Nova postava zoper polepnlie. Siromakovje čedalje več. Milodarnost posameznikov pa tem žalostneje pojema, čein bolj se nekrščansko brezverstvo širi. Zato smo prisiljeni zmiraj več za siromake trošiti iz javnih blagajnic, kar pa zopet ob'inske, okrajne in deželake doklade kvišku žene. Sicer pa za pr a v e siromake vsakdo rajši nekaj žrtvuje. Drugače je zastran navideznih siromakov ali potepubov. To so namreč Ijudje, ki bi še lehko delali in si kruba služili, pa neeejo. Beraška palica se jim v rokah ugreje, da je ne morejo pustiti. Potepljejo se po vseh okolicah. oblazijo vse vesi, hiše, farovže, zlasti ob velikili cestali. Bliže mest, trgov, kopališč so za kmetske ljndi uže neznosna nadloga. Če jim ne ustrežeš, imaš se njib jeze dostikrat po pravici bati. Treba jim žveplenke in fajfe pobirati, kedar jim prenočišča odreči ne moreš. Hiše in sobe moraš vedno zapirati; same ženske in otroci še pa varni niso doma. In čeravno enemu le kaj malega podariš, nabere se v letu znatna avota, ker jih vedno več pribaja. Zoper potepuhe so ljudje uže marsikaj počenjali. Tako 80 po nekod na Nemškem obeani sklenili, da ne obdarijo nobenega tujega berača, nobenega potepnha — z denarji, videvši, da vsaki penez precej v ,,šnopspotiki" obvisi. Drugod so sklenili potepubom dela ponuditi, na primer kamenje tolči za ceate. Prvo je na primer v Gottingu tako pomagalo, da je vedno menje potepuhov tje pribajalo, namreč prvi mesec 314, drugi samo 168. Še bolje ustrašili so ae potepuhi dela; prvi mesec, ko še dela ni bilo, navrelo jih je 168, drugi mesec pa samo 26, in tretji 18. Tako se potepnli dela boji! Rajši strada, ali drugam beračit krene, da mu le delati ni treba. Pri nas vzdramil ae je državni zbor in sklenol ravno te dni zoper potepuhe dve postavi, ki bodete kmalu od ceaarja potrjeni. Treba je takih postav, ker si poaamezne občine same in zdatno pomagati ne morejo. Če ena potepuhe odpodi, dobi jib druga. Vrbu tega dosedanje postave potepuhom ne morejo prav do živega. Vse prebivalstvo, zlasti kmetsko, bo torej novi dve postavi povprek rado vsprejelo. — Izmej teh dveh novib poatav nalaga ena deželam, mestom okrajem, itd. prirejati posilnih delalnic (Zwangsarbeitshauaer). Tje bodo pa gosposke zapirale potepuhe, da bodo prisiljeni delati. Da bodo pa gosposke prijemale prave potepuhe, v to bode 8lužila drnga postava, katora zaukazuje: 1. kdor se brez posla, brez dela okoli klati, pa ne more dokazati, da ima za čim živeti ali si vsaj pošteuo ne prizadeva prilike dobiti, da si kruha slnži, ta je potepuh in se kaznjuje z zaporom od 1 do 2 mesca; 2. kdor na javnili prostoiih ali od hiše do hiše berai-i, ker delati noče, in kdor nedoletne osebe k beraoenju napeljuje, otroke izpošilja ali v beračenje drugim prepušua, dobi trdnega zapora od 8 dni do treli mescev; 3. za delo sposobne Ijudi, ki nimajo dobodkov, pa tudi nobenega poštenega posla ne ter so nevarni osebam po imetju, more gosposka pozvati in jim naložiti, da v dolo.enem času dokažejo, kako se pošteno živijo. Ce tega iz lenobe ne storijo, pridejo v zapor od 8 dni do 'S mesecov; 4. vsaka občina zamore potcpuhom dela ponuditi proti plači v denarjih ali živežn. Ce se branijo delati, denejo se v zapor od 8 dni do 1 meseca; vlačuge se bodo kaznjevale. Novi dve postavi ste sicer ojstri, a potrebni. iSedaj bode mogoče potepubom do živcga pribajati. Vaakdo namrei', ki zavoljo gori navedenib presto'pkov v zapor pride. vtakne se potem v posilno delalnico, kder bode ai moral sam kruha služiti. Komu se imamo zabvaliti za ti dve postavi ? Našim narodnim, slovenskim poslancem pa konservativcem obeli zbornic, zlasti v gosposkej. Liberalni gospodje so proti glasovali, kar je dobro pomniti. Tem se toraj veak po tepnh bolje usmili, kakor delalec poštenjak in davkeplačilec. Str.