knjigah. In vender so ravno slike, načrti in obrisi najboljši pripomoček nazornemu nauku, ki je jedino mogoč pri nerazvitem niišljenji nežne mladine. Jedna sama poteza na sliki ali obrisu več pove, kot cela stran še tako natančnega opisovanja. Knjigi uvrščene slike so pa tako priproste, da jih lahko pusnaiue vsak učenec, ki se je učil v nižjih razredili le količkaj risati, in da jih lahko preriše v svoj zvezek, posebno ako jih učitelj še jedenkrat pred ujim nariše na desko. Samo še na nekaj bi bilo treba paziti pri risanji takih skic. Kakor je namreč debelost črtek v zvezi s strmino obronka, tako je treba tudi poteze, ki poinenijo pogorje, tako uravnati, da bolj debele črte pomenijo višje pogorje, tanjše pa nižje. V tein oziru raziočuje n. pr. vojaškozemljepisni zavod na Dunaji trojno debelost potez: tanko za nizka pogorja, srednjo za srednja in debelo za visoka pogorja. V podanih načrtih pa moti natančnejšega opazovalca, da je n. pr. Zmajevo pogovje z debelejšo črto zaznamovano, nego Kilima Ndžaro in Kenia, ali pa je Junling bolj krepko zarisan, nego Himalaja (Cingan je popolnoma izostalj. Dobro bi bilo tudi visoke planote zaznamovali s klinastimi črtkaini, kakor to dela omenjeni vojaško-zeiuIjepisni zavod. Velika prednost Orožnovega zemljepisa je, da podaja obširen in natančen pouk o čitanji in razumevanji zemljevidov, ki so poglavitno sredstvo pri po- učevanji zemljepisa. Prva stvar je, da se učencu razloži, kaj poinenijo dogovorjena znatnenja in da se mu pove, zakaj se strmine označujejo bolj temno. pnložni obronki pa bolj svetlo. Kakor hitio se učencu to le jedenkrat pokaže in na tabli nariše, potem ne bnde nn tega nikoli vef: pozabil in na vsaki karti, ki inu jo daš v rnko, ti bode koj pokazal, kje je ravnina, kje položenost in kje strmina. Ravno tako je treba tudi vse druge znake uoencu pokazati in če mogoče tudi povedati, zakaj se ta ali oni predmet takn nli drugače zaznamuje. Omeniti mi je le še nekaj glede pisave tujib imen. Da mora ta pisava v knjigah namenjenih ?lovenski mladini biti jedino le fonetična, to se saino po sebi mneje, ker meščanski učenci ne poznajo dobro niti nemškega pravopisa, kamoli francoski ali angleški. Vender mora pri tej pisavi neka doslednost vladali in če že pišem Nikaragua, Kuba, Jamaika, zakaj naj bi ne pisal putem tudi »Kostarika, Puerto Kiko« itd. (str. 62)? To pa niso nedostatki knjige, aiupak le nedoslednosti, ki bodo kinalu izginile iz naših šolskih knjig. V svoji celini je Orožnov zemljepis tako izvrstna in praktična knjiga, da jo bodo višje oblasti gotovo potrdile za šolsko rabo in da bode služila kot prekoristen pomoček pri poučevanji zemljepisa. Pa tudi priprost Slovenec se bode iz nje naučil veliko zaniinivega in za življenje potrebnega, tako da jo lahko priporoč:iino vsakemu z najboljš^ vestjo. S. R. -Mladi učitelju. Napisao Davorin Trstenjak. L. Hartmau (Kugli i Deutsch, Zagreb). Knjiga z gorenjim naslovom je jedna izmed najlepših cvetek hrvatske pedagogične književnosti. Namenjena je osobitu učileljstvu, a v drugi vrsti tudi roditeljem. Razdeljuje se v občni in posebni oddelek. V prvem oddelku govori o svojstvih in dolžnostih ueitelja, o deci, o postopanji z deco, o notranjem življenji in delovanji šole. A tu nam ne podaja pisec suhoparnih pedagogičnih pravil, marveč narn ognjevito pripoveduje o vsem tem, tako da čitatelj lahko razvidi, kako toplo mu bije srce za njegov vzvišen poklic. V drugem delu pisec kaže, kako se imajo razne discipline v šuli obravnavati in to v prvem šolskem letu. Tu so praktične obravnave iz nazornega pouka, verouka, čitanja, pisanja, računstva, petja, deških narodnih iger in telovadbe. Za vse te predmete nabajamo prav uzornih priiner izvršenih po zahtevah sedanjega metodičnega napredka. Iz nazornega pouka je 30 zares krasnih priinerov, a nič manj mojslersko niso izpeljani primeri iz ostalih predmetov. Ł.