393ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
1 Dirk Blasius, Scheidung und Scheidungsrecht im 19. Jahrhundert. Zur Sozialgeschichte der Familie, v: Histo-
rische Zeitschrift, 241, 1985, str. 338–339; Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1996, str. 252–253.
2 Jack Goody, Evropska dru‘ina, Ljubljana 2003, str. 165.
3 Blasius, Scheidung und Scheidungsrecht, str. 339; prim. tudi Ingeborg Weber-Kellermann, Die deutsche Fami-
lie. Versuch einer Sozialgeschichte, Frankfurt 1996, str. 57–58.
4 Rado Ku{ej, Cerkveno pravo katoli{ke cerkve s posebnim ozirom na razmere v kraljevini Srbov, Hrvatov in
Slovencev, Ljubljana 1927, str. 390; Emil Friedberg, Die Geschichte der Civilehe, Berlin 1870, str. 6; prim. tudi:
Blasius, Scheidung und Scheidungsrecht, str. 339.
5 Sprememba poro~nega prava, ki jo je prinesel protestantizem, pa ni povzro~ila porasta {tevila razvez zakonov.
Katedralno sodi{~e v Stavangerju na Norve{kem, ki je pokrivalo veliko obmo~je, je v letih 1571–1596 razvezalo le
18 zakonov, v @enevi pa so v letih 1559–1569 razvezali le tri zakone. V letih 1525–1592 je bila stopnja razvez v
Baslu le 0,57 promilov. Prim.: Merry E. Wiesner-Hanks, Christianity and Sexuality in the Early Modern World.
Regulating Desire, Reforming Practice, London-New York 2000, str. 78.
6 Po uvodnih besedah: »Tametsi dubitandum non est…«
Janez Cvirn
Boj za sveti zakon
I. del
Od zakramenta do pogodbe
Na~elo absolutne nerazvezljivosti izvr{enega zakramentalnega zakona, ki ga je formuli-
rala sholasti~na teologija visokega srednjega veka in ki je na{lo svojo pravno obliko v kano-
nistiki,1 je dobilo hud udarec z nastopom reformacije. Reformacija, ki je ponovno preverjala
»svetost, trajnost in sporazumnost« poroke, je pomembno prispevala k temu, »da cerkev ni
imela ve~ toliko mo~i nad zakonsko zvezo, in sicer tako, da je desakralizirala poroko, nasto-
pila proti koncilom, ki so sprejemali odlo~itve v nasprotju z zapisano bo‘jo besedo, in
zmanj{ala vpliv prej{njih cerkvenih sodi{~. Tako je odprla vrata bolj sekularizirani razli~ici
zakona. Bolj natan~no, omogo~ila je, ~eprav sprva z omejitvami, lo~itev in ponovno poroko,
postavila trdne meje duhovnemu sorodstvu, vsaj kolikor je oviralo poroko, zelo zmanj{ala
obseg prepovedanih sorodstvenih stopenj tako za krvne sorodnike kakor za tiste v sva{tvu in
se otresla celotnega sistema spregledov.«2
Reformacija je bila izhodi{~e dolgotrajnega procesa, v teku katerega si je dr‘ava »pri-
svojila« pristojnosti nad institutom zakonske zveze, vklju~no z lo~itvenim pravom. Na
obmo~jih, kjer se je oblikovala protestantska tradicija, so si dr‘ave – pod vplivom razsvetljen-
skih idej – prizadevale, da bi se otresle cerkvenopravnih izvorov poro~nega prava in ga vklju~ile
v svoj pravni sistem.3 Z zanikanjem zakramentalnega zna~aja poroke (za Luthra je bil zakon
»ein weltlich Ding, der weltlichen Obrigkeit unterworfen«)4 je bilo v protestantskih de‘elah
zakoncem omogo~eno, da se – v dolo~enih primerih – razve‘ejo in ponovno poro~ijo. Pre-
te‘no lai~na poro~na sodi{~a v protestantski [vici, Nem~iji, Skandinaviji, [kotski in v Fran-
ciji so ‘e od samega za~etka dovoljevala razveze zakona zaradi pre{u{tva in impotence, v~asih
pa tudi zaradi nevarnosti oku‘be z nalezljivo boleznijo, hudobne zapustitve, obto‘be enega
izmed zakoncev zaradi hudega zlo~ina ali smrtne nevarnosti.5
Reakcija katoli{ke cerkve na Luthrova stali{~a so bili sklepi Tridentinskega koncila (1545–
1563), kodificirani v dekretu Tametsi (1563)6, ki je prinesel spremembe v vse dele poro~ne
ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 59 • 2005 • 3–4 (132) • 93–425
394 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL)
7 Prve spremembe dekreta Tametsi je prinesel {ele 2. 8. 1907 izdani dekret Ne temere, ki je za~el veljati na
velikono~no nedeljo leta 1908. Prim.: A. J., Sprememba zakonskega prava vsled odloka ’Ne temere’, v: Voditelj v
bogoslovnih vedah, XI., 1908, str. 42–51.
8 T. i. »skrivne poroke« (matrimonia clandestina), sprva vse poroke brez sodelovanja cerkve, od razglasitve
dekreta Tametsi pa v netridentinski obliki sklenjene poroke, so veljale le na obmo~jih, kjer sklepi tridentinskega
koncila niso bili razgla{eni oz. na obmo~jih, za katera je bil razgla{en poseben pape‘ev izrek. Razlikovanje se je
ohranilo do uveljavitve dekreta Ne temere 1907; prim.: Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, str. 253, 414; Ku{ej,
Cerkveno pravo katoli{ke cerkve, str. 389; France Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo z ozirom na dr‘avne avstrijske
postave, Ljubljana 1894, str. 147–149; A. J., Sprememba zakonskega prava, str. 47–51.
9 V 24. seji tridentinskega koncila so med drugim sprejeli naslednje kanone: »Si quis dixerit: matriominum non
esse vere et proprie unum ex septem legis evangelicae Sacramentis a Christo Domino institutum, sed ab hominibus
in ecclesia inventum, neque gratiam conferre, anathema sit.« (kan. 1). »Si quis dixerit, ecclesiam non potuisse con-
stituere impedimenta matrimonium dirimentia vel in iis constituendis erasse, anathema sit« (kan. 4). »Si quis dixerit,
causas matrimoniales non spectare ad judices ecclesiasticos, anathema sit« (kan. 12). Prim. Kosec, Katoli{ko zakon-
sko pravo, str. I.
10 Prim.: Du{an Kos, O melanholiji, karierizmu, nasilju in ‘rtvah. Tr‘a{ka afera Gallenberg 1740, Knji‘nica
Annales 37, Koper 2004, str. 211–213, 216–217, 222–223.
11 O zgodovini in pristojnostih rimske rote prim.: Alojzij Odar, Sodbe rimske rote v zakonskih pravdah, Ljublja-
na 1934.
12 Tu velja opozoriti na Kosovo ugotovitev, da lahko opazimo »vpletanje posvetnih sodi{~ v zadeve, ki bi po
logiki sodile le na cerkvena (npr. incest, zapustitev zakonca, pre{u{tvo, sodomija, bigamija, prelomitev zaroke itd.)«,
‘e od 16. stoletja naprej. Kos, O melanholiji, karierizmu, nasilju in ‘rtvah, str. 229.
13 Prim.: Vlado Valen~i~, O ‘enitni svobodi in njenih omejitvah od fevdalizma do liberalizma, v: Z^ XXII,
1968, str. 237–240.
14 Eduard Rittner, Oesterreichisches Eherecht, Leipzig 1876, str. 17–18; Werner Ogris, Mozart im Familien- und
Erbrecht seiner Zeit. Verlöbnis, Heirat, Verlassenschaft, Wien-Köln-Weimar 1999, str. 16–18.
15 Thomas Dolliner, Handbuch des in Oesterrich geltenden Eherechts, Wien 1818, Band II, str. 12–13.
16 Dolliner, Handbuch, II., str. 14; Rittner, Oesterreichisches Eherecht, str. 151.
doktrine.7 Dekret, ki je za veljavnost zakona zahteval privolitev mladoporo~encev ter javen
obred pred pri~ami (matrimonia publica) in pristojnim duhovnikom (parochus proprius),8 je
{e enkrat potrdil zakramentalni zna~aj in absolutno nerazvezljivost kr{~anskega zakona, pri-
stojnost razsojanja o vseh zakonsko-pravnih vpra{anjih, vklju~no z zakonskimi (lo~itvenimi)
spori, pa dodelil izklju~no katoli{ki cerkvi.9 V skladu z dekretom Tametsi so bila v katoli{kih
de‘elah za spore v zakonskih zadevah pristojna cerkvena {kofijska sodi{~a (konsistoriji), ki
so razsojala o nematerialni plati zakonskih zadev.10 V zadnji instanci pa je imela odlo~ilno
besedo rimska rota kot redno sodi{~e svete stolice.11
V katoli{kih de‘elah je proces dr‘avne penetracije v institut zakonske zveze dobil novih
impulzov bistveno kasneje. V Habsbur{ki monarhiji je za~ela dr‘ava nekoliko bolj posegati v
institut zakonske zveze in izklju~ne sodne pristojnosti cerkve v zakonskopravnih zadevah
sredi 18. stoletja.12 Marija Terezija, ki je z vrsto dekretov v petdesetih in {estdesetih letih
posku{ala predvsem liberalizirati sklepanje porok,13 je uvedla nekaj dr‘avnih oviralnih zadr‘-
kov, ki so bili v nasprotju z dolo~ili tridentinskega koncila. Tako je npr. 12. aprila 1753 v
nasprotju s kanonskim pravom za veljavno sklenitev zaroke in zakonske zveze uvedla pogoj
polnoletnosti (24 let) oz. dovoljenje star{ev ali skrbnikov.14 V inergence katoli{ke cerkve pa
je posegla tudi na podro~ju podeljevanja poro~nih spregledov (dispenz), ki je bilo dotlej v
izklju~ni pristojnosti cerkve oz. svetega sede‘a.15 Z dekretoma z dne 27. septembra 1777 in
23. januarja 1778 je pod kaznijo prepovedala direktne pro{nje za spregled poro~nih zadr‘kov
v Rimu. Vsak avstrijski podanik, ne glede na stan, se je moral najprej obrniti na svojega
rednega ordinarija, ki je presodil, ali se je za spregled treba obrniti na sveti sede‘.16
Odlo~ilen korak k »prisvojitvi« dr‘avne pristojnosti nad institutom zakonske zveze je
storil cesar Jo‘ef II. @e v drugem letu svoje samostojne vladavine (25. oktobra 1781) je
»svojim« (nad){kofom ukazal, da v vseh kanonskih poro~nih zadr‘kih – tudi tistih, ki so bili
395ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
17 Rittner, Oesterreichisches Eherecht, str. 151; prim. tudi: Elisabeth Kovács, Beziehung von Staat und Kirche
im 18. Jahrhundert, v: Österreich im Zeitalter des aufgeklärten Absolutismus, Hrg. Erich Zöllner, Wien 1983, str. 45.
18 Dolliner, Handbuch, II., str. 14–15.
19 Karl Eder, Der Liberalismus in Altösterreich. Geisteshaltung, Politik, Kultur, Wien-München 1955,
str. 47–48.
20 Dolliner, Handbuch, II., str. 17–18; Rittner, Oesterreichisches Eherecht, str. 151; prim. tudi: Eder, Der Libe-
ralismus in Altösterreich, str. 47.
21 Ogris, Mozart im Familien- und Erbrecht seiner Zeit, str. 80–82.
22 Ibidem.
23 Na splo{no o tem: Johannes Mühlsteiger, Der Geist des josephinischen Eherechtes (Forschungen zur
Kirchengeschichte Österreichs 5), Wien-München 1967.
24 Rittner, Oesterreichisches Eherecht, str. 20.
25 »Denn die Ehen sind die Pflanzschulen des Staates, von ihrem Daseyn hängt die Fortdauer, von ihrer guten
oder schlechten Einrichtung die Bevölkerung und Macht des Staates, die Erziehung der Kinder, die Brauchbarkeit
und Rechtschaffenheit der Staatsbürger, mithin ein großer Theil der öffentlichen Sicherheit und Wohlfartt ab.« Prim.:
Thomas Dolliner, Handbuch des in Oesterrich geltenden Eherechts, Wien 1813, Band I., str. 36.
26 Po smrti Jo‘efa II. leta 1790 so ga seveda takoj preklicali; prim.: Rittner, Oesterreichisches Eherecht, str. 19.
27 Ferdinand Maaß, Der Josephinismus. Quellen zu seiner Geschichte in Österreich 1760–1790, III. Band. Das
Werk des Hofrats Heinke 1768–1790, Wien-München 1956, str. 102; Rittner, Oesterreichisches Eherecht, str. 15–16;
Ku{ej, Cerkveno pravo katoli{ke cerkve, str. 391.
v izklju~ni pristojnosti svetega o~eta – sami izrekajo spreglede na podlagi jure proprio.17 V
skladu s tem so bili du{ni pastirji pred sklenitvijo poroke dol‘ni upo{tevati le tiste spreglede
zadr‘kov, ki so bili podeljeni od pristojnega {kofa.18 Od placeta na dispenze ni odstopil niti
po »posredovanju« pape‘a Pija VI., ki ga je spomladi 1782 obiskal na Dunaju.19 Z novima
dekretoma iz 11. in 30. maja 1782 je Jo‘ef II. vlogo Rima pri podeljevanju poro~nih dispenz
{e dodatno omejil. Odslej je bilo treba zahtevo za spregled najprej javiti de‘elnokne‘jim
oblastem. [ele ko so slednje odobrile vlogo, se je lahko prosilec obrnil na svojega {kofa,
potem pa se je ta – ~e je bilo nujno – lahko obrnil na sveti sede‘. O spregledu poro~nega
zadr‘ka je moral {kof obvezno obvestiti prosil~evega ‘upnika.20
Le nekaj mesecev zatem je Jo‘ef II. posegel v institut zaroke, ki je dotlej veljala skoraj
toliko kot prava poroka in jo je bilo izjemno te‘ko razveljaviti. S patentom z dne 30. avgusta
1782 je ukinil njeno obvezujo~o mo~.21 V patentu je med drugim poudaril, da zaroka ni
koristna ne za dr‘avo in ne za »zasebnike«, saj da vodi v sklepanje {kodljivih porok na silo.
Odslej je bilo mogo~e zaroko razdreti tudi v primeru, ~e je bila zaro~enka nose~a.22 16.
januarja 1783 je sledila razglasitev celovitega poro~nega patenta, s katerim je institut zakon-
ske zveze (po mnenju katoli{ke cerkve) »poni‘al« v navadno civilno pogodbo in ga podredil
jurisdikciji civilnih sodi{~.23 V tem smislu je bil patent resni~no »mejnik v zgodovini odno-
sov med dr‘avo in cerkvijo«.24
Jo‘efinski poro~ni patent
Z jo‘efinskim poro~nim patentom z dne 16. januarja 1783, ki je potegnil ostro lo~nico
med sakralnim in posvetnim aspektom zakona, je absolutisti~na dr‘ava ‘elela zakonske za-
deve urediti tako, da bi bile v skladu z na~elom blaginje podanikov.25 Poro~ni patent, ki je
sprva veljal le v ~e{kih in nem{kih dednih de‘elah (6. marca 1786 pa so njegovo veljavnost
raz{irili tudi na Ogrsko),26 je pod o~itnim vplivom galikanizma izhajal iz na~ela o dvojni
naravi zakonske zveze. Na podlagi stali{~a, da dobi zakonska zveza kot »naravna pogodba«
(contractus naturalis) zna~aj zakramenta {ele po cerkveni blagoslovitvi,27 je institut
396 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL)
28 Prvi ~len patenta se je glasil: »Die Ehe als ein bürgerlicher Vertrag, die daraus fließenden, und den Vertrag
errichtenden gegeneinander zu stehenden bürgerlichen Gerechtsame und Verbindlichkeiten erhalten ihre Wesenheit,
Kraft und Bestimmung ganz und allein von den landesfürstlichen Gesetzen. Daher gehört die Entscheidung der
hierüber entstehenden Streitigkeiten für die landesfürstlichen Gerichstsstellen«. Prim.: [Joseph Kropatschek], Hand-
buch aller unter der Regierung des Kaisers Joseph des II. ergangenen Gesetze und Verordnungen, Wien 1785, Band
II., str. 149, §. 1; prim. tudi: Gernot Kocher, Rechtsverständnis und Rechtsreformen im aufgeklärten Absolutismus
Österreichs, v: Österreich im Zeitalter des aufgeklärten Absolutismus, Hrsg. Von Erich Zöllner, Wien 1983, str. 68;
Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, str. 415; Lorenz Mikoletzky, Kaiser Joseph II. Herrscher zwischen den Zeiten,
Göttingen-Zürich 1990, str. 69.
29 Ogris, Mozart im Familien- und Erbrecht seiner Zeit, str. 83.
30 Peter Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, v: Die Habsburgermonarchie 1848–1918,
Band IV. Die Konfesionen, Wien 1985, str. 10, in v op. 25 navedena literatura; Karl Vocelka, Verfassung oder Konkor-
dat? Der publizistische und politische Kampf der österreichischen Liberalen um die Religionsgesetze des Jahres
1868, Wien 1978, str. 23.
31 Ku{ej, Cerkveno pravo katoli{ke cerkve, str. 391.
32 §. 16 jo‘efinskega poro~nega patenta je glede dispenz dolo~al: »Wofern jedoch in irgend einem besundern
Falle sehr wichtige Ursache vorhanden wären, welche eine Ehe zwischen Personen rätlich machen, deren Verwand-
schaft oder Schwägerschaft die Verbindung hindert, dann muß der Fall allzeit vorläufig Uns angezeiget, und nur erst
nach von Uns erhaltener Erlaubniß mag sich weiter darüber an das geistliche Gericht gewendet werden…« Dolliner,
Handbuch II, str. 17.
33 Josip Gruden, Kulturnobojni na~rti, v: ^as 1912, str. 9.
34 Maaß, Der Josephinismus, III., str. 102.
35 Ibidem.
36 Maaß, Der Josephinismus, III., str. 103.
zakonske zveze v celoti podredil dr‘avi regulaciji.28 Sklepanje porok je {e vedno ostalo »v
pristojnosti cerkve«, toda cerkev je morala pri tem upo{tevati izklju~no dr‘avno pravo (dolo~ila
patenta).29
Patent, ki je bil zasnovan konfesionalno (vseboval je posebna dolo~ila za »nekatoli{ke
kristjane«),30 je glede ve~inskega katoli{kega prebivalstva v najve~ji mo‘ni meri upo{teval
na~ela kanonskega prava.31 Toda ker je – v skladu s prej{njimi predpisi – uvajal dr‘avni
nadzor nad podeljevanjem poro~nih dispenz32 in ni priznaval nekaterih cerkvenih poro~nih
zadr‘kov, hkrati pa je v nasprotju z dolo~ili tridentinskega koncila uvedel kopico novih dr‘avnih
zadr‘kov in spore v zakonskih zadevah dodelil pristojnosti civilnih sodi{~, je naletel na odpor
v vrstah avstrijskega episkopata in samega svetega o~eta.
Za rimokatoli{ko cerkev je bila sporen ‘e teolo{ko-juridi~ni temelj poro~nega patenta.
^lani kompilacijske dvorne komisije (Kompilationshofkommission), pododdelka vrhovnega
sodi{~a (Oberste Justizstelle), ki so pripravili zakon, so namre~ izhajali iz – za katoli{ko
cerkev nesprejemljive – podmene, »~e{ da se pri zakonu da lo~iti zakonska pogodba od zakra-
menta«, pri ~emer naj bo prva – kakor vse druge civilne pogodbe – v pristojnosti dr‘ave,
cerkev pa naj ima zgolj pravico, da tej pogodbi s »svojim blagoslovom vtisne zakramentalni
zna~aj«.33 V skladu s tem so menili, »daß das Sakrament der Ehe nur dann zum Ehevertrag
hinzukommen könne, wenn dieser gültig sei.«34 »Weil aber der eheliche Kontrakt als bürger-
licher Vertrag der Autorität und den Gesetzen des Staates unterstand, so war diesem damit
auch die Verwaltung des Ehesakramentes überantwortet, da er in letzter Instanz darüber zu
entscheiden hatte, ob die Brautleute dieses Sakrament sich wechselseitig spenden und das-
selbe empfangen können.«35 V skladu s to teorijo naj bi smisel izgubili cerkveni (kanonski)
poro~ni zadr‘ki. Dvorni svetnik Heinke jih je smatral za leges civiles, »weil sie nur den
Kontrakt der Ehe verhindern oder annuliren, ohne daß noch ad rationem sacramenti der ge-
ringste Bezug unterwalte, da alsdann erst der Ehestand das Sacrament erhält, wenn der vorher-
gegangene an sich gültige Ehe-Contract nach Vorschrift der Kirche vollzogen wird.«36 V kon~ni
konsekvenci je to pomenilo, da {kofje nimajo pravice podeljevati »spregledov« (dispenz)
397ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
37 Ibidem.
38 To naziranje je pape‘ Pij VI. (1779–1799) obsodil tudi z bulo Auctorem fidei (28. 8. 1794), s katero je nastopil
proti nekaterim sklepom Pistojske sinode iz leta 1788. Prim.: Rittner, Oesterreichisches Eherecht, str. 17.
39 Maaß, Der Josephinismus, III., str. 103–104.
40 Dolliner, Handbuch, II., str. 21–22. V naslednjih dveh letih je cesar izdal ve~ ukazov, ki so se dotikali posami~nih
cerkvenih zadr‘kov.
41 Dolliner, Handbuch, II., str. 21.
42 Maaß, Der Josephinismus, III., str. 105.
43 Ibidem.
44 Kljubovalnim du{nim pastirjem, kot npr. dunajskemu nad{kofu in kardinalu Migazziju, je cesar na predlog
kompilacijske komisije zagrozil celo z visokimi denarnimi kaznimi. Prim.: Maaß, Der Josephinismus, III., str.
106–107.
kanoni~nih poro~nih zadr‘kov iz oblasti, ki jim gre neposredno od Boga, ampak le kot zastop-
niki dr‘ave, v imenu de‘elnega kneza.37
Razlikovanje med poroko kot civilno pogodbo in poroko kot zakramentom je bilo v po-
polnem nasprotju z naukom katoli{ke cerkve. Pape‘ Pij VI. je v pismu {kofu Mottoli 16.
septembra 1788 realno razlikovanje med poro~no pogodbo in zakramentom ozna~il za zmot-
no.38 Cerkev je ‘e od srednjega veka naprej u~ila, da je poroka sama po sebi zakrament, zato
se ji je zdel Jo‘efov poro~ni patent v celoti sporen. [e zlasti nesprejemljiv pa se ji je zdel
dr‘avni poseg na podro~je poro~nih zadr‘kov. Zahteva, da {kofje – ob vednosti dr‘avnih
oblasti – podeljujejo tudi dispenze tistih poro~nih zadr‘kov (impedimentum matrimonii), ki
so bili prej rezervirani za svetega o~eta (reservatum pontificium), pa uvedba vrste dr‘avnih in
neupo{tevanje nekaterih starih cerkvenih poro~nih zadr‘kov, so v vrstah avstrijske cerkve
spro‘ili silovit odpor.39 Ker se je v praksi {e vedno dogajalo, da so ‘upniki od mladoporo~encev
zahtevali spregled tega ali onega cerkvenega zadr‘ka, ki ga poro~ni patent ni priznaval, je
Jo‘ef II. z dekretom z dne 4. septembra 1783 od du{nih pastirjev {e enkrat zahteval, da se pri
dispenzih dosledno dr‘ijo dolo~il poro~nega patenta.40 Za cerkvene poro~ne zadr‘ke, ki niso
bili vsebovani v poro~nem patentu, pridobitev spregleda ni bila ve~ potrebna. Tak{no stali{~e
je zagovarjal tudi apelacijski sodnik von Horten, ki je leta 1785 na Dunaju izdal knjigo z
naslovom Ist es wahr, daß die k. k. Verordnungen in Ehesachen dem Sakrament entgegen
stehen?41
Avstrijski {kofje se s poro~nim patentom niso ‘eleli sprijazniti, toda cesar in njegovi
svetovalci so bili neizprosni. Nezadovoljne {kofe, ki so sku{ali s pastirskimi pismi svojim
duhovnikom in vernikom sugerirati, ~e{ da kanonska dolo~ila o zakonski zvezi {e vedno
veljajo, so oblasti onemogo~ile. Tako npr. dvorni svetnik Heinke osnutku pastirskega pisma
lavantinskega {kofa ni hotel dati dr‘avnega placeta.42 Ker pa so se nekateri {kofje na duhov{~ino
in vernike obrnili s pastirskimi pismi brez cesarskega placeta, je Jo‘ef II. (1784) pooblastil
~e{ko-avstrijsko dvorno pisarno, da skrbno nadzoruje izvajanje dr‘avnega poro~nega paten-
ta, {kofom v nem{kih dednih de‘elah pa je ukazal, »daß sich in Zukunft keiner mehr anma-
ßen solle, allgemeine Belehrungen, Anweisungen oder Anordnungen oder wie immer gear-
thete Schriften, in was für ein Format selbe eingekleidet seyn, an ihre Pfarrer und Seelsorger
schriftlich oder in Druck ergehen zu lassen, wo nicht vorläufig der ganze Inhalt der Landes
Stelle zur Einsicht vorgeleget und die Erlaubnis der diesfälligen Erlassung eingehollet wor-
den…«43
Toda odpora avstrijskega episkopata in svetega sede‘a niso izni~ili le represivni ukrepi.44
Veliko pomembnej{a je bila ustna obljuba, ki jo je Jo‘ef II. dal kardinalu Migazziju, ko ga je
ta prosil za dovoljenje, da se v nasprotju z dolo~ili poro~nega patenta obrne za spregled
nekega poro~nega zadr‘ka na sveti sede‘. Jo‘ef II. je njegovi pro{nji ugodil in mu zagotovil,
da bo tako tudi v bodo~e, saj da ima dr‘avni zakon pred o~mi le civilne (dr‘avljanske) nasledke
398 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL)
45 Ibidem.
46 Ibidem.
47 Maaß, Der Josephinismus, III., str. 108; prim. tudi: Protokolle der Enquete betreffend die Reform des österrei-
chischen Eherechtes (vom 27. Jänner bis 24. Februar 1905), Wien 1905, (dalje: Enquete), str. 102.
48 Maaß, Der Josephinismus, III., str. 109.
49 Maaß, Der Josephinismus, III., str. 110.
50 Ibidem.
51 Maß, III., str. 118–119; Enquete, str. 102–103.
52 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 11; Dolliner, Handbuch, II., str. 23; Rittner,
Oesterreichisches Eherecht, str. 24.
53 Nova kompilacijska komisija, ki ji je Leopold II. nalo‘il presojo jo‘efinske (poro~ne) zakonodaje, se je v
celoti strinjala z obstoje~im poro~nim patentom. Zato je njegovo veljavnost cesar {e enkrat potrdil z dvornim dekretom
z dne 6. 9. 1791. Prim.: Rittner, Oesterreichisches Eherecht, str. 25.
zakonske zveze.45 (Na~eloma naj bi dispenze za izklju~no cerkvene zadr‘ke podeljevale ce-
rkvene oblasti, medtem ko naj bi bile de‘elnokne‘je oblasti pristojne za spreglede dr‘avnih
zadr‘kov. Za zadr‘ke, ki so bili »skupni«, se je bilo treba obrniti tako na cerkvene kot posvet-
ne oblasti.) Kardinal Migazzi in pape{ki nuncij sta cesarjevo obljubo razumela kot avtenti~no
in zavezujo~o izjavo, ki je cesar ne bo mogel preklicati. S tem pa je bila avstrijskemu episko-
patu in rimski kuriji dana mo‘nost, da v bodo~e jo‘efinski poro~ni patent tolerira ali vsaj
ignorira. Prav zaradi cesarjevega ustnega zagotovila kardinalu Migazziju rimska kurija zoper
dolo~ila poro~nega patenta ni vlo‘ila formalnega protesta.46
Cesar Jo‘ef II. je pred zahtevami avstrijskega episkopata nekoliko popustil tudi pri
vpra{anju me{anih zakonov (med katoliki in »nekatoli{kimi kristjani«). Poro~ni patent, ki je
v §. 36 priznaval nerazvezljivost katoli{kih zakonov, v §. 50 pa je dovoljeval – pod dolo~enimi
pogoji – razvezo zakonov nekatoli{kih kristjanov, so 2. julija 1788 dopolnili z dolo~ilom, ki
je nekatoli{kim zakoncem dajal pravico do razveze zakona (in ponovne poroke) tudi v prime-
ru, ko je eden izmed zakoncev po poroki prestopil v katoli{ko cerkev.47 Odlok, ki je bil v
nasprotju s cerkvenim zadr‘kom katoli{tva, je takoj naletel na odlo~no nasprotovanje avstrij-
skih {kofov. Njihove pomisleke je v pismu cesarju (25. septembra 1788) strnil st. pöltenski
{kof Heinrich Kerens, ki je cesarja pou~il, da je za katoli{ko cerkev zakon zakrament in kot
tak nerazvezljiv. Cesar je njegovo pismo 15. novembra 1788 posredoval duhovni{ki dvorni
komisiji, ki je menila, da so {kofova stali{~a napa~na.48 Po Heinkejevem mnenju za ponovno
poroko dveh pravilno razvezanih protestantov ne more biti ovir, ~etudi je eden izmed njiju po
poroki prestopil v katoli{ko cerkev. Kajti: »Ausser der katholischen Kirche kann der Vertrag
kein Sakrament seyn, weil Akatholiken solches weder empfangen können noch wollen, son-
dern es bleibt bloß bürgerliche, der Landesregierung allein unterliegende Handlung, wie jeder
anderer Zivilkontrakt.«49 Ker katoli{ka cerkev nima oblasti nad druga~e verujo~imi in sama
ne more spreminjati civilnih pogodb, ki so v pristojnosti de‘elnokne‘je oblasti, naj bi tudi v
primeru prestopa enega izmed zakoncev v katoli{tvo razvezljivost ostala bistvena zakonska
in pogodbena zna~ilnost zakonske zveze.50
Toda tokrat Jo‘ef II. ni upo{teval mnenja duhovne dvorne komisije in Heinkeja. Zaradi
protesta, ki ga je 11. februarja 1789 zoper dvorni odlok nanj naslovil pape{ki nuncij Caprara,
je kon~no popustil in zaplet re{il z delno ugoditvijo zahtevam katoli{ke cerkve. Z dvornim
dekretom z dne 15. aprila 1789 je – ne da bi preklical patent z 2. julija 1788 – vse de‘elne in
cerkvene organe obvestil, da »daß diesem Geseze bis auf weitere Anordnung die Kraft be-
nommen sey und alles in statu quo verbleibe.«51
Dolo~ila Jo‘efovega poro~nega patenta, ki so skupaj z judovskim poro~nim patentom z dne
3. maja 1785 v skoraj nespremenjeni obliki pri{la v prvi del jo‘efinske kodifikacije civilnega
prava iz leta 1786,52 so ostala v veljavi tudi v ~asu vladavine Leopolda II.53 Do bistvenih spre-
399ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
54 Franz Zeiller, Commentar über das allgemeine bürgerliche Gesetzbuch für die gesammten Deutschen Erblän-
der des Österreichischen Monarchie, 4. Bände, Wien und Triest 1811–1813; Ob~ni dr‘avljanski zakonik za vse
nem{ke dedne de‘ele avstrijanskega cesarstva, Na Dunaji 1853.
55 Enquete, str. 99 .
56 Enquete, str. 103.
57 V delu ODZ, ki se je dotikal ‘enitnega prava, je Zeiller v veliki meri upo{teval stali{~a znamenitega sloven-
skega pravnika Toma‘a Dolinarja/Thomasa Dollinerja (1760–1839), od leta 1805 profesorja za cerkveno pravo na
dunajski pravni fakulteti, ki sicer formalno ni bil ~lan omenjene komisije. Prim.: E. Vol~i~, Toma‘ Dolinar, v: Slo-
venski pravnik, 1905, str. 45–46; Vilfan, Pravna zgodovina, str. 394.
58 ^eprav se je ODZ v bistvenih to~kah skladal s kanonskim pravom, je bil hkrati tudi reakcija na jo‘efinizem.
To je pri{lo {e do posebnega izraza pri ureditvi vpra{anja poro~nih dispenz. Prim.: Rittner, Oesterreichisches Ehere-
cht, str. 26.
59 Lynn Hunt, Französische Revolution und privates Leben, v: Geschichte des privaten Lebens 4. Von der Revo-
luition zum Großen Krieg, Hrsg. von Philippe Ariès und Georges Duby, Augsburg 2000, str. 35.
60 O uvedbi obvezne civilne poroke so v Avstriji razmi{ljali ‘e leto dni po razglasitvi jo‘efinskega poro~nega
patenta leta 1783, toda na koncu se iz oportunitetnih razlogov zanjo niso odlo~ili. Prim.: Rittner, Oesterreichisches
Eherecht, str. 23.
61 Hunt, Französische Revolution und privates Leben, str. 35; Morus (Richard Lewinsohn), Zgodovina seksual-
nosti, Ljubljana 1961, str. 232.
memb poro~nega prava pa ni pri{lo niti po nastopu vlade cesarja Franca II. (1792). Rimokatoli{ka
cerkev je sicer na cesarja vztrajno naslavljala prito‘be z zahtevami po reviziji obstoje~e poro~ne
zakonodaje, toda Franc II. in njegovi jo‘efinsko usmerjeni svetovalci niso bili pripravljeni na
bistvene spremembe. Med ~lani leta 1794 ustanovljene dvorne komisije za justi~ne zakonske
zadeve (Hofkommission in Justizgesetzsachen), ki je pod vodstvom dvornega svetnika in rav-
natelja pravne fakultete Franza pl. Zeillerja (1751–1828) pripravljala besedilo ob~ega dr‘avljan-
skega zakonika (ODZ),54 so sprva prevladovala »cerkvi sovra‘na« stali{~a. »Praosnutek« ODZ
je npr. dajal pravico podeljevanja spregledov cerkvenopravnih poro~nih zadr‘kov izklju~no
politi~nim oblastem. V razpravah glede razvezljivosti katoli{kih zakonov pa so ~lani komisije
dolgo ~asa zagovarjali stali{~e, da je zakon izklju~no civilna pogodba, ki da jo je mo‘no razdre-
ti kot vsako drugo.55 (V skladu s tem so se mnogi zavzemali za ponovno uveljavitev Jo‘efovega
patenta z dne 2. julija 1788 glede razvezljivosti me{anih zakonov).56 Toda iz strahu pred more-
bitnim »teolo{kim bojem« so v komisiji na koncu prevladala cerkvi prijaznej{a stali{~a. Tako
poro~no pravo, vsebovano v drugem poglavju leta 1811 izdanega ODZ,57 ni vsebovalo nekate-
rih za cerkev najbolj spornih re{itev.58
Francoski model
Jo‘efinski poseg v institut zakonske zveze, ki je bil od ~asa protireformacije trdno v
rokah katoli{ke cerkve, je bil bistveno milej{i kot v revolucionarni Franciji. Z liberalno fran-
cosko ustavo iz leta 1791, ki je sekularizirala zakonsko zvezo (sedmi ~len ustave se je glasil:
»Odslej se smatra zakon za zgolj civilnopravno pogodbo«),59 je namesto katoli{ke cerkve
postala glavna avtoriteta v »dru‘inskih zadevah« dr‘ava. Radikalen prelom s prej{njim stanjem
se ni kazal samo pri uvedbi obvezne civilne poroke,60 ampak zlasti pri institutu lo~itve, ki je
bil logi~na posledica liberalnih idej, vsebovanih v ustavi. Dne 20. septembra 1792 je namre~
iz{el zakon o lo~itvah, ki je dopu{~al razvezo zakona v sedmih primerih: du{evne bolezni,
obsodbe enega izmed zakoncev na ne~astno kazen oz. izgubo dr‘avljanske ~asti, zlo~ina,
brutalnosti ali resnih po{kodb partnerja, najmanj dveletne lo~itve od partnerja, notori~ne
razuzdanosti, najmanj petletnega izginotja brez sledi oz. emigracije.61 Poleg omenjenih pri-
merov sta se lahko zakonca v prvih {tirih mesecih zakona (po {estmese~nem poskusu sprave)
400 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL)
62 Hunt, Französische Revolution und privates Leben, str. 36.
63 Goody, Evropska dru‘ina, str. 114.
64 Morus, Zgodovina seksualnosti, str. 232–233.
65 Ibidem.
66 Michel Vovelle, Kratka zgodovina francoske revolucije. Dru‘bena gibanja in prelom mentalitet, Ljubljana
1989, str. 108.
67 Blasius, Scheidung und Scheidungsrecht, str. 341; Hunt, Französische Revolution und privates Leben, str.
35–36. [esti paragraf Code civil je dopu{~al razvezo zakona le v primeru kaznovanja zaradi zlo~ina oz. kaznovanja
na ne~astno kazen (izguba dr‘avljanske ~asti), brutalnosti in pre{u{tva. Dosega sporazumne razveze je bila precej
ote‘ko~ena: mo{ki je moral biti star najmanj 25 let in ‘ena med 21 in 25 let, zakonca pa sta morala biti poro~ena
najmanj 2 in ne ve~ kot 20 let. Poleg tega je bilo za razvezo potrebno dovoljenje star{ev.
68 Hunt, Französische Revolution und privates Leben, str. 36. Medtem ko se je lahko mo‘ v primeru ‘enine
nezvestobe takoj razvezal, je lahko ‘ena pravico do razveze izrabila le v primeru, ko je mo‘ domov pripeljal svojo
konkubino. Pri pre{u{tvu je bila ‘eni zagro‘ena kazen do dveh let zapora, medtem ko pre{u{tvo mo{kega ni bilo
kazensko sankcionirano.
69 Hunt, Französische Revolution und privates Leben, str. 36.
70 Ibidem; prim. tudi: 200 ans de Code civil, ur. J. Bouineau in J. Roux, Paris 2004, str. 100–101.
71 Prim.: Konrad ̂ rnologar, Die Ziviltrauungen unter der französischen Herrschaft, v: Mittheilungen des Museal-
vereines für Krain, 1904, str. 14–19.
razvezala tudi zaradi »nezdru‘ljivosti temperamentov« ali »zna~ajev«. Po preteku enega leta
se je lahko vsak lo~enec znova poro~il.
Posledica nove liberalne zakonodaje je bil porast razvez zakonov. V letih 1792–1803 so v
Franciji na{teli kar 30.000 lo~itev, kar je bila prava »revolucija« v primerjavi s prej{njim
stanjem.62 Novo mo‘nost razveze so bolj kot mo{ki »izkoristile« ‘enske (postopek za razve-
zo je spro‘ilo trikrat ve~ ‘ensk kot mo{kih), ki so z zakonom dobile prilo‘nost za »osvobodi-
tev«.63 Toda {tevilo razvez vseeno ni bilo tako visoko, kot so napovedovali pesimisti. »Prvih
petnajst mesecev po razglasitvi novega zakona so registrirali v Parizu komaj {est tiso~
razvez.«64 »Vse ka‘e, da jim tega ni prepre~evala samo tradicija. Prepri~ani revolucionarji
niso marali tvegati govoric, ~e{ da so libertini. ^etudi zakon – kot je dejal pari{ki vrhovni
dr‘avni pravdnik Chaumette – zdaj ni bil ve~ ’ne jarem in ne veriga’, se je vlada {e vedno
zavzemala za zakonsko skupnost dr‘avljanov. Med novimi dr‘avnimi prazniki je bil tudi
’dan zakoncev’. Dru‘ina naj bi bila temelj dr‘ave, in komur se je zdelo potrebno, da bi se dal
razvezati, ta naj bi se kar najhitreje znova poro~il, zakaj vodnikom revolucionarne Francije je
bilo do prirastka {e ve~ kot dr‘avnikom starega re‘ima.«65 ^eprav je navadnim sankilotom in
»besnim«, {e bolj pa pripadnikom ljudskega gibanja »svobodna zveza« (union libre) pome-
nila ‘iveti skupaj brez predsodkov preteklosti, je tudi v sankilotskem gibanju veljala »dolo~ena
strogost in celo merica puritanizma«. Povpre~en revolucijski par je bil sicer napreden, ven-
dar legaliziran zakonski par.66
Po razglasitvi Napoleonovega civilnega zakonika (1804), ki je skr~il {tevilo razlogov za
razvezo na tri67 in tudi pri lo~itvah okrepil pravice mo{kih,68 je {tevilo razvez za~elo upadati.
V Lyonu, kjer so v letih 1792–1806 v povpre~ju na{teli 87 razvez zakonov letno, je bilo v
letih 1805-06 le {e 7 razvez letno.69 Po letu 1816, ko je francoski parlament ukinil liberalna
dolo~ila glede razvez , pa so se razmere spet pribli‘ale stanju pred revolucijo.70
S 1. januarjem 1812, ko je Code Napoleon za~el veljati na obmo~ju Ilirskih provinc, se je
tudi na delu slovenskega ozemlja uveljavila obvezna civilna poroka. Predporo~ni postopek
se je precej razlikoval od tradicionalnega cerkvenega. Za veljavno sklenitev poroke sta bila
potrebna le dva oklica (»javna razglasa«), ki so ju – v razmiku enega tedna – nabili na oglas-
no desko ob~inskega urada. Pri poroki so bile potrebne {tiri pri~e, ki so se morale na koncu
poro~nega obreda podpisati v poro~no knjigo. (^e so bile nepismene, jih je »podpisal« pri-
sotni uradnik). Poroki so morali obvezno prisostvovati star{i mladoporo~encev, ki so morali
dati pristanek k poroki, ~etudi sta bila ‘enin in nevesta polnoletna.71
401ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
72 ^rnologar, Die Ziviltrauungen unter der französischen Herrschaft, str. 17.
73 Josip Mal, Zgodovina slovenskega naroda, Ljubljana 1928–1938, str. 144.
74 Ibidem.
75 Ibidem.
76 Mal, Zgodovina slovenskega naroda, str. 257–258. Lattermann je v ukazu z zadovoljstvom ugotavljal, »de
vsak se je navukov nashe vere dershal, de po sakonu pred deshelsko oblastjo je tudi shel pred svojiga Duhovna, in je
prejél zerkveno posvezhenje svoje sakonske svése: vendar je po oblasti, k’ nam je isrozhena, de bodo vse pomote
sanaprej na stran djane, vsim sploh to postavo naprej pishemo, de sakon bo she li potlej vésal, ino vélal, ino sa
popolnim terden sposnan, k’ ga bo Duhoven posvetil, ino k’ bo pred njim lastnost praviga Sakramenta dosegel.«
77 Na obmo~ju nekdanjih Ilirskih provinc so ODZ uvedli postopoma. S 1. 5. 1815 je za~el veljati na Kranjskem
in v belja{kem okro‘ju, 1. 7. 1815 na severnem Tirolskem, v Vorarlbergu in Trstu, 1. 10. 1815 v Gorici, Istri, na Reki
in ju‘nem Tirolskem, 1. 1. 1816 v Dalmaciji in 1. 10. 1816 na dalmatinskih otokih. Rittner, Oesterreichisches Ehe-
recht, str. 33; prim. tudi: Ehevorschriften, Eine Sammlung der staatlichen Gesetze, Verordnungen und Normalerlässe
auf den Gebiete des österreichischen Eherechtes, Wien 1891, str. 1.
78 Mal, Zgodovina slovenskega naroda, str. 258.
79 Ibidem.
»Bodo~a zakonca« (»der künftige Gatte« ter »die künftige Gattin«) sta civilno poroko
sklenila na ob~inskem uradu. @upan (mair) ali pristojni uradnik, zadol‘en za sklepanje po-
rok, jima je moral najprej prebrati {esto poglavje petega dela Napoleonovega civilnega zako-
nika, nato pa vsakega od njiju vpra{ati, ali res ‘eli vstopiti v zakon z drugim. Po odgovoru
obeh »bodo~ih zakoncev« z »da« je mati~ar »v imenu zakona« kon~no razglasil, da sta »z
zakonom zdru‘ena« (»durch die Ehe verbunden«). Zatem so »sklenitev zakona« vpisali v
civilni poro~ni register, ki so ga morali podpisati tudi pri~e in uradnik.72
»Poroka pod hru{ko« ali »poroka po cigansko«, kot so tedaj nekoliko hudomu{no
ozna~evali civilne poroke, je pri prebivalstvu naletela na odpor in posmehovanje.73 Iz ohranjene
civilne poro~ne mati~ne knjige (Civilstands-Register) mairije [marje (Sap) bi morda lahko
sklepali, da je zaradi tega pri{lo do padca {tevila sklenjenih zakonskih zvez. Medtem ko je
bilo med januarjem in septembrom 1812 pred lokalnim {marskim ‘upnikom sklenjenih kar
14 porok, so v civilni poro~ni register po 30. septembru 1812, ko so za~eli dolo~ila Napole-
onovega civilnega zakonika izvajati v praksi, vpisali le {tiri civilne poroke.74 Seveda so si
mladoporo~enci po sklenjeni civilni poroki pridobili tudi blagoslov lokalnega ‘upnika, saj
druga~e poroke niso imeli za veljavne. Toda naknadni cerkveni poro~ni obred se je smel
zgoditi le »na tiho in brez ve~jih sve~anosti«. »Ko sta pri{la ‘enin in nevesta k izpra{evanju,
ju je smel ‘upnik le ’skromno’ povpra{ati, ~e ne nasprotuje zakonski zvezi kateri izmed 12
kanoni~nih zadr‘kov. V treh cerkvenih oklicih pa se je moralo omeniti, da sta se ‘enin in
nevesta oglasila ‘e tudi pri de‘elski gosposki in opravila tam to, kar veleva zakon.«75 Po
odhodu Francozov se je hitro uveljavilo staro stanje. Guverner Lattermann je ‘e 9. decembra
1813 ukazal, da se morajo vsi, ki so se v ~asu francoskega medvladja poro~ili zgolj civilno,
naknadno poro~iti {e cerkveno.76 S 1. majem 1815 pa je tudi na Kranjskem in v belja{kem
okro‘ju za~el veljati avstrijski ODZ.77 Ob njegovi razglasitvi je avstrijska vlada izjavila, »da
priznava veljavnost zakonskih zvez, ki so bile po dotedanjih postavah pravilno sklenjene.
Pripomnila pa je, da pri~akuje, da so verniki ob tem va‘nem koraku ‘ivljenja ‘e zadostili tudi
dol‘nosti svoje vere in vesti, ali pa da bodo to vsak naknadno izpolnili.«78 Hkrati so oblasti
priznale tudi vse v francoskem ~asu izvr{ene razveze in lo~itve zakonov. Zahteve za lo~itev
zakona, ki so bile {ele pred sodi{~em, pa naj bi obravnavali v skladu z dolo~ili ODZ.79
402 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL)
80 V nadaljevanju uporabljam Cigaletov slovenski prevod ODZ: Ob~ni dr‘avljanski zakonik za vse nem{ke
dedne de‘ele avstrijanskega cesarstva, Na Dunaji 1853.
81 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 11.
82 Prim.: Josip Gruden, Kulturnobojni na~rti, v: ^as 1912, str. 10.
83 Anton Lapajne, Za odpravo pojma »zakonski zadr‘ek«, v: Slovenski pravnik, 1926, {t. 1 in 2, str. 3.
84 Sem so sodili zlasti pogoji za sklenitev poroke mladoletnih oseb (pod 24 letom starosti), ki so za poroko
potrebovale privoljenje o~eta oz. skrbnika, ~astnikov, vojakov in voja{kih obveznikov ter hudodelcev, obsojenih na
kazen »naj te‘je ali te‘ke je~e«, in sicer od »dneva oznanjene mu sodbe naprej, in dokler njegova kazen terpi«.
Ostale dr‘avne oviralne zadr‘ke je vseboval §. 53, ki je na splo{no dolo~al: »Pomanjkanje potrebnih dohodkov,
dokazano ali ob~no znano slabo obna{anje, nalezljive bolezni ali namen zakona opoverajo~e slabosti (hibe) tistega,
s komur se ho~e zakon skleniti, so pravni vzroki, privoljenje v zakon odre~i.«
85 »Zadr‘ek oviraven je okoli{~ina, ki prepoveduje sklenitev zakona; ako pa se zakon vkljub oviravnemu zadr‘-
ku vendarle sklene, je nedopustljiv, dasi veljaven.« Prim.: Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 85.
86 »Pojem se je pojavil {ele v 12. stoletju in sicer za one zapreke, s katerimi je cerkev omejevala sklenitve
zakonov… Obsegal je izvestne osebne lastnosti in stvarne okolnosti, ki so branile osebam, ‘ njimi obremenjenimi ali
od njih prizadetim, se veljavno poro~iti po cerkvenem pravu. Pozneje se je pojem nenaravno raz{iril na vse bistvene
zahtevke za sklepanje zakona…« Prim.: Lapajne, Za odpravo pojma »zakonski zadr‘ek«, str. 1–2.
87 ODZ, §. 62.
88 ODZ, §§. 65–66.
89 ODZ, §. 63.
90 Ibidem.
91 ODZ, §. 67: »Zakon med osebama, ki ste skupej pre{estvo doprinesle, ne velja. Pre{estvo pa mora pred
sklenjenim zakonom dokazano biti.« Franc Kosec v delu Katoli{ko zakonsko pravo, str. 118, navaja naslednji primer
zadr‘ka pre{u{tva: »… Kornelij ‘ivi pre{estno z Berto, prijateljico svoje ‘ene Julije; Julija se ne zmeni za to, ker tudi
sama ‘ivi pre{estno s Klavdijem. Kornelij in Julija se po sodnijskem potu lo~ita od mize in postelje in Kornelij
nadaljuje svoje gre{no ‘ivljenje z Berto, kateri obljubi zakon. ^ez nekaj ~asa umrje Julija, in Kornelij postane prost
oziroma prihodnjega zakona, le ne oziroma zakona z Berto, ker mu nasprotuje zadr‘ek pre{estva.«
92 ODZ, §. 68.
93 ODZ, §. 64. »Zakonske pogodbe med kristjani in osebami, ki niso kristjanske vere, se ne morejo veljavno
skleniti.«
94 Prim.: opombo 8.
Ob~i dr‘avljanski zakonik in kanonsko pravo
ODZ, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem 1812, je poro~no pravo urejal na podlagi konfe-
sionalnega na~ela, saj je vseboval posebna dolo~ila za »nekatoli{ke kristjane« (protestante in
pravoslavce) in za Jude, ki so se glede pogojev za sklepanje porok in lo~itev (ter razvez)
razlikovali od dolo~il za katolike.80 Paragrafi, ki so urejali poro~no pravo ve~inskega kato-
li{kega prebivalstva, pa so v najve~ji mo‘ni meri sledili na~elom kanonskega prava.81 ^eprav
se je Josipu Grudnu avstrijsko poro~no pravo zdelo le »medel snimek cerkvenega prava«
(1912),82 je na za~etku dvajsetih let 20. stoletja Anton Lapajne upravi~eno ugotavljal, da se je
pri njegovi pripravi »zakonodavec dr‘al preve~ cerkvene in premalo lastne sistematike«.83
Ob uveljavitvi vrste posebnih dr‘avnih oviralnih zadr‘kov, t. j. zadr‘kov, ki zakon zaradi
»dr‘avnih u~inkov storé neveljavnim, ne gledé na to, da bi bil zakon po cerkveni postavi
veljaven«,84 je ODZ v celoti upo{teval ve~ino bistvenih cerkvenih oviralnih zadr‘kov85 za
veljavno sklenitev zakonske zveze.86 Poroke niso mogli skleniti ‘e poro~eni (zadr‘ek zakon-
ske vezi),87 (krvni) sorodniki,88 duhovniki in redovniki,89 nedora{~eni in slaboumni,90
pre{u{tniki91 ter tisti, ki bi posku{ali do razveze veljavno sklenjenega zakona kot pogoja za
ponovno poroko priti z umorom zakonskega tovari{a.92 V skladu s kanonskim pravom je
ODZ v celoti upo{teval tudi zadr‘ka verske razli~nosti93 ter »skrivne poroke« (matrimonia
clandestina), tj. poroke pred »nelastnim« ‘upnikom.94
Tudi pri presojanju veljavnosti sklenjenega zakona je bil ODZ v glavnem usklajen s ka-
nonskim pravom. Med »razdiralnimi zadr‘ki«, ki so lahko veljali kot razlog za razveljavitev
403ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
95 ODZ, §. 55.
96 ODZ, §. 56.
97 ODZ, §. 57. V §. 59 je bilo dolo~eno: »Vse druge zmote zakoncev, kakor tudi vse prevare glede pri~akovanih
ali dogovorjenih pogojev ne nasprotujejo veljavnosti zakonske pogodbe«.
98 »Upravi~eno razlogi« za razvezo so bili: pre{u{tvo, poskus umora zakonskega tovari{a, »hudobna zapustitev«
in »nepremostljiva zopernost« (unüberwindliche Abneigung). Prim. Mikoletzky, Kaiser Joseph II., str. 69.
99 ODZ, §. 111.
100 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 107.
101 V resnici so vpra{anje dispenz poro~nih zadr‘kov ‘e po Jo‘efovi smrti hitro »re{ili« v korist cerkve. Za vse
poro~ne zadr‘ke, ki so bili cerkveni in dr‘avni hkrati, so se morali prosilci najprej obrniti na ordinariat in {ele nato na
ustrezen dr‘avni organ. V primeru, da je ordinariat spregled zavrnil, ga tudi dr‘avne oblasti niso dale. V nasprotnem
primeru pa so civilne oblasti vedno potrdile odlo~itev ordinariata. Prim.: Rittner, Oesterreichisches Eherecht, str.
154; Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 196–197.
102 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 133–137.
103 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 137: »Postavno sorodstvo nastane po posinovljenju. Cerkev je ta
zadr‘ek sprejela iz rimskega dr‘avljanskega prava, ker se zdi nespodobno, da bi se moglo pozakoniti take osebe, ki
med seboj ‘ivé v razmerju stari{ev in otrok in kot taki tudi pred postavo veljajo.«
104 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 139–144. Kanonsko pravo je lo~ilo med »spodobnim« in »nespodob-
nim« sva{tvom. Prvo naj bi segalo do ~etrtega in drugo do drugega sorodstvenega kolena. ODZ v ~lenu 66 te razlike
ni poznal. Priznaval je le sva{tvo »iz veljavnega zakona«, ne glede na to, ali je bil zakon izvr{en ali ne.
zakonske zveze, je ODZ upo{teval vse glavne zadr‘ke cerkvenega prava. Katoli{ki zakon je
bilo mogo~e razveljaviti, ~e se je po poroki nedvoumno ugotovilo, da je bil eden izmed
zakoncev vanj prisiljen. »Privoljenje v zakon je brez pravne mo~i, ako je bilo z utrjenim
strahom izsiljeno. Ali je strah utrjen bil, se mora soditi po velikosti in verjetnosti nevarnosti,
in po telesni in du{ni kakovosti osebe, kteri se je ‘ugalo.«95 Privoljenje v zakon je bilo ne-
veljavno tudi v primeru, »~e ga je odpeljana, in {e ne v svojo prostost postavljena oseba
dala«.96 Enako je bilo pri pomoti, kadar se je slednja »v osebi prihodnjega zakonskega dru‘eta
prigodila.«97 V skladu s kanonskim pravom je bila razdiralni zadr‘ek zakona tudi »trajna
nezmo‘nost« oz. impotenca, ki jo je §. 60 ODZ definiral takole: »Neprenehljiva nezmo‘nost,
zakonsko dol‘nost opravljati, je zadr‘ek zakona, ako je ‘e o sklepanju zakonske pogodbe
bila. Samo ~asna, ali taka, tudi neozdravljiva nezmo‘nost, ki se je {e le v zakonu pripetila, ne
more zakona razvezati.«
Ni~ manj usklajen s cerkvenim pravom ni bil ODZ glede lo~itvenega prava katolikov.
Medtem ko je Judom in »nekatoli{kim kristjanom« dopu{~al razvezo zakona (in ponovno
poroko),98 je pri katolikih dosledno upo{teval zakramentalni zna~aj poroke: »Vez veljavnega
zakona se more med katoli{kima osebama samo s smertjo enega zakonskega dru‘eta razdre-
ti. Ravno tako nerazre{ljiva je vez zakona, ~e je le ena stran ‘e ob ~asu sklenjenega zakona
katoli{ke vere bila.« 99 Drugi stavek omenjenega ~lena je uvajal absolutni zadr‘ek katoli{tva,
ki je bil v kasnej{ih bojih za reformo poro~ne zakonodaje najbolj na udaru. »Dr‘. zak. §. 111
dolo~uje, da je zakon za oba soproga absolutno nerazvezljiv, ako je ob ~asu sklenitve zakona
vsaj ena stranka bila katoli{ka, in ostane nerazvezljiv, dasiravno bi biv{a katoli{ka stranka
odpadla od katoli{ke vere. Ako se od dveh nekatoli{kih zakonskih eden vrne v katoli{ko
cerkev, za tega zakon (ako je bil veljavno sklenjen in zvr{en), ostane nerazvezljiv do smrti.«100
Seveda pa je ODZ vseboval tudi nekaj re{itev, ki so bile v popolnem nasprotju z na~eli
kanonskega prava. Poleg »prevelikih« dr‘avnih pristojnosti pri podeljevanju spregledov (di-
spenz) poro~nih zadr‘kov101 je bilo za cerkev sporno ‘e to, da je ODZ pri cerkvenem zadr‘ku
sorodstva priznaval le »krvno sorodstvo« in »sva{tvo«, ne pa tudi »duhovnega« sorodstva
(sorodstva, ki nastane vsled krsta oz. birme),102 »postavnega sorodstva«103 in »nespodobne-
ga sva{tva.104 Nadvse problemati~en se je cerkvi zdel §. 45 ODZ, ki ni priznaval u~inkov
veljavno sklenjene zaroke kot oviralnega zadr‘ka zakona s tretjo osebo in razdiralnega zadr‘ka
404 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL)
105 §. 46. je zgolj dopu{~al, da ima v primeru razdrtja zaroke zaro~enec, »na katerega strani se ni nobeden uterjen
uzrok k odstopu zgodil«, pravico do povra~ila {kode, ~e lahko doka‘e, »da je zavoljo tega odstopa v resnici trpel.«
Prim.: Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 14.
106 ODZ, §. 77: »Ako se katoli{ka in nekatoli{ka oseba vzamete, se mora privoljenje pred katoli{kim fajmo{trom
v pri~o dveh svedokov izre~i; vendar sme na zahtevanje druge strani tudi nekatoli{ki du{ni pastir pri tem slovesnem
opravilu biti.«
107 §. 109 ODZ je med va‘ne razloge »zavolj kterih se more lo~itev z razsodbo dopustiti« {tel: »^e je bil to‘enc
pre{estva ali kakega hudodelstva kriv izre~en; ako je to‘e~ega zakonskega dru‘eta iz hudobije zapustil, ali razuzdano
‘ivel, zavoljo ~esar znamenit del premo‘enja to‘e~ega zakonskega dru‘eta ali dobre nravi ({ege) rodovine v nevar-
nost pridejo; dalej ‘ivljenju ali zdravju nevarne zasede (zalazbe); prehudo ravnanje z dru‘etom, ali po razmeri oseb,
sila ob~utljive, ponavljane ‘alitve; stanovitne, zavolj nalezljivosti nevarne telesne slabosti.«
108 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 160–161.
109 ODZ, §. 58; prim. tudi: Gruden, Kuturnobojni na~rti, str. 10–11.
110 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 161, 236.
111 Z dvornim dekretom z dne 17. julija 1835 ({t. 61) so dotlej relativni zadr‘ek katoli{tva spremenili v absolut-
nega. Po njem se tudi osebe, ki so bile ob sklenitvi zakona akatoli{ke, potem pa so prestopile v katoli{ko cerkev, niso
mogle razvezati, ampak zgolj lo~iti od postelje in mize. V drugo so se smele poro~iti {ele po smrti svojega zakonske-
ga tovari{a. Lapajne, Za odpravo pojma »zakonski zadr‘ek«, str. 10.
javne spodobnosti: »Iz zaroke ali poprejne obljube, se vzeti, v kakor{nih koli okol{inah ali
pogojih naj se je dala ali prejela, ne izvira nobena pravna dol‘nost, ne zakona skleniti, ne
spolniti tega, kar je bilo na primerljej odstopa izgovorjeno.«105
Z veliko nenaklonjenostjo je cerkev gledala tudi na tisto dolo~ilo ODZ, ki je dopu{~alo
sklepanje me{anih zakonov med katoliki in »nekatoli{kimi kristjani« – ne glede na to, da se
je tak{na poroka lahko izvr{ila le pred katoli{kim ‘upnikom, ne pa pred pastorjem ali popom,
ki sta lahko poroki le prisostvovala.106 Sporno se ji je zdelo tudi dolo~ilo §. 105, ki je dopu{~alo
lo~itve od postelje in mize po sporazumni poti in brez preiskovanja »upravi~enih« lo~itvenih
razlogov.107 V popolnem nasprotju s cerkveno doktrino pa je bil §. 58 ODZ, ki je med razdi-
ralne zadr‘ke uvr{~al tudi »predhodno nose~nost« zakonske dru‘ice po tretji osebi (imprae-
gnatio sponsae a tertio). ^e se je po poroki pokazalo, da je bila ‘ena nose~a z drugim, je
cerkev priznavala le mo‘nost lo~itve zakoncev »od mize in postelje«,108 za ODZ pa je bila
»predhodna« nose~nost razlog razveljavitve zakona: »Zakonski mo‘, ki svojo ‘eno po ‘enit-
vi ‘e od drugega nose~o najde, more razen primerljaja v §. 121 odlo~nega tirjati, da se izre~e,
da je zakon neveljaven.«109 »Ta dr‘avni zadr‘ek je ena najnevarnej{ih prilo‘nosti, zavoljo
katere si cerkveno in dr‘avno zakonsko postavodajalstvo zamoreta navzkri‘ priti. Po cerkve-
ni postavi bi bil prvi zakon veljaven in nerazvezljiv; po dr‘avni postavi bi bil razvezljiv (se
vé, da le na soprogovo zahtevanje), in oba taka zakonska bi smela skleniti drug zakon, ki bi
bil pred dr‘avo veljaven, pred cerkvijo pa neveljaven; cerkev bi zakonskega dru‘eta, ki se
vnovi~ pozakoni, imela ne samo za pre{e{tnika, prile‘nika, ampak za bigama in bi ga mogla
kaznovati celo z izob~enjem.«110
Iskanje kompromisa
V postnapoleonskem obdobju je sprva sicer izgledalo, da bosta dr‘ava in cerkev na{li
skupni jezik. Dne 26. avgusta 1814 je iz{el dvorni dekret ({t. 1099), s katerim so dopolnili v
§.111 definirani relativni zadr‘ek katoli{tva. Dekret je dolo~al, da se lahko razvezani nekatoli{ki
kristjani ponovno poro~ijo le z osebami, ki niso katoli{ke vere.111 Toda kmalu po dunajskem
kongresu so se zadeve za~ele odvijati druga~e.
405ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
112 Maaß, Der Josephinismus, IV., str. 104–105.
113 Ko je v Lombardiji-Bene~iji (1815) cesar Franc I. imenoval nove {kofe, je pape‘, ki si je v obeh italijanskih
provincah lastil pravico do nominacije, od {kofov zahteval, da pridejo na posvetitev v Rim. Dr‘ava jim je odhod v
Rim prepovedala, kar je do skrajnosti zaostrilo odnose s katoli{ko cerkvijo. Pape‘ Pij VII. je cesarjevo pravico do
nominacije {kofov raz{iril na Lombardijo-Bene~ijo (in Dalmacijo) {ele z bulo Nihil Romani Pontifices leta 1817.
Prim.: Marko Trogrli}, Die Tendenzen der österreichischen Dalmatienpolitik 1855–1865. Vier kirchenpolitische
Beispiele, v: Südostforschungen, Band 61/62, 2002/2003, str. 173.
114 Maaß, Der Josephinismus, IV., str. 110.
115 Prim.: France Kidri~, Avgu{tin Gruber, v: SBL I, Ljubljana 1925–32, str. 266–268; Gruber je bil za ljubljan-
skega {kofa imenovan 22. 6. 1815; pape‘ je njegovo imenovanje potrdil {ele 22. 7. 1816. 8. 9. 1816 je bil na Dunaju
posve~en, 10. 11. 1816 pa v Ljubljani sve~ano ume{~en.
116 Maaß, Der Josephinismus, IV., str. 110–111; France Kidri~, Avgu{tin Gruber, v: SBL I, str. 266–268. Na
Dunaju so govorili, da ti~i vzrok zavla~evanja s potrditvijo Gruberjevega imenovanja v tem, da je bil nekdaj prosto-
zidar. To je verjel tudi Jernej Kopitar.
117 Maaß, Der Josephinismus, IV., str. 111.
118 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 14.
119 Maaß, Der Josephinismus, str. 112–113; Eduard Hosp, Kirche Österreichs im Vormärz 1815–1850, Wien
1971, str. 195.
120 Maaß, Der Josephinismus, IV., str. 116–117.
121 Hosp, Kirche Österreichs im Vormärz, str. 195.
122 Maaß, Der Josephinismus, IV., str. 120.
Ob uvedbi avstrijskega ODZ v novem Lombardsko-bene{kem kraljestvu (1. januarja 1816)
so se odnosi med svetim sede‘em in Dunajem do skrajnosti zaostrili.112 Glavni razlog za-
ostritve je sicer bil cesarjev samovoljni poseg v pravico imenovanja lombardsko-bene{kih
{kofov, ki je ‘e od nekdaj pripadala pape‘u,113 toda tudi poro~na dolo~ila ODZ so se svetemu
sede‘u zdela povsem nesprejemljiva, neskladna s kanonskim pravom in z dolo~ili tridentin-
skega koncila.114 Nezadovoljstvo z novim poro~nim pravom je pri{lo do polnega izraza ob
zapletu s konfirmacijo novega ljubljanskega {kofa Avgu{tina Gruberja (1816).115 Ker se je –
{e kot dvorni svetnik pri milanskem guberniju – podpisal pod dr‘avni dekret, s katerim so v
Lombardiji in Bene~iji razglasili avstrijsko poro~no zakonodajo, ga pape‘ sprva ni hotel
potrditi za ljubljanskega {kofa.116 Popustil je {ele potem, ko se je Gruber na Metternichov
predlog obrnil na duhovnike in vernike ljubljanske dieceze s pastirskim listom, v katerem je
poudaril, da dolo~ila ODZ o zakonskih zvezah ne nasprotujejo naukom katoli{ke cerkve.117
Ob zaostritvi odnosov s svetim sede‘em zaradi cerkvenih razmer v Lombardiji-Bene~iji
(1816) je zlasti Metternich zagovarjal stali{~e, da bi dr‘ava morala nekoliko razrahljati spo-
ne, ki jih je cerkvi nadel jo‘efinizem.118 @e 24. julija 1816, torej v ~asu zapleta s konfirmacijo
ljubljanskega {kofa Gruberja, je cesarju predlagal revizijo tistih jo‘efinskih predpisov, ki so
najbolj posegali v pristojnosti svetega o~eta, za dokon~no ureditev spornih vpra{anj pa je
cesarju predlagal celo sklenitev konkordata s svetim sede‘em.119 ^eprav so v dr‘avnem sve-
tu prevladovali nasprotniki popu{~anja katoli{ki cerkvi, je cesar – na Metternichov predlog –
18. oktobra 1816 imenoval posebno komisijo z dr‘avnim in konferen~nim ministrom grofom
Georgom Walisom na ~elu, ki naj bi pripravila izhodi{~a za pogajanja o konkordatu s svetim
sede‘em.120 Toda komisija, v kateri so prevladovali jo‘efinci (Lorenz, Jüstel in Dolliner), je
po ve~mese~nem posvetovanju pri{la do sklepa, da sklenitev konkordata ni nujna.121 [e ve~.
^lani komisije so menili, da bi v primeru sklenitve konkordata s svetim sede‘em morala
dr‘ava odlo~no vztrajati pri obstoje~i avstrijski cerkveno-politi~ni ureditvi in v nobenem
primeru pristati na spremembo poro~ne zakonodaje.122
Potem, ko je komisija 30. januarja 1817 predlo‘ila svoje poro~ilo, se je Metternich odlo~il
podati v Rim. Toda pogajanja s svetim sede‘em niso prinesla uspeha, saj stali{~a komisije za
pape‘a niso bila sprejemljiva. Dne 19. julija 1817 je moral Metternich cesarju Francu I.
406 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL)
123 Hosp, Kirche Österreichs im Vormärz, str. 195.
124 Kolizije med dr‘avnim in cerkvenim pravom so v predmarcu redoma »re{evali« s pomo~jo specialne zako-
nodaje, ki je bolj kot prej upo{tevala stali{~e cerkve. Rittner, Oesterreichisches Eherecht, str. 28.
125 Hosp, Kirche Österreichs im Vormärz, str. 196.
126 Ibidem.
127 Hosp, Kirche Österreichs im Vormärz, str. 197.
128 Hosp, Kirche Österreichs im Vormärz, str. 199.
129 Leta 1830 je pape‘ Pij VIII. dovolil sklepanje me{anih zakonov v Prusiji le pod pogojem, da nekatoli{ki
zakonec podpi{e reverz, s katerim se obve‘e, da bo otroke vzgajal v duhu katoli{ke vere. Tega dolo~ila se je kölnski
nad{kof grof Clemens August von Droste-Vischering dosledno dr‘al, zaradi ~esar so ga oblasti 20. 11. 1837 celo
aretirale in za nekaj ~asa zaprle v trdjavo Minden. Prim.: Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 89; Dieter
Langewiesche, Europa zwischen Restauration und Revolution, München 1993, str. 67; glej tudi: Peter Hicinger,
Zakonski zader‘ki, v: Zgodnja Danica, 5. 4. 1849.
priznati, da je zaradi prevelikih razlik med avstrijskimi stali{~i in stali{~i svetega sede‘a
sklenitev konkordata nemogo~a.123
Ko se je cesar Franc I. s soprogo Karolino Avgusto spomladi 1819 odpravil v Rim, mu je
ob odhodu pape‘ Pij VII. izro~il memorandum, v katerem je v petih to~kah navedel sporno
cerkveno ureditev v Avstriji. Ena izmed spornih to~k je bilo tudi avstrijsko poro~no pravo, ki
ni bilo v skladu s kanonskimi dolo~ili. Cesar je pape‘ev memorandum takoj poslal dvornemu
svetniku Jüstelu, ki pa se zadeve ni lotil prednostno. Dne 26. novembra 1819 je cesar Franc I.
izrazil pripravljenost avstrijske strani, da se za~nejo pogajanja o sklenitvi konkordata. Po
cesarjevem romanju v Rim spomladi 1819 je pri{lo v {tevilnih posami~nih primerih do
razrahljanja jo‘efinske ureditve.124 Leta 1820 so oblasti dovolile vrnitev redemptoristov v
avstrijske dedne de‘ele in jezuitov v Galicijo. Leta 1822 so dobili avstrijski {kofje pravico,
da sami nadzirajo teolo{ki {tudij. Uredili so tudi ve~ drugih cerkvenih zadev. Avstrijski po-
slanec v Rimu je bil v stalnih stikih z Metternichom in kardinalskim dr‘avnim sekretarjem.125
Toda ob~asna pogajanja med avstrijsko stranjo in svetim sede‘em niso prinesla trajnej{ih
rezultatov. Marca 1827 je cesar spet izrazil pripravljenost uskladitve dr‘avnih zakonov s
predpisi cerkve.126 Dne 17. avgusta 1830 je od Metternicha zahteval, da pospe{i pogajanja s
svetim sede‘em, 4. decembra 1832 pa mu je ukazal, naj za~ne pogajanja s pape{kim nun-
cijem na Dunaju. Kmalu nato so se za~ela tajna pogajanja med dunajskim nad{kofom Mil-
dejem in Metternichom ter pape{kim nuncijem Ostinijem, ki pa zaradi cesarjeve smrti (1835)
niso prinesla uspeha.127
25. februarja 1835 je cesar zbolel za plju~nico. Tri dni kasneje je podpisal svoj
cerkvenopoliti~ni testament, v katerem je svojemu sinu in nasledniku na prestolu Ferdinandu
nalo‘il, naj vzpostavi harmonijo med cerkvijo in dr‘avo. Toda slaboumni cesar Ferdinand I.
o~etovega naro~ila ni mogel izpolniti. Namesto njega je z dr‘avo upravljala leta 1836 obliko-
vana »dr‘avna konferenca« z nadvojvodo Ludwigom na ~elu (mlaj{im bratom cesarja Franca
I.), v kateri sta se za prevlado ves ~as spopadala grof Franz Anton Kolowrat in kancler Met-
ternich. Medtem ko si je slednji – tudi pod vplivom svoje tretje ‘ene grofice Melanie Zichy –
prizadeval za izpolnitev Francovega testamenta, je bil Kolowrat odlo~en prista{ jo‘efinske
cerkvene ureditve.128 Zaradi spora med protestantsko in katoli{ko cerkvijo v Prusiji glede
reverzov pri me{anih zakonih,129 so v dr‘avni konferenci prevladala stali{~a jo‘efincev, da
poro~ne zakonodaje ne gre spreminjati. Toda zaradi zaostrenih razmer med katoliki in prote-
stanti na Ogrskem, kjer se je pri vpra{anju me{anih zakonov ponavljala pruska zgodba –
katoli{ki duhovniki so pri me{anih zakonih vztrajali pri reverzih –, je dr‘ava pod vplivom
Metternicha le nekoliko popustila. 22. maja 1841 je iz{el poseben odlok, ki je na ozemlju
monarhije, ki je spadalo v Nem{ko zvezo, pri me{anih zakonih od zaro~encev zahteval garan-
cijo, »da nekatoli{ka stranka ne bo motila katoli{ke stranke v spolnjevanju verskih dol‘nostij,
407ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
130 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 170–177; Hicinger, Zakonski zader‘ki, v: Zgodnja Danica, 5. 4. 1849.
131 Gabriel Adriányi, Geschichte der katholischen Kirche in Ungarn, Köln-Weimar-Wien 2004, str. 178.
132 Adriányi, Geschichte der katholischen Kirche in Ungarn, str. 178.
133 Adriányi, Geschichte der katholischen Kirche in Ungarn, str. 179; Judith Szatmári, Die ungarländische refor-
mierte Kirche in den Jahren des Neoabsolutismus (1850–1860), v: Südostforschungen, Band 61/62, 2002/2003,
str. 145.
134 Hosp, Kirche Österreichs im Vormärz, str. 210.
135 Wiener Zeitung (Extrablatt), 23. 12. 1848; Edmund Bernatzik, Die österreichische Verfassungsgesetze mit
Erläuterungen, Wien 1911, str. 139; prim. tudi: Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 18–20.
136 Hicinger, Zakonski zader‘ki, v: Zgodnja Danica, 29. 3. 1849.
da bodo vsi otroci, rojeni iz tega zakona, izrejeni v katoli{ki veri, in da se bo katoli{ka stranka
prizadevala svojega nekatoli{kega zakonskega dru‘eta pridobiti za katoli{ko vero«.130 V za-
meno za zaostritev poro~ne prakse pri me{anih zakonih v neogrskih de‘elah monarhije je
pape‘ Gregor XVI. s posebno bulo (1841) na Ogrskem dovolil sklepanje me{anih zakonov le
ob »pasivni asistenci« katoli{kih duhovnikov, dr‘avni sekretar Antonio Lambruschini pa je v
posebni instrukciji (Instructio Lambruschiniana) priznal tudi tiste me{ane zakone, ki so bili
sklenjeni le pred protestantskim duhovnikom.131
Ker pa z novo ureditvijo protestanti na Ogrskem niso bili zadovoljni (tudi zaradi tega, ker
je Instructio Lambruschiniana ostala tajna)132 in so se v komitatih napadi na katoli{ko cerkev
nadaljevali, si je Metternich {e naprej prizadeval, da bi dr‘ava in cerkev uredili sporna vpra{anja
glede poro~ne zakonodaje. Ko je ogrski de‘elni zbor v letih 1843/44 na iniciativo liberalcev
sprejel nov zakon o medkonfesionalnih razmerjih, ki je dopu{~al sklepanje me{anih zakonov
pred protestantskimi duhovniki (kraljevo sankcijo je dobil 13. novembra 1844),133 je Metter-
nich spet pozval cesarja Ferdinanda, naj kon~no izvede cerkveno-politi~ni testament svojega
o~eta in med drugim uredi tudi vpra{anje poro~ne zakonodaje.134 Toda vsi Metternichovi
apeli so bili zaman. Jo‘efinizem je ostal neosvojljiva trdnjava.
Na poti h konkordatu
Po izbruhu revolucije 1848 se je morala katoli{ka cerkev soo~ati s {tevilnimi »cerkvi
sovra‘nimi« zahtevami, ki so globoko posegale v njen ustroj in organizacijo. Ob zahtevi po
ukinitvi celibata so se v liberalni javnosti ‘e kmalu pojavile tudi zahteve po uvedbi obvezne
civilne poroke. Osnutek temeljnih pravic avstrijskega ljudstva (Entwurf der Grundrechte des
österreichischen Volkes), ki ga je izdelal ustavni odbor, je v §. 17 dolo~al: »Die bürgerliche
Gültigkeit der Ehe ist bedingt durch die förmliche Einwilligung beider Brautleute vor der
vom Staate zur Aufnahme des Ehevertrages bestellten Behörde. – Eine kirchliche Trauung
kann erst nach Schließung der Zivilehe stattfinden. – Die Religionsverschiedenheit ist kein
bürgerliches Ehehindernis.«135
Zahteva po uvedbi obvezne civilne poroke o~itno sprva ni naletela zgolj na nasproto-
vanje. Peter Hicinger, ki je v Zgodnji Danici na za~etku leta 1849 v seriji ~lankov predstav-
ljal zakonske zadr‘ke, je npr. menil, da bi bilo tudi v bodo~e »nar bolj prav, ko se poroka le
pred cerkveno oblastjo in ne pred de‘elsko godi«, toda v obvezni civilni poroki nikakor ni
videl radikalnega posega v pravice katoli{ke cerkve: »Nekteri se morebiti bojé, de bo cerkvi
v {kodo, ako der‘ava svoje postave v zakonskih re~eh ~isto od cerkvenih zadev lo~i; zatega-
voljo pa ni nikomur v strahu biti, dokler le der‘ava ne bo dajala cerkvenim nasprotnih zapo-
ved, in cerkve ne bo k takim morala; na Francozkim ima cerkev zdaj ve~i svobodo v zakon-
skih re~éh, kakor kdaj, desiravno se poroke tudi pred de‘elsko gosposko godé.«136
408 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL)
137 Friedrich Josef Schwarzenberg (Dunaj, 6. 4. 1809 – Praga, 27. 3. 1885), od leta 1836 salzbur{ki nad{kof; leta
1842 je bil izvoljen za kardinala z naslovom cerkve sv. Avgu{tina. Leta 1850 se je odpovedal salzbur{ki nad{kofiji.
Od{el je v Prago, kjer so ga 15. avgusta 1850 umestili za pra{kega nad{kofa.
138 Stane Granda, [kof Wolf in njegova {kofija v letu 1848/49, v: Wolfov simpozij v Rimu, Celje 1994, str. 31;
Franc Kralj, Versko in cerkveno ‘ivljenje v dobi dozorevanja slovenskega naroda, v: Zgodovina cerkve na Sloven-
skem, Celje 1991, str. 181.
139 Cesarski patent o dr‘avljanskih pravicah, ki je iz{el hkrati z oktoirano ustavo (RGBl 1849/151), je vsem od
dr‘ave priznanim verskim skupnostim priznaval svobodo pri opravljanju njihovih dejavnosti. Prim. tudi: Leisching,
Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 21; Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 126–127.
140 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 22.
141 Josef Othmar Rauscher (Dunaj, 6. 10. 1797 – Dunaj, 24. 11. 1875), od leta 1849 sekovski in leobenski {kof,
od leta 1853 dunajski nad{kof, od leta 1855 kardinal.
142 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 22; Eder, Der Liberalismus in Altösterreich,
str. 133–134.
143 Slovenski prevod pastirskega pisma je objavljen v Zgodnji danici, 12. 7. 1849.
144 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 23; Erika Weinzierl-Fischer, Die österreichi-
schen Konkordate von 1855 und 1933 (=Österreich Archiv), Wien 1960, str. 26–81; Vocelka, Verfassung oder Konkor-
dat?, str. 26.
145 RGBl 1850/156 in RGBl 1850/ 157; prim. tudi: Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien,
str. 24; Weinzierl-Fischer, Die österreichischen Konkordate, str. 48–59.
146 Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 134.
Toda na zahtevo po obvezni civilni poroki je avstrijski episkopat ‘e kmalu reagiral odklo-
nilno. Sinoda sufraganov salzbur{ke nad{kofije med 31. avgustom in 14. septembrom 1848 v
Salzburgu, ki jo je sklical salzbur{ki nad{kof kardinal Friedrich Josef Schwarzenberg,137 je
na dr‘avni zbor poslala adreso, v kateri so {kofje za cerkev zahtevali pravico do svobode in
neodvisnosti od civilnih oblasti. Tudi {kofje Ilirsko-kranjskega episkopata so na {kofijski
konferenci 17. decembra 1848 na dr‘avni zbor v KromeVi‘u naslovili posebno izjavo, v kateri
so – poleg vrste konkretnih zahtev – na koncu predlagali ureditev odnosov med dr‘avo in
cerkvijo v obliki konkordata.138
Ko so se z oktroirano ustavo z dne 4. marca 1849 nekoliko razrahljale jo‘efinske spone, ki
so vklepale katoli{ko cerkev,139 je avstrijski episkopat – vedo~, da je dr‘ava pripravljena na
sklenitev konkordata s svetim sede‘em – hitro za~el iskati odgovore na vpra{anje o novem
pravnem polo‘aju cerkve v Avstriji.140 Na ‘eljo kardinala Schwarzenberga (brata ministrske-
ga predsednika Felixa Schwarzenberga) in sekavskega knezo{kofa Josepha Othmarja Rau-
scherja141 je notranji minister 31. marca 1849 povabil k posvetovanju na Dunaj vse {kofe iz
dednih de‘el in celo nekatere predstavnike ogrskega in lombardo-bene{kega episkopata. Se-
stanek {kofov je bil na Dunaju med 29. aprilom in 20. junijem 1849 pod predsedstvom kardi-
nala Schwarzenberga.142 Udele‘ilo se ga je 29 {kofov in 4 zastopniki {kofov. (Med
pomembnej{imi udele‘enci je bil tudi ljubljanski {kof Anton Alojzij Wolf). Rezultati {kofov-
ske konference, formulirani v pastirskem pismu z dne 17. junija 1849,143 naj bi bili vladi v
pomo~ pri njenem nadaljnjem urejanju odnosa med katoli{ko cerkvijo in dr‘avo. Na se-
stanku so med aktualnimi vpra{anji ({olstvo, cerkveno premo‘enje, pouk, cerkvena uprava,
bo‘ja slu‘ba, cerkveno sodstvo itd. ) {e posebej natan~no obravnavali tudi »zakonsko pravo«.
Pri vpra{anju zakona so {kofje zahtevali tesnej{o usklajenost ODZ s kanonskim pravom, {e
zlasti pri vpra{anju me{anih zakonov.144
Z dvema ukazoma z dne 18. in 23. aprila 1850 je dr‘ava izpolnila zahteve {kofovskih
konferenc iz let 1848/49 in tudi formalno prekinila z jo‘efinsko tradicijo.145 Pristala je na
svobodno ob~evanje {kofov z Rimom, odpravila »kraljevi placet« (placetum regium) in {ko-
fom prepustila, da samostojno upravljajo z notranjecerkvenimi zadevami.146 Pomemben je
bil zlasti prvi ukaz (18. aprila 1850), ki so ga Novice predstavile takole: »Kar so Cesar ‘e
409ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
147 Novice, 24. 4. 1850.
148 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 25–26.
149 Ibidem.
150 Citirano po: Zgodnja Danica, 19. 7. 1872; prim. tudi: Matja‘ Ambro‘i~, Ljubljanski knezo{kof dr. Janez
Zlatoust Poga~ar. Njegova verska, kulturna in politi~na vloga za zgodovino Slovencev, Ljubljana 2003 (Acta eccle-
sistica Sloveniae 25), str. 39.
151 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 26.
152 Ibidem.
153 Imenovanje Othmarja Rauscherja za avstrijskega pogajalca naj bi dokazovalo, »da je bil jo‘efinizem {e
vedno zelo ‘iv«, in to v ~asu, »ko so se pogajali o dokumentu, ki naj bi bil pravzaprav njegov mrli{ki list.« Prim.:
Jean-Paul Bled, Franc Jo‘ef, Ljubljana 1990, str. 159.
potrdili, je: de si prihodnji~ smejo {kofje v cerkvenih zadévah naravnost z pape‘em dopiso-
vati, kar dosihmal ni pripu{~eno bilo, ker vsi dopisi so mógli poprej ’cesarsko dovoljenje’
zadobiti. Ravno tako smejo tudi {kofje za naprej svojim podlo‘nim vi{jim duhovnam v cerk-
venih zadévah naukaze dajati, brez de bi zató de‘elsko gospósko vpra{ali, samó de pri tacih
ukazih, ki se o~itno [javno] razglasé in o~itne [javna] opravila zadevajo, morajo ob enim, ko
te naznanila razglasijo, jih tudi de‘elski gospóski na znanje dati. – Cesar si pridr‘é pravico
{kofe in nad{kofe izvoliti, vunder po stari navadi pri tem vselej svèt {kofijstva zasli{ali. –
[kofje imajo oblast vik{i in ni‘ji duhovne, ki se naménam cerkve nasproti obna{ajo, odstavi-
ti. – Cerkev zadobi oblast cerkvene kazni ({trafinge) nalo‘iti. – Kjer je ve~ina prebivavcov
katolj{ke vére, ima cerkev oblast nad spodobnim praznovanjem cerkvenih praznikov ~uti, ter
vse pohuj{ljive veselice braniti in motljive te‘ke dela prepovedati. Scer je v tem cesarskim
ukazu gotovo zaupanje izgovorjeno, de cerkev ne bo oséb, ki so der‘avljanskemu redu nevar-
ne, v svoji dru{ini terpéla.«147
Z omenjenima zakonoma je bila odstranjena glavna ovira za pogajanja med dr‘avo in
cerkvijo glede konkordatne pogodbe. Avstrijski episkopat je v soglasju s svetim sede‘em
videl predpogoj za ureditev cerkvenih razmer v Avstriji v ureditvi vpra{anja zakonske zveze
oz. v uskladitvi civilne zakonodaje o zakonski zvezi s cerkveno.148 Pred za~etkom pogajanj
se je pravosodni minister Anton von Schmerling – namesto dotedanje »na pol kanoni~no-
civilne zakonodaje« – nagibal k vpeljavi obveznega civilnega zakona po francoskem vzoru,
pri ~emer je sprva imel podporo ve~ine vladnih ministrov.149 Toda po energi~nem nastopu
Othmarja Rauscherja je na~rt o vpeljavi civilne poroke padel v vodo. Avstrijski episkopat se
je v nasprotovanju civilni poroki trdno dr‘al stali{~ pape‘a Pija IX., ki je leta 1852 v nagovo-
ru Acerbissimum glede civilnega zakona dejal: »Med Kristusovimi verniki torej ne more
zakona biti, ki bi ne bil ob enem zakrament: vsaka zveza med mo{kim in ‘ensko pri kristja-
nih, ki ni zakrament, ako bi bila tudi sklenjena na podlagi kake der‘avne postave, je torej
zgolj sramotno in pogubljivo prile{tvo, kakor{nego cerkev tolikanj hudo obsojuje. Zakra-
ment se torej od zakonske zveze (pogodbe) nikoli ne more lo~iti.«150
Dne 2. decembra 1851 je mladi cesar Franc Jo‘ef imenoval posebno komisijo za izdelavo
osnutka novega zakona o zakonski zvezi, ki naj bi slu‘il kot podlaga za za~etek pogajanj s
svetim sede‘em.151 Po cesarjevi zamisli naj bi komisija poro~no zakonodajo spremenila tako,
da bi bili civilni u~inki zakonske zveze odvisni od njene cerkvene veljavnosti. Rezultat dela
komisije sta bila dva predloga (oba je sestavil Othmar Rauscher), ki ju je minister grof Leo
Thun predlo‘il cesarju 10. maja 1852. Prvi je bil osnutek zakona o ureditvi zakonov kato-
likov, drugi pa instrukcija za cerkvena zakonska sodi{~a.152
Na podlagi obeh predlogov so se lahko za~ela konkordatna pogajanja med avstrijskim
cesarstvom in svetim sede‘em. 14. septembra 1852 je cesar sprejel oba predloga kot podlago
za za~etek razprave z rimsko kurijo in za svojega opolnomo~enca imenoval Othmarja Rau-
scherja.153 Konkordatna pogajanja so se za~ela januarja 1853 (sveti sede‘ je v pogajanjih
410 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL)
154 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 27.
155 Ibidem.
156 Podrobneje o konkordatu: Weinzierl-Fischer, Die österreichischen Konkordate; Leischnig, str. 29 (v op. 49
navedena literatura).
157 Pape‘ Pij IX. je konkordat upravi~eno razumel kot dokon~no likvidacijo jo‘efinizma.
158 Josef Redlich, Das österreichische Staats- und Reichsproblem, I. Band, Leipzig, 1920, str. 454, 458.
159 Konkordatna pogodba je v sloven{~ini objavljena v Zgodnji Danici, 28. 2. 1856; glej tudi: Weinzierl-Fischer,
Die österreichischen Konkordate, str. 250–258; Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 28–30, 180–195;
Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 31.
160 RGBl 1855/195.
161 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 28; veljati je za~el 13. 11. 1855.
162 RGBl 1856/185.
163 RGBl 1856/185, Artikel XIII.
164 RGBl 1865/185.
165 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 33.
zastopal pape{ki nuncij na Dunaju, nad{kof Michele Viale-Prelà) in so s presledki trajala vse
do spomladi 1855.154 Ena izmed najob~utlivej{ih tem na pogajanjih je bilo vpra{anje uredit-
ve zakonske zveze. Za razliko od svetega sede‘a, ki je hotel zakonske zadeve urejati izklju~no
v skladu s kanonskim pravom, je dr‘ava vztrajala pri upo{tevanju povsem dr‘avnih poro~nih
prepovedi.155 Vseeno pa je s konkordatno pogodbo,156 ki so jo razglasili na cesarjev rojstni
dan (18. avgusta 1855), dr‘ava prepustila institut zakonske zveze popolnemu nadzoru katoli{ke
cerkve.157
Da je zlasti na podro~ju zakonske zveze v resnici {lo za »abdikacijo dr‘ave pred rimsko
kurijo«, kot je konkordatno pogodbo ozna~il Josef Redlich,158 je potrjeval njen deseti ~len, ki
je dolo~al: »Ker vse cerkvene pravde in zlasti tiste, ki zadevajo vero, zakramente, duhovska
opravila in z duhovsko slu‘bo zdru‘ene dol‘nosti in pravice, gredó le edino pred cerkveno
sodnijo, jih bo presojal cerkveni sodnik, in tedaj ima ta sodnik tudi zakonske re~i po svetih
cerkvenih postavah in zlasti po tridentinskih zakonilih razsojati in samo dr‘avljanske nasled-
ke zakona de‘elskimu sodniku odkazovati. Kar se ti~e zarok, bo cerkvena oblast razsojevala,
ali so zaroke in kedaj de zakon zadr‘ujejo, der‘é se pri tem dolo~b, ki jih je dal tridentinski
zbor in pa apostolsko pismo, ki se za~ne z: ’Auctorem fidei’». /…/159
Z bulo Deus humane salutis auctor so 3. novembra 1855 konkordat najprej razglasili kot
cerkveni zakon, s cesarskim patentom 5. novembra 1855 pa {e kot dr‘avni zakon,160 ki je
veljal za celotno ozemlje Habsbur{ke monarhije.161
Cerkveno zakonsko pravo
Dne 8. oktobra 1856 je iz{el cesarski patent, s katerim je – v skladu z desetim ~lenom
konkordatne pogodbe – Franc Jo‘ef razglasil nov zakon o »zakonskih zadevah« katolikov v
avstrijskem cesarstvu, ki je kar v 251. ~lenih vseboval podrobne predpise o zakonu, njegovi
sklenitvi, zadr‘kih, ni~nosti, cerkvenemu sodi{~u in njegovih pristojnostih ter o lo~itvi zakon-
ske zveze.162 Z zakonom o katoli{kih zakonih, ki je za~el veljati 1. januarja 1857, je
rimokatoli{ka cerkev spet vzpostavila popoln nadzor nad institutom zakonske zveze, kakr{nega
je imela pred izdajo jo‘efinskega poro~nega patenta iz leta 1783. Novi zakon, ki je nadome-
stil dolo~ila drugega poglavja ODZ,163 naj bi zgolj uskladil (in Einklang zu setzen) predpise
dotlej veljavnega civilnega prava s predpisi katoli{ke cerkve,164 toda v resnici se je v celoti
naslonil na dolo~ila kanonskega prava,165 pri oviralnih zadr‘kih za sklenitev zakona (sedaj so
jih imenovali »prepovedi«) pa upo{teval tudi vse zahteve dr‘ave. Poleg dolo~enih vsebinskih
411ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
166 RGBl 1856/185. Anhang I. Gesetz über die Ehen der Katholiken im Kaiserthume Oesterreich.
167 Zgodnja Danica, 18. 12. 1856. Cerkveni zadr‘ki zakona.
168 Zgodnja Danica, 18. 12. 1856: »Kakor je ‘lahta skoz {tiri rodove zakonski zadr‘ek, tako je tudi svakov{~ina
zakonski zadr‘ek skoz {tiri rodove.«
169 Zgodnja Danica, 18. 12. 1856: »Kdor je koga kerstil ali birmal, si je ‘ njim duhovno v ‘lahti. Dalje si je tisti,
ki je kerstil ali birmal, po duhovno v ‘lahti s star{i ker{eniga ali birmaniga. Kerstni ali birmanski botri so si po
duhovno v ‘lahti s tistimi, ktere so vkerstu der‘ali, ali jim birmo zavezali. In kerstni ali birmanski botri postanejo po
duhovno v ‘lahti s star{i ker{eniga ali birmaniga. Med kterimi je ta ‘lahta, ne smejo med seboj zakona skleniti.«
170 RGBl 1856/185, §. 37.
171 RGBl 1856/185, §§. 13–21.
172 RGBl 1856/185, Artikel XI.
173 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 231.
174 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 232.
175 Izjemo so tvorili tisti nekatoli{ki zakoni, v katerih je eden izmed zakoncev {ele po poroki prestopil v katoli{ko
vero. V tem primeru je lahko nekatolik postopek za razveljavitev zakona spro‘il pred tistim zakonskim sodi{~em, ki
mu je po svoji veroizpovedi pripadal (§. 44). Tudi v primeru prestopa obeh zakoncev v nekatoli{ko vero, je o velja-
vnosti zakona odlo~alo tisto sodi{~e, ki je bilo pristojno za zakonske zadeve nekatolikov (§. 56) V praksi so to bila
civilna sodi{~a.
sprememb je bila glavna novost ta, da so bila po novem zakonu – kot pred jo‘efinskim poro~nim
patentom – za zakonske zadeve pristojna izklju~no posebna cerkvena zakonska sodi{~a (civilna
so razsojala le o civilnopravnih u~inkih zakonske zveze), ki so jih organizirali v vsaki {kofiji.
S tem se je dr‘ava odrekla nadzoru nad sodno vejo oblasti.
Prva priloga zakona je v 77. ~lenih natan~no dolo~ala pogoje za sklenitev, razveljavitev in
lo~itev zakonske zveze.166 Pri pogojih za sklenitev zakonske zveze se v vsebinskem smislu ni
veliko spremenilo. Ob upo{tevanju vseh dr‘avnih zadr‘kov za sklenitev zakonske zveze je
novi zakon spet uveljavljal tiste cerkvene zadr‘ke, ki jih ODZ dotlej ni upo{teval.167 Ve~jo
mo~ so dobili zaroka in nekateri oviralni zadr‘ki sorodstva, kot npr. sva{tvo168 ali duhovno
sorodstvo,169 pravica do spregleda zadr‘kov pa je na~eloma spet pri{la v pristojnost cerkve.
(Le pri osebah, mlaj{ih od 14 let, osebah, ki so bile obsojene na smrt ali na dalj{o zaporno
kazen ter osebah, ki so zagre{ile predhodno pre{u{tvo, je bil pristojen »de‘elni knez«).170
Med razdiralnimi zadr‘ki pa je odpadlo dolo~ilo §. 58 ODZ, po katerem je lahko mo‘, ki je po
poroki ugotovil, da je ‘ena nose~a z drugim, zahteval razvezo zakona. Naknadno ugotovljena
predhodna nose~nost ‘ene je bila po novem zakonu zgolj razlog za lo~itev od postelje in mize.
Tudi sam postopek pred sklenitvijo veljavne poroke (npr. prilo‘itev potrebnih dokazil,
obvezen trikratni oklic v cerkvi oz. pred politi~nimi oblastmi)171 se ni bistveno razlikoval od
postopka, ki so ga dolo~ali ODZ in drugi predpisi. Zato pa se je od ODZ nekoliko razlikoval
postopek pri lo~itvah od postelje in mize in razveljavitvah zakonov, za katere so bila od 1.
januarja 1857 pristojna izklju~no cerkvena sodi{~a.172 Pri lo~itvah (od postelje in mize)
katoli{kih in me{anih zakonov je razlika obstajala ‘e v tem, da Instrukcija ni poznala mo‘no-
sti sporazumne lo~itve (od postelje in mize), ampak le lo~itev po »pravdni poti«. V skladu z
dolo~ili Tridentinskega zbora je §. 205 Instrukcije namre~ dolo~al, da se soproga ne moreta
»svojevoljno lo~iti, kadarkoli bi sama hotela«, ampak le na podlagi zadostnih, »po postavi
dolo~enih razlogov in {e le po danem dovoljenji od cerkvene oblasti«.173 »V tem oziru se
dr‘avljanska postava razlo~uje od cerkvene, ker dr‘avljanska po §. 105 dr‘. zak. dolo~uje, da
mora sodnik lo~itev soprogoma dovoliti in jo v sodnijskih aktih zabilje‘iti, ako pred njim
potrdita, da sta o lo~itvi in o pogojih ozir premo‘enja in zreje otrok porazumljena.«174 Druga
pomembna »novost« je ti~ala v dejstvu, da so bila katoli{ka cerkvena zakonska sodi{~a pri-
stojna za razsojanje o (ne)veljavnosti tako katoli{kih kot tudi me{anih zakonov (§§. 42, 43,
48).175
412 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL)
176 RGBl 1856/185. Anhang II. Anweisung für die gestlichen Gerichte des Kaiserthumes Betreff der Ehesachen.
177 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 33.
178 Sestavljali so jih predsednik in najmanj {tirje svetniki.
179 Veljavnost zakona je lahko spodbijal bodisi »‘aljeni zakonec« bodisi kak drug ~lan katoli{ke cerkve; izjema
so bili tisti, ki bi zakon utegnili izpodbijati iz lastne koristi (§. 115).
180 O lo~itvi od postelje in mize govorijo §§. 205–251.
181 Lo~itev od postelje in mize (separatio a thoro et mensa; divortium partiale) je bila po jo‘efinskem poro~nem
patentu sprva mo‘na le po sporazumni poti (§. 45). S to dolo~bo je ‘elel Jo‘ef II. prepre~iti mu~ne razprave, do
katerih bi lahko prihajalo na lo~itvenih pravdah. Toda dolo~ilo §. 45 v praksi ni vzdr‘alo, zato so poro~ni patent
kmalu dopolnili. Z dvornim dekretom z dne 13. 10. 1786 so poleg sporazumnih lo~itev dopustili tudi lo~itve po
pravdni poti: »Bey der im Ehepatente zur Scheidung von Tisch und Bett festgesetzten Einwilligung beyder Theile
habe es zwar sein Bewenden; wenn jedoch der eine oder der andere Theil aus vorsätzlicher Bosheit in diese Schei-
dung nicht einwilligen wollte, solle hierüber die Gerichstbehörde erkennen, die Partey dieses Erkenntniß unansi-
chtlich befolgen, und auf diese Art die Scheidung vor sich gehen.« Ker je bil omenjeni dekret izdan v ~asu, ko je bil
jo‘efinski dr‘avljanski zakonik z dne 1. 11. 1786 ‘e v tisku, je v slednjem {e vedno ostalo dolo~ilo o zgolj sporazu-
mnih lo~itvah. Toda v navodilu apelacijskim sodi{~em so dolo~ili, da morajo sodi{~a omenjeni dvorni dekret dosle-
dno upo{tevati. Vseboval ga je ‘e ODZ za Galicijo iz leta 1797 in poseben poro~ni patent za Salzburg iz leta 1808,
nato pa tudi novi ODZ iz leta 1811. Prim.: Thomas Dolliner, Der österreichische Eheproceß, 2. verm. U. verb. Aufl.,
Band I., Wien 1848, str. 19–21.
V drugi prilogi zakona (Instructio Austriaca pro iudiciis ecclesiasticis), ki je vsebovala
kar 252 ~lenov, so bila dana podrobna navodila za cerkvena sodi{~a v zakonskih zadevah,176
ki jih je sestavil dunajski nad{kof Rauscher.177 Nadvse podrobna instrukcija, ki je v uvodu
definirala sestavo in pristojnosti cerkvenih zakonskih sodi{~, organiziranih v vsaki {kofiji,178
je – izhajajo~ iz svetosti in nerazvezljivosti zakona – do skrajnost zaostrila mo‘nost razvelja-
vitve zakonov. Vsako sodi{~u predlo‘eno utemeljeno to‘bo, v kateri je eden izmed zakoncev
ali kak{en drug ~lan katoli{kega ob~estva izpodbijal veljavnost zakona,179 je moral najprej
natan~no raziskati preiskovalni komisar, ki je nato z dejstvi seznanil cerkveno sodi{~e. Pri
delu sodi{~a (tudi pri zasli{anju pri~ in izvedencev) je moral ves ~as sodelovati poseben od
{kofa imenovan, pobo‘en in v pravu razgledan »zagovornik zakona« (Vertheidiger der Ehe),
ki je bil dol‘an po »slu‘beni dol‘nosti« nastopati v prid ohranitev zakonske zveze. Postopek
pred sodi{~em in tudi prito‘beni postopek sta bila zasnovana tako, da sta favorizirala ohrani-
tev zakona. To je {e zlasti pri{lo do izraza pri zahtevah za razveljavitev zakonske zveze zaradi
nezmo‘nosti izpolnjevanja zakonske dol‘nosti (impotence). Pri sumu impotence je moralo
sodi{~e (s pomo~jo izvedencev) nedvoumno ugotoviti, da je slednja obstajala ‘e ob sklenitvi
zakona in da torej zakon ni bil konzumiran. Toda tudi v tem primeru sodi{~e ni takoj odobrilo
razveljavitve zakona, ampak je zakoncema nalo‘ilo, da {e nekaj ~asa (vendar ne ve~ kot tri
leta) ‘ivita skupaj. [ele ~e sta po preteku dolo~ene dobe zakonca spet obnovila zahtevo za
razveljavitev zakona in pred sodi{~em s prisego potrdila, da se glede impotence ni ni~esar
spremenilo, je lahko sodi{~e (po potrebi tudi po novem preiskovalnem postopku in po obvez-
nem posvetovanju s {kofom) razglasilo neveljavnost zakona. V razsodbi je moralo biti jasno
navedeno, da impotentni zakonec ne more skleniti nove zakonske zveze. (V primeru tak{ne
razsodbe se je moral zagovornik zakona obvezno prito‘iti na vi{jo instanco).
K ohranitvi zakonske zveze je bil naravnan tudi postopek pri lo~itvah od postelje in mize.180
V skladu z instrukcijo, ki je izhajal iz stali{~a, da je mogo~e lo~itev od postelje in mize dose~i
le v skladu s cerkvenimi zakoni, je odpadla mo‘nost sporazumne lo~itve, ki je obstajala vse
od jo‘efinskega poro~nega patenta (1783)181. Lo~itev od postelje in mize je lahko »‘aljeni
zakonec« dosegel le po pravdni poti, seveda le v primeru nedvoumnega obstoja enega izmed
upravi~enih lo~itvenih razlogov in po neuspe{nem trikratnem poskusu sprave pred lokalnim
‘upnikom. Tudi v tem primeru pa lo~itve ni bilo enostavno dose~i. ^eprav za razliko
od postopka pri razveljavitvah zakonov lo~itveni postopek ni poznal instituta »zagovornika
413ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
182 Prim.: Weinzierl-Fischer, Die österreichischen Konkordate, str. 86–98; Vocelka, Verfassung oder Konkor-
dat?, str. 32–42; Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 34–40.
183 Bled, Franc Jo‘ef, str. 159.
184 Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 17; Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 165.
185 Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 136.
186 Njegovi nasprotniki so bili med drugim najvi{ji dvorni mojster knez Liechtenstein, general adjutant grof
Karl Ludwig Grünne in policijski minister Johann Franz Kempen von Fichtenstamm. Odlo~en nasprotnik konkorda-
ta je bil tudi sloviti pisatelj Franz Grillparzer, ki je menil, da so glavni zagovorniki konkordatne politike »‘enske,
otroci, farji in Tirolci«. Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 34–35; Vocelka, Verfassung
oder Konkordat?, str. 33–34; Friedrich Gottas, Die Geschichte des Protestantismus in der Habsburgermonarchie, v:
Die Habsburgermonarchie, Band IV. Die Konfessionen, Wien 1985, str. 551–554.
187 Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 34.
188 Bled, Franc Jo‘ef, str. 160.
189 Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 36–42; Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleitha-
nien, str. 35.
190 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 36.
191 RGBl 1861/41; Wiener Zeitung, 10. 4. 1861; prim. tudi: Gottas, Die Geschichte des Protestantismus in der
Habsburgermonarchie, str. 555; Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 147.
192 Prim.: Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 51; Leischnigg, Die römisch-katolische Kirche in Cislei-
thanien, str. 37.
zakona«, je   instrukcija od sodnikov zahtevala, da v (pred)preiskovalnem postopku z
zasli{anjem strank in pri~ ter po potrebi izvedencev povsem nedvoumno potrdijo ali ovr‘ejo
navedbe to‘nika. Pri razsodbah naj bi sodi{~e izhajalo iz podmene, da je bolj{e ohraniti slab
zakon kot »razbiti« dru‘ino.
Na poti k reviziji konkordata
Konkordat je ‘e ob razglasitvi naletel na nasprotovanje liberalnega me{~anstva.182 Libe-
ralci so v konkordatu »videli neodpustljivo napako, ki je diskvalificirala re‘im, plod agresiv-
nega klerikalizma, popolnoma nasprotnega duhu ~asa, ki je terjal ~edalje ve~jo sekulariza-
cijo dru‘be, torej nekaj drugega od tistega, kar se je zgodilo.«183 Mnogim liberalno usmer-
jenim ljudem, kakr{en je bil grof Anton Alexander Auersperg (Anstasius Grün), se je konkor-
datni sporazum zdel kot »Canosa… s katero naj bi Avstrija 19. stoletja delala pokoro za
jo‘efinizem 18. stoletja.«184 (Karl Stremayr ga je ozna~il za »vazalsko pogodbo z Rimom«).185
Konkordatu so nasprotovali tudi armadni vrh, ogrski episkopat in {kofje v Lombardiji ter
ve~ji del jo‘efinsko usmerjenega visokega uradni{tva.186 Jo‘efinisti~no navdahnjeni konser-
vativci so ob‘alovali, da je vlada popustila pod pritiski cerkvene hierarhije in zmanj{ala svojo
avtoriteto. Podpis konkordata so – kot npr. Franz Grillparzer – ob~utili kot »krvavo klofu-
to«.187 In so se, kot konservativni baron Kübeck, tola‘ili z mislijo, da »zaradi starosti ne
bo(do) videl(i) posledic konkordata«.188
Kljub zaostreni cenzuri in politi~ni represiji, je po letu 1856 v Nem~iji iz{la cela vrsta
(anonimnih) bro{ur nasprotnikov konkordata, ki so bile mo~no raz{irjene tudi v Avstriji. Na
udaru kritike je bila – poleg cerkvenega nadzora nad {olami – zlasti ureditev me{anih zako-
nov, ki je postavljala »nekatoli{ke kristjane« v podrejen polo‘aj.189
Po obnovi ustavnega ‘ivljenja je zahteva po ukinitvi konkordata kmalu postala ena izmed
glavnih zahtev nem{kega liberalnega (ustavovernega) tabora.190 Liberalni duh ~asa sicer ni
nasprotoval religiji kot taki, zato pa je toliko bolj nasprotoval katoli{ki cerkvi kot instituciji,
kleru in cerkveni hierarhiji. Ko je Schmerlingova vlada 8. aprila 1861 izdala t. i. protestantski
patent,191 ki je z razglasitvijo enakopravnosti protestantov (tako luteranov kot kalvincev) s
katoliki na na~elni ravni ‘e prinesel dolo~en poseg v konkordatna dolo~ila,192 se je zdelo, da
414 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL)
193 Wiener Zeitung, 10. 4. 1861.
194 Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 147–148.
195 Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 148; Gustav Kolmer, Parlament und Verfassung, Parlament und
Verfassung in Österreich, I., Graz 19722, str. 120–121, 124–125; Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cislei-
thanien, str. 36.
196 Kolmer, Parlament und Verfassung, I., str. 124.
197 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 37.
198 Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 45; Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 171–172.
199 Vasilij Melik, Slovenci in »nova {ola«, v: Osnovna {ola na Slovenskem 1869–1969, Ljubljana 1970, str. 34;
Andreas Gottsmann, Der österreichische Kulturkampf am Beispiel der liberalen Schulgesetzgebung, diplomsko
delo, Univerza na Dunaju, Wien 1984, str. str. 28.
200 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 38–39; Vocelka, Verfassung oder Konkor-
dat?, str. 57–64; Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 157.
bo kmalu pri{lo do ureditve za protestante spornih dolo~il glede me{anih zakonov. ^len 14
protestantskega patenta je namre~ napovedoval: »In Ehesachen haben vorläufig die Bestim-
mungen des allgemeinen bürgerlichen Gesetzbuches über Ehehindernisse und Eheverbote in
Wirksamkeit zu bleiben. – Nach Feststellung des materiellen und formellen protestantischen
Eherechtes und nach Kundmachung Uebergangsbestimmungen, welche Wir zu erlassen Uns
vorbehalten, soll die Gerichtsbarkeit über evangelische Eheangelegenheiten ausschließend
von evangelisch-kirchlichen Gerichtsbehörden ausgeübt werden.«193
Kljub napovedi vlade, da bo po dolo~itvi evangeli~anskega zakonskega prava v dogovoru
s svetim sede‘em re{ila vpra{anje me{anih zakonov, pri sklepanju katerih so bili protestanti
v podrejenem polo‘aju, do re{itve vpra{anja ni pri{lo. Nem{ki liberalni poslanec Eugen von
Mühlfeld je sicer 11. junija 1861 v dr‘avnem zboru predlagal sprejem celovitega verskega
zakona, s katerim bi enkrat za vselej definirali odnose med dr‘avo in cerkvijo (osnutek je
predvideval tudi vpeljavo obvezne civilne poroke), toda njegova pobuda ni prinesla ‘elenega
rezultata.194 Dr‘avni zbor je sicer izvolil poseben konfesionalni odbor, ki naj bi v skladu z
Mühlfeldovim predlogom pripravil ustrezen osnutek zakona, toda zaradi silovitega odpora
katoli{kega tabora (zlasti na Tirolskem) je vlada februarja 1862 prepre~ila obravnavo odbo-
rovega poro~ila v poslanski zbornici.195 »Die Ehegesetzreform blieb wie so manche andere
Aufgabe des confessionellen Auschusses vorläufig unerledigt.«196
Dr‘avni minister Anton von Schmerling v (pred)pravice katoli{ke cerkve ni hotel globlje
posegati, zato se je med nem{kimi ustavoverci okrepilo nezadovoljstvo z njegovo mla~no
politiko.197 Po razglasitvi enciklike Quanta cura in znamenitega Sylabusa (»seznama na-
pak«) 8. decembra 1864, ki je kot zmotne ozna~il tudi liberalne nazore o zakonski zvezi,198 je
postala zahteva po reviziji ali ukinitvi konkordata vsesplo{na. Povsem v ospredje politi~nih
debat pa je konkordat in njegove dolo~be pri{el v letu 1867.
V adresi dr‘avnega zbora z dne 5. junija 1867 je bila omenjena nujna potreba, »da se
preko zakonodaje, navezane na ustavo, za~ne z revizijo konkordata v tistih stvareh, ki spa-
dajo v podro~je dr‘avne zakonodaje«.199 V dr‘avnem zboru sta se kmalu zatem pojavila dva
predloga, s katerimi je posku{ala liberalna ve~ina izni~iti dolo~ila konkordatne pogodbe.
Proti predlogu Eugena von Mühlfelda (17. junija 1867), ki je znova predlagal popolno ukini-
tev konkordata in sprejem celovitega verskega zakona, ki naj na novo uredi odnos med dr‘avo
in verskimi skupnostmi, je ve~ina dr‘avnega zbora 20. julija 1867 podprla zmernej{i predlog
Eduarda Herbsta, ki je predvideval delno revizijo konkordatne pogodbe v obliki treh special-
nih zakonov:200 zakona o zakonski zvezi, ki naj bi »zakonsko pravo« spet podredil civil-
nemu, zakona o odnosih med {olo in cerkvijo (v smislu popolne emancipacije {olstva
od katoli{ke cerkve) in zakona o ureditvi interkonfesionalnih razmerij (v skladu z na~elom
415ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
201 Pred glasovanjem (20. 7. 1867) se je k besedi oglasil slovenski poslanec Luka Svetec in zagovarjal stali{~e
tirolskega klerikalnega poslanca dr. Alberta Jägra, naj se avstrijska vlada in pape{ka kurija izjavita o tem, ali je
konkordat pogodba ali zakon. V svojem nastopu je sicer zagovarjal katoli{ko stali{~e, toda hkrati je posku{al vzbu-
diti vtis, da govori z nevtralnega stali{~a – »ne kot prizadet katolik, ampak kot miroljuben politik, ki se boji verskih
bojev in svari pred njimi.«. Melik, Slovenci in »nova {ola«, str. 34, 38; Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 59.
202 Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 57–58.
203 Pred za~etom obravnave zakonskih predlogov v plenumu se je vpra{anje konkordata zaostrilo do skrajnost.
Ko je na za~etku oktobra pri{lo v javnost besedilo adrese, s katero so avstrijski {kofje 28. 9. 1867 od cesarja zahte-
vali, naj prepre~i napade na pravice cerkve na podro~ju {olstva in zakonske zveze, je Eugen von Mühlfeld na seji
dr‘avnega zbora 9. 10. 1867 predlagal enostavno ukinitev konkordatne pogodbe. Leisching, Die römisch-katolische
Kirche in Cisleithanien, str. 39–40; Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 64–66, 113–119; Eder, Der Liberali-
smus in Altösterreich, str. 160.
204 RGBl 1868/ 47 (zakonska zveza), 48 (cerkev in {ola), 49 (interkonfesionalna razmerja); Leisching, Die
römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 42; Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 72–83.
205 Podorbno o tem: Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 51–162.
206 Vasilij Melik, Sprememba programa slovenskega politi~nega tabora v letu 1867, v: Vasilij Melik, Slovenci
1848–1918. Razprave in ~lanki, Maribor 2002, str. 329.
207 Ibidem.
enakopravnosti dr‘avljanov).201 Potem ko je konfesionalni odbor, v katerem so prevladovali
nem{ki liberalni poslanci,202 relativno hitro izdelal osnutke omenjenih zakonov, je poslanska
zbornica oktobra 1867. za~ela z razpravo o prvih dveh zakonih.203 Zakon o zakonski zvezi je
izglasovala 23. oktobra 1867, {olski zakon pa 29. oktobra 1867. Razprava o tretjem, inte-
rkonfesionalnem zakonu, se je v poslanski zbornici za~ela {ele 2. aprila 1868 (sprejet je bil
naslednji dan), torej ‘e za tem, ko je v drugi polovici marca 1868 prva dva zakona (z mini-
malnimi spremembami) potrdila tudi gosposka zbornica: zakon o zakonski zvezi 23. marca
1868 in {olski zakon 30. marca 1868. Potem ko je 14. maja 1868 zakon o interkonfesionalnih
razmerjih potrdila {e gosposka zbornica (poro~evalec je bil dr. Franc Miklo{i~), je cesar 25.
maja 1868 vse tri zakone sankcioniral (»majski zakoni«).204
Odmevi protikonkordatnega boja na Slovenskem
Boj okoli konkordata205 je vnesel dolo~eno dinamiko tudi v politi~no ‘ivljenje na Sloven-
skem. V slovenski politi~ni javnosti so prevladovali nasprotniki protikonkordatne zakono-
daje. Katoli{ki tabor, ki je »razdrtju« konkordata nasprotoval ‘e iz na~elnih razlogov, je orga-
niziral podpisovanje prokonkordatnih peticij, ki so jih iz vseh delov slovenskega ozemlja
po{iljali v dr‘avni zbor.206 Tudi Bleiweisove Novice so liberalno gonjo proti konkordatu
zavra~ale – ~eprav ne s stali{~a interesov katoli{ke cerkve, temve~ z druga~nimi argumenti.
Na eni strani so menile, da vodijo nem{ki liberalci ves boj proti konkordatu zgolj zato, da bi
odvrnili pozornost od pomembnej{ih problemov, npr. pravi~ne notranje preureditve monarhije
ter vzpostavitve nacionalne in jezikovne enakopravnosti. Na drugi strani pa so poudarjale
velike zasluge slovenske duhov{~ine v narodnem gibanju in na {olskem podro~ju.207
Strah, da bi z jasnimi stali{~i oslabili narodno gibanje, je prevladal tudi med slovenskimi
dr‘avnozborskimi poslanci. Za ohranitev konkordata sta se aktivno anga‘irala le poslanca
Lovro Pintar in grof Barbo. V generalni debati o osnutku zakona o zakonski zvezi (21. oktob-
ra 1867) je stali{~e manj{ine odlo~no zagovarjal ‘upnik Lovro Pintar. V svojem kratkem
nastopu je poudaril, da je osnutek zakona v popolnem nasprotju z naukom katoli{ke cerkve.
Po njegovem mnenju je konfesionalni odbor predvsem »spregledal« dejstvo, da je katoli{ki
zakon zakrament, ki da spada edinole v pristojnost katoli{ke cerkve: »Die Ehe ist ein von
Gott eingesetztes Institut. Jesus Christus hat sie zu einem Sacramente des neuen Testamentes
416 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL)
208 Vocelka, Verfassung oder Konkordat?, str. 68–69.
209 Wiener Zeitung, 22. 10. 1867.
210 Melik, Sprememba programa slovenskega politi~nega tabora v letu 1867, str. 329.
211 Melik, Slovenci in »nova {ola«, str. 35.
212 Slovenski gospodar, 17. 10. 1867.
213 Ivan Prijatelj, Slovenska kulturnopoliti~na in slovstvena zgodovina, IV., Ljubljana 1961, str. 31.
214 Prim. France Bernik, Pisma Frana Levca, I., Ljubljana 1967, str. 23–24.
erhoben, die Sacramente aber hat er der Kirche und der Kirche allein in die Verwaltung
gegeben.«208 Nasprotoval je liberalnim nazorom, ki so na zakon gledali kot na civilno pogod-
bo. [e zlasti pa je napadel v zakonu predvideni »civilni zakon v sili«, ki naj bi bil zgolj od
dr‘ave priviligerani konkubinat: »Ja, meine Herren, Sie können die Schule trennen von der
Kirche, die Schule bleibt Schule, mag sie Kirche oder Staat inspiciren, trennen Sie aber die
Ehe von der Kirche, so verwandelt sie sich in Ihren Hand in ein priviligirtes Concubinat.«209
Poleg ‘upnika Pintarja se je v obrambo konkordata aktivno vklju~il {e kranjski poslanec
grof Barbo, ki je ob zaklju~ku generalne debate o {olskem zakonu (29. oktobra 1867) dr‘av-
nemu zboru predlo‘il peticijo 840 dunajskih katolikov za ohranitev konkordata (ker je dr‘av-
nemu zboru ni hotel predlo‘iti noben izmed dunajskih poslancev).210 Na drugi strani je v
protikonkordatnem smislu dosledno govoril in glasoval le poslanec Vinko Fereri Klun, ki je
‘e konec oktobra zapustil slovenski klub in se pridru‘il klubu levega centra. Ostali slovenski
poslanci so posku{ali do vpra{anja revizije konkordata zavzeti nekak{no »nevtralno stali{~e«.
»Ve~ina teh poslancev je bila gotovo liberalno usmerjena. Gotovo to lahko re~emo za Svetca,
Kluna, Len~ka, Lipolda in ^erneta. Klun je stalno, Len~ek pa ve~krat glasoval v protikonkor-
datnem smislu in Lipold je predlo‘il peticijo okrajnega zastopa v La{kem za ukinitev konkor-
data. V celem pa je pri zadr‘anju teh poslancev (razen Kluna) igrala nedvomno vlogo te‘nja,
ne priti v konflikt s katoli{kim taborom, ne cepiti slovenske narodne stranke, pa tudi strah
pred kritiko in konsekvencami s klerikalne strani. V~asih so se nekateri izognili glasovanju,
ve~inoma pa so glasovali klerikalno, a ~e se je le dalo, so mol~ali.«211
»Nevtralno« stali{~e slovenskih poslancev je ‘e kmalu naletelo na kritiko v katoli{kem
taboru. Slovenski gospodar je ‘e sredi oktobra 1867 zapisal: »Ko je v dr‘avnem zboru znani
Mühlfeld zoper konkordat govoril in bi{kope onih de‘el, ki so poslale svoje poro~nike v
dr‘avni zbor, grdo zasramoval, ni zinol besede ne prvosednik, ne eden ministrov, niti ne kdo
od poslancev, marve~ zahrul je po dokon~anem govoru divji krohot, kakor na komediji. –
Kako dolgo bodo na{i slovenski poslanci {e poslu{ali te burke? Lepo je za ravnilo si vzeti:
vse za Boga, cesarja in domovino! – pa lep{e {e in bolj{e je, delati po tem ravnilu. Kar se zdaj
v dr‘avnem zboru kuje, to in marsikaj drugega, ni Slovencem po volji; zato niso dali zastop-
nikom poverjenja.«212
[e bolj nezadovoljni s politiko slovenskih poslancev pa so bili slovenski svobodomiselni
{tudentje na Dunaju. Dne 7. novembra 1867 so jim sklenili poslati adreso, v kateri so jim
o~itali, da se borijo za stvar, ki jo je ‘e zdavnaj obsodil ves omikani svet: »V ‘ivo nas pe~e
sramotni pe~at, kterega ste s svojim ravnanjem vi na ~elo pritisnili nam in vsemu na{emu
narodu, kterega bo svet, ‘alibog! Sodil po njegovih poslancih – izvoljencih. Ni nam sicer
neznano, da niste tako ravnali iz lastnega prepri~anja ampak le vsled tiste nesre~ne nam vsem
znane zveze, ktera pa – in to je na{e ‘ivo prepri~anje – ni nikakor na{emu narodu na korist.
Vemo tudi dobro, da vam ne bo te‘ko dobiti na ta neprijetni dopis hvalnih adres, kjer jih bo
sto in sto podpisanih in tiso~ podkri‘anih iz vseh strani na{e revne domovine. Za nami pa, to
pa~ smemo re~i o~ito, stoji slovenska inteligencija, ktera edina ima glas o takih zadevah.«213
Toda adreso, ki so jo sicer izglasovali, si je na koncu upalo podpisati le 20 od 80 {tudentov
(menda iz strahu pred svojimi sorodniki-duhovniki), zato ni bila nikdar odposlana.214
417ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
215 Slovenski gospodar, 12. 12. 1867.
216 Ibidem.
217 Zgodnja Danica, 20. 12. 1867.
218 Slovenski narod, 2. 4. 1868.
219 Slovenski narod, 7. 4. 1868.
220 Proti sprejemu zakona o zakonski zvezi so med drugim glasovali tudi grof Ferdinand Brandis, grof Franz
Coronini in lavantinski {kof Maximilian Stepischnegg. Ljubljanski knez in {kof Vidmar »pa so med obravnavo
zavoljo bolehnosti zbornico zapustili.« Za sprejem zakona sta poleg Auersperga glasovala tudi sloviti slavist Fran
Miklo{i~ in v Mariboru rojeni admiral Wilhelm von Tegethoff. Prim.: Zgodnja Danica, 3. 4. 1868.
221 Zgodnja Danica, 3. 4. 1868. Ve~er 21. in 22. su{ca 1868 na Dunaju (Spisal Lovro Pintar); prim. tudi: Vocelka,
Verfassung oder Konkordat?, str. 126–128.
Usoda {tudentske adrese lepo ilustrira polo‘aj, v katerem so se zna{li liberalno misle~i
ljudje. Konkordat se jim je zdel pre‘ivet, toda zaradi zavedanja pomena duhov{~ine v narod-
nem gibanju so se odrekli vseh javnih, odlo~nej{ih protikonkordatnih nastopov. Neznani
dopisnik dunajskega lista Reform iz [tajerske je 5. decembra 1867 upravi~eno ugotavljal, da
slovensko razumni{tvo na [tajerskem ni najbolj prijazno konkordatu: »Da pa se slovenski
olikanci vendar ne oglasijo, temu je vzrok to, ker se oni boje, da bi slovenska duhov{~ina
narodno stvar zapustila; ker se kranjski narodni veljaki za konkordat potezajo; ker so dr‘.
poslanci slovenski neslo‘ni in neodlo~ni.«215
Da je »za~asno mol~anje slovenskih olikancev« verjetno »zgolj politika do prili~nosti«,216
je nekaj dni kasneje opozorila tudi Zgodnja Danica: »Sem ter tja se sli{ijo neki ~udni, bolj ali
manj o~itni glasi, kakor da bi neki ’domorodci’ svetnega stanu doma~e duhovstvo hotli imeti
le za nekako podpornjo v domorodnem prizadevanji – dokler je potreba in sila, in ker si sami
ne morejo kej; ser~no radi pa bi hodili svoje pota, samo ako bi mogli na svojih nogah stati in
se nasprotnikom braniti. To se pravi bolj jasno: oni so pripravljeni svoji veri in cerkvi herbet
obrniti in ves nem{ki liberalizem sprejeti, vendar pa v slovenskem jeziku; njim je katoli{ka
{ola, katoli{ki zakon, konkordat itd. ravno tako tern v peti, kakor nem{kemu ’liberalizmu’,
samo domorodstvo (i . e. doma~emu jeziku) v prid se zder`ujejo, da kar o~itno v unih rog ne
trobijo, ne pa zavoljo resnice in iz verskih nagibov.«217
Toda slovenski liberalci niso ‘eleli tvegati javne opredelitve proti konkordatu. Slovenski
narod, ki je za~el izhajati 2. aprila 1868, je {e posebej pazil, da s svojimi stali{~i ne bi spro‘il
svetovnonazorskega razcepa. Prepri~an je bil, da je »na{a narodnost v veliko ve~i nevarnosti
kakor katoli~anstvo«, zato se je odrekel javnemu nastopanju za svoje liberalne nazore in
koncepte. [e ve~. @e v prvi {tevilki je deklariral svojo katoli{ko usmerjenost: »Slovenski
narod ne bo nikdar preziral, kako globoke korenine ima v na{em narodu katoli{ka cerkev.
Dobro nam je znano, za koliko blagega narodnega razvitka se imamo nji zahvaliti in koliko
ga imamo {e od nje pri~akovati. Tedaj ne bodo samo na{emu listu verske zadeve, dogme in
bistvene cerkvene naprave svete, ampak poganjal se bode npr. tudi za to, da se neoskrunjeno
ohrani cerkveno premo‘enje, da se ljudska {ola ne lo~i od cerkve, da se o‘ivlja bolj in bolj
javno cerkveno ‘ivljenje.«218 In tudi kasneje se je dr‘al stali{~a, kakr{nega je definiral 7.
aprila 1868: »Mi se za ... konkordat ne bomo prevsopihali, vedi in vesti posameznega
prepu{~amo poiskati si v tej borbi svoje mesto. Izre~i pa moramo, da po na{em svetem
prepri~anju sedanja borba proti konkordatu drugega ni, kakor – nova megla ... narejena, da
ljudem pokriva o~i.«219
Odlo~itev gosposke zbornice glede zakona o zakonski zvezi (23. marca 1868)220 so z
navdu{enjem pozdravili le slovenski {tudentje na Dunaju. Nadvse »aktivno« so se udele‘ili
vsesplo{nega rajanja, ki je zajelo prestolnico.221 Fran Levec je v pismu (24. marca 1868) Jerici
Dolinarjevi takole opisal slovensko udele‘bo v proslavljanju sprejetja prvega protikonkordatnega
418 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL)
222 Prim.: Bernik, Pisma Frana Levca, I., str. 29.
223 Zgodnja Danica, 3. 4. 1868.
224 Ibidem; opis ljubljanske iluminacije je Zgodnja Danica povzela po Triglavu.
225 Slovenski narod, 2. 4. 1868.
226 Ibidem.
zakona: »Zadnje tri dni je bilo kaj veselo na Dunaju. Vse mesto je norelo, ker je gosposka
zbornica sprejela zakonsko postavo ter s tem podrla konkordat. Ko bi se to ne bilo zgodilo,
gotovo bi bili do‘iveli na Dunaju revolucijo. Tudi Slovenci smo bili v soboto ve~er in v
nedeljo za tega voljo prav ‘idane volje, Jur~i~, Kos in jaz smo jo dve no~i vozili in razun
dobrega dunajskega piva nas je navdu{ala tudi sladka zavest, da je zmagal liberalizem zoper
absolutizem in ultramontanizem. Nekaj vr~kov in bokalov smo ga udu{ili!. Aleluja!«222
V domovini so »razdrtje« konkordata sprejeli veliko bolj zadr‘ano. Sprejema zakona o
zakonski zvezi v gosposki zbornici so se {e najbolj razveselili v Mariboru, saj je mariborski
‘upan »razposlal policaje po vsem mestu, ki so razsvetljavo zapovedali. Nova doba je gnala
veliko vika in krika po ulicah in je tudi pridno okna razbijala – ne le pri bogoslovcih in {kofii,
ampak tudi po druzih hi{ah, kterih stanovniki ali niso bili doma, ali niso vedili, ali niso sve~
imeli. Pri nekem gospodu, ki ni imel precej sve~ v rokah, je v pervo nadstropje priletel za pest
debel kamen v sobo med otroke! Revi vdovi, ki je ‘e spala, so poterli vse 4 okna. Govorilo se
je po mestu, da so fantje dobili od gospodov {estic, da naj pobijajo nerazsvitljene okna.
’Grazer Volksblatt’ pravi o Mariboru, da se je bila raz{irila misel, da je cesarovi~ rojen, in bil
je ve~ji del mesta razsvetljen. Do poli 12. so lomastili.«223
Precej bolj skromna je bila razsvetljava Ljubljane, ki so jo posku{ali organizirati ljubljan-
ski »ustavoverci«. »Razun na kongresnem tergu, nekterih hi{ gorenjega velikega terga in po
nekoliko gosposkih in dunajskih ulic, so le tu pa tam na enem ali drugem oknu raztresene
kake samotne sve~e gorele. Mirno se more re~i, da komaj dvajseti del oken mesta je bil
razsvitljen, predmestja pa celo ne … Celo mesto ni imelo ni~ prazni~nega, razun ~e se k temu
{tejejo obilne patrole, ki so hodile po ulicah in cestah. Nobenega znamnja veselja ni bilo
sli{ati. Nikakor{na glasba ni navadne tihote po‘ivljala. Ravno nasproti – zamolkla britkost je
stiskala serca na{ega ljudstva … »224 »Drznemo se re~i«, je v prvi {tevilki Slovenskega naro-
da zapisal Fran Levstik, »da v mestu ni bil dvajseti del oken razsvetljen, v predmestjih so pa
bile posamezne lu~ce prav bele vrane.«225 ^eprav so si ljubljanski ustavoverci prizadevali
»cele tri dni in priprave delali, je vendar bilo vse skup jalovo in jako mla~no.« »[e radoved-
nih ljudi je bilo silo malo ob 8. uri zve~er, ob 9. uri pa je ~lovek le {e na kako patruljo –
katerih je bilo precej veliko {tevilo na nogah – naletel, ki je korakala po temnih ulicah. Ob 10.
uri je vladal pa ‘e prav sveti mir po vsem mestu, celo patrulje so se sre~evale bolj na redko in
razen mestnih plinovih svetilnic je pokrivala gosta tema belo Ljubljano.«226
Ko se je Fran Levec na za~etku aprila vrnil v Ljubljano, je 14. aprila 1868 v pismu Jur~i~u
(na Dunaj) politi~ne razmere v kranjski prestolnici opisal takole: »Kmalu sem se prepri~al,
da v slovenski dru‘bi ne sme{ imenovati in zagovarjati besed svoboda, liberalnost, odprava
konkordata itd., ~e ho~e{ veljati za po{tenega domoljuba. Z mnogimi sem govoril o tej zade-
vi, pa le eden ni bil takih misli, kakor smo bili mi, ki smo v~asih sedeli skupaj pri Kornhube-
rju. Ko sem vpra{al o tej re~i Levstika, mi je dejal: ’Pustimo farje pri miru, saj jih bo vlada
sama pobila!’ – Vse vpije: ’Po~emu so nam te nove postave? Ali so potrebne? Ravnopravnost
naj vpelje Beust, ravnopravnost, davke naj nam zni‘a itd. Vse to je humbug! V Avstriji ni
iskati svobode itd. itd. S {olsko postavo ho~e Beust samo narodne duhovnike pehniti iz ljud-
skih {ol in postaviti vladne u~itelje, katere bo teroriziral, da bodo germanizirali mladino.«
In je zgro‘eno dodal: »Samo dva Slovenca sta razsvetlila okna zaradi odprave konkordata:
419ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
227 Bernik, Pisma Frana Levca, I., str. 64–65.
228 Ibidem.
229 Zgodnja Danica, 3. 4. 1868.
230 Zgodnja Danica, 24. 4. 1868. Medverska postava (Spisal Lovro Pintar, der‘avni poslanec). Pintar je v svojem
govoru v dr‘avnem zboru nasprotoval dolo~ilu prvega ~lena interkonfesionalnega zakona (RGBl 1868/48), ki je
jemal veljavnost reverzom v me{anih zakonih: »V me{evitih zakonih so sinovi o~etove, h~ere pa materine vere.
Vendar pa smejo zakonski, predno sklenejo zakon, ali po sklenjenem zakonu pogoditi se tako, da bode veljalo
nasprotno razmerje, ali pa da bodo vsi otroci o~etove ali vsi materine vere. Nezakonski otroci so materine vere.
Reversi (zavezni listi) izdani na~elnikom ali slu‘abnikom ktere cerkve, ali verske zdru‘be, ali pa drugim osebam
zastran vere, v kteri se imajo otroci odgojiti in u~iti, nimajo nikake mo~i.« Pintar se je zavzel, naj se zakonca zedinita
o veri svojih otrok pred sklepom zakona. Prim. tudi: Zgodnja Danica, 1. 5. 1868.
231 RGBl 1868/46; Wiener Zeitung, 26. 5. 1868; prim. tudi: Ehevorschriften., str. 1; Leisching, Die römisch-
katolische Kirche in Cisleithanien, str. 44.
Fidelis Terpinec in pa Ivan Vilhar. Narodni hi{ni posestniki, napr. Souvan, Bleiweis, Medjat-
ka itd. pa so svojim strankam odpovedali stanovanje, ako razsvetle!!!«227
Po mnenju Levca naj bi bil glavni razlog za tak{no razpolo‘enje sicer liberalno usmer-
jenih »narodnjakov« v Ljubljani dejstvo, da je omenjene zakone sprejela Beustova vlada:
»Mladi Slovenci, katerih je precej{nje {tevilo, niso taki ultramontanci, njim bi bile nove
verske in {olske postave skozi in skozi po godu – da jih ni izdalo novo ministrstvo, katerega
ne priznavajo. Mislim, da ako bi izdalo take postave kako federalisti~no ministrstvo, bi jih
sprejeli z veseljem. Beustu pa ne zaupajo ni~ ... »228 Toda zdi se, da je prevladal strah pred
mo‘nim razkolom v narodni stranki.
Po sprejemu zakona o zakonski zvezi in novega {olskega zakona v gosposki zbornici je
zlasti katoli{ki list Zgodnja Danica z vsemi silami udarjal proti novi zakonodaji. V vsaki
{tevilki je navajala izjave svetega o~eta (Pija IX.), ki je imel civilni zakon za »ostuden in
pogubljiv konkubinat«, za »postavni konkubinat z naj ve~i nevarnostjo du{nega pogubljenja«
in »naj ostudni{i sad konkubinata«.229 Toda hkrati je upala, da cesar ne bo popustil »svobo-
duhom« in zakonov ne bo sankcioniral. Poslanec Lovro Pintar je v poro~ilu o razpravi in
glasovanju o interkonfesionalnem zakonu v gosposki zbornici zapisal: »Presvitli cesar do
zdaj {e nobene [postave] ni potrdil. Mislim, da ga skerbi v obli~ju vsega sveta sv. O~etu
pape‘u slovesno dano besedo snesti, svoboduhi pa ga naganjajo, da naj to stori; nekteri ~asniki
mu celo s puntom ‘ugajo, ~e se bo obotavljal, drugi pa tirjajo, da naj poslanci celo davka ne
dovolijo, ako cesar tih postav ne poterdi. Vse tako ka‘e, da je volja cesarjeva, da bi se s
pape‘em porazumela, in bi se ta re~ po{teno poravnala, toda kdor vé, kako je der‘avni zbor
posebno zakonsko postavo zdelal, ne bo nikdar upal, da bi jo sv. O~e pape‘ kdaj mogli poter-
diti.«230 Toda 25. maja 1868 je Franc Jo‘ef vsem trem novim zakonom vendarle podelil
sankcijo.
Majski zakoni
Z zakonom z dne 25. maja 1868 je stopilo v veljavo v ~asu konkordata suspendirano
drugo poglavje ODZ o zakonskem pravu za katoli~ane in je »sodna oblast v zakonskih re~eh
katoli~anov« spet pri{la v pristojnost civilnih sodi{~.231 Veljati so spet za~eli vsi tisti cerkveni
in dr‘avni zadr‘ki sklenitve zakona, kakr{ni so bili v rabi pred sklenitvijo konkordata. Glav-
na novost zakona pa so bile dolo~be »o pogojnem dopu{~enju, sklepati zakon pred svetnimi
gosposkami«, saj je zakon uvedel institut »civilne poroke v sili«. Ali kot je dolo~al ~len II.:
»Kadar du{ni pastir, komur po predpisih ob~nega dr‘avljanskega zakonika gre pravica,
420 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL)
232 Ibidem.
233 RGBL 1868/48; Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 45.
234 Za modifikacijo prvega ~lena je v dr‘avnem zboru nastopil tudi Lovro Pintar. Prim.: Zgodnja Danica, 24. 4.
1868. Medverska postava (Spisal Lovro Pintar, der‘avni poslanec).
235 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 171.
236 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 172.
oklicevati zakon, ta oklic odre~e, ali kadar kteri izmed du{nih pastirjev, kterih re~ je, sprejemati
slovesne izreke privoljenja v zakon, zapro{en zastran tega od zaro~encev, oklic odre~e ali pa
slovesne izreke, da privoljujeta v zakon, sprejeti no~e spri~o takega zadr‘ka, kteri po dr‘av-
nem postavodavstvu ni za zadr‘ek priznan, na voljo je zaro~enima, napraviti tako, da jima
svetna gosposka zakon okli~e, in pred to gosposko oddati slovesno izreko privoljenja v
zakon.«232
Civilni zakon v sili sta zaro~enca lahko sklenila pred »c. kr. politi~no okrajno gosposko«
(okrajnim glavarstvom) oz. pred ob~inskim uradom (v ob~inah z lastnim statutom) tistega
okraja, v katerem je imel sede‘ duhovnik, ki je »sklepanje zakona odrekel« (§. 1). Pravico,
zahtevati oklice in sklenitev civilne zakonske zveze pa so imeli le tisti zaro~enci, ki so lahko,
bodisi s pisnim spri~evalom duhovnika ali z izjavami dveh pri~ dokazali, da »se je duhovnik
branil to storiti« (§. 2). Po oklicu, ki je moral biti tri tedne nabit na uradni razglasni deski
okrajnega glavarstva oz. ob~ine (§. 5), se je poroka lahko izvedla v prisotnosti dveh pri~ pred
okrajnim glavarjem (ali njegovim namestnikom) oz. pred ‘upanom ob~ine z lastnim sta-
tutom (§. 7). Okrajna glavarstva oz. ob~ine z lastnim statutom so morale voditi knjigo okli-
cev in poro~no knjigo (§. 9). §. 10 pa je dolo~al: »Zastran lo~itve in zastran razveze zakona
veljajo za zakone pred svetno gosposko sklenjene tudi dolo~be ob~nega dr‘avljanskega zako-
nika, pri ~emur zvr{uje opravke du{nim pastirjem odkazane politi~na okrajna (ob~inska)
gosposka, v okoli{u ktere je uradni sede‘ za te opravke postavno poklicanega du{nega pasti-
rja.« Seveda sta po sklenjeni civilni poroki zakonca lahko zaprosila tudi cerkveno blagoslo-
vitev svojega zakona (§. 11).
Porok med katoli~ani »in nekatoli{kimi kristjani« se je podrobneje dotikal tudi zakon o
interkonfesionalnih razmerjih z dne 25. maja 1868,233 ki je v §. 1 dolo~al: »V me{evitih
zakonih so sinovi o~etove, h~ere pa materine vere. Vendar pa smejo zakonski, predno skle-
nejo zakon, ali po sklenjenem zakonu pogoditi se tako, da bode veljalo nasprotno razmerje,
ali pa da bodo vsi otroci o~etove ali vsi materine vere. Nezakonski otroci so materine vere.
Reversi (zavezni listi) izdani na~elnikom ali slu‘abnikom ktere cerkve, ali verske zdru‘be,
ali pa drugim osebam zastran vere, v kteri se imajo otroci odgojiti in u~iti, nimajo nikake
mo~i«. Dr‘avno nepriznavanje reverzov pri me{anih zakonih je bilo za cerkev popolnoma
nesprejemljivo,234 zato ga v praksi ni ‘elela upo{tevati. V vseh slovenskih {kofijah so v pri-
meru me{anega zakona od zakoncev {e naprej zahtevali podpis reverza, v katerem se je moral
»nekatoli{ki« zakonec obvezati, da svojega partnerja ne bo »motil« pri spolnjevanju verskih
dol‘nosti in da bodo otroci, rojeni iz takega zakona, »izrejeni v katoli{ki veri«.235 V koprski
{kofiji so s {kofijsko okro‘nico z dne 19. septembra 1876 npr. predpisali naslednjo obliko
reverza:
»Jaz (ime, priimek, stan) s tem vpri~o dveh podpisanih pri~ namesto prisege slovesno
izre~em:
1. da moje prihodnje soproge (soproga) I. I. nikakor ne bom motil v spolnovanju katoli{ke
vere;
2. da bom vse v tem zakonu rojene otroke dal po katoli{ko krstiti in odgojiti;
3. da ne prej in ne po poroki pred katoli{kim ‘upnikom ne bom {el k nekatoli{kemu pastorju
za sklenitev zakona po nekatoli{kem obredu.«236
421ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
237 RGBL 1868/48.
238 Leisching, Die römisch-katolische Kirche in Cisleithanien, str. 47–48.
239 Zgodnja Danica, 19. 6. 1868.
240 Franz Josef Rudigier (Parthenen, 7. 4. 1811 – Linz, 19. 11. 1884), od 19. decembra 1852 {kof v Linzu.
241 Pape‘ je 22. junija 1868 v Rimu zbranim avstrijskim {kofom liberalne majske zakone ozna~il kot »zavr‘ene,
obsodljive in nagnusne« (leges abominabiles).
242 Kolmer, Parlament und Verfassung, I, str. 371; Melik, Slovenci in »nova {ola«, str. 35.
243 RGBl 1868/Nr. 80; prim. tudi: Ehevorschriften, str. 38–44.
244 Zgodnja Danica, 24. 7. 1868. Navod mil. knezo-{kofa Lavantinskega, kako se imajo du{ni pastirji ravnati
gledé novih zakon. postav; {kof Stepischnegg je leta 1869 v Drobtinicah objavil {e obse‘en spis z naslovom: Ker{~anski
zakon po nauku katoli{ke cerkve, str. 3–32.
245 Zgodnja Danica, 24. 7. 1868.
246 Ibidem.
247 Ibidem.
Vztrajanje pri reverzih pa je bilo tudi posledica dveh drugih dolo~il interkonfesionalnega
zakona, ki so cerkev navdajali s strahom pred zlorabami. Sporen se ji ni zdel le ~len 4, ki je
vsaki 14 let stari osebi dopu{~al »izbiranje« vere »po svojem lastnem prepri~anju«, ampak
tudi ~len 7, ki je razveljavljal dolo~ila ~lenov 768/a ODZ in 122/c, d kazenskega zakonika.
Prvi je dolo~al, da »se sme razdediniti […] kdor je od kristjanstva odpadel«, drugi pa, da
»kriv hudodelstva, kdor kristjana k odpadu od kristjanstva zapeljati ali kak kristjanski veri
nasproten kriv nauk raztrositi sku{a.«237
Majski zakoni so naleteli na odlo~no nasprotovanje katoli{kega tabora.238 »Konkordat je
razdertina, mo~no oro‘je nam je odpadlo«, je v komentarju majskih zakonov zapisal dr. La-
voslav Gregorec, »ali mladi David je tudi s slabo vre~o (fra~o) in kamenom ’in nomine
Domini exercitum’ veliko opravil.«239 V boju z dr‘avo se je tudi katoli{ki tabor na Sloven-
skem nekoliko identificiral z dejavnostjo kardinala Othmarja Rauscherja in bojevitega lin{kega
{kofa Franza Josefa Rudigierja240, ki je – v skladu s pape‘evo alokucijo z dne 22. junija
1868241 – v svojem pastirskem pismu majske zakone ozna~il za »ni~ne in neveljavne«.242 Ko
so zaradi odpora avstrijskega episkopata minister za pravosodje, minister za uk in bogo~astje
in notranji minister 1. julija 1868 izdali ukaz za izvedbo zakona o zakonski zvezi,243 so tudi
{kofje na slovenskem ozemlju odgovorili z instrukcijo kleru, kak{en odnos naj zavzame do
nove zakonodaje.
Lavantinski {kof Maximilian Stepischnegg je v navodilu svojim du{nim pastirjem244 izhajal
iz stali{~a, da »zakonodavna in sodnijska oblast zastran sv. zakona pripada sveti cerkvi«, zato
je napovedal, da se bo tega »ordinarijat po vsaki ceni der‘al; zatoraj bo cerkvena sodnija, ki
obstoji tudi za naprej, presojevala in sklepala: zastran veljave zakonske zveze pred Bogom in
v vesti; zastran tega, je li zakonskim dovoljeno za~asno lo~iti se, ali ne; kakor tudi zastran
tega, je li zaroke (Eheverlöbnisse) koga ve‘ejo ali ne.«245 Duhovniki naj bi bili pozorni tako
na cerkvene kot dr‘avne oviralne zadr‘ke za sklenitev zakonske zveze. Pri dr‘avnih zadr‘kih,
ki jih cerkev ne priznava, »se ima du{ni pastir vsega daljnega djanja zder‘ati in zaro~ence
opominjati, naj od zveze odstopijo. ^e je pa zader‘ek tako{en, da posvetna oblast sicer nima
ni~ zoper zakonsko zvezo, cerkvena oblast pa zader‘ka ali celó ne, ali ber‘ spregledati ne
more (~e je namre~ zato {e le v Rimu prositi), si naj du{ni pastir na vso mo~ prizadeva, da
zaro~enci v civilni zakon ne stopijo, ki bi le takim utegnil v{e~ biti, ki cerkvenega sklepa
~akati no~ejo. Pri tem ima du{ni pastir zaro~enca podu~iti, da je civilni zakon pregre{na, pred
Bogom vselej in do konca neveljavna zveza.«246
Lavantinski {kof je duhovnikom svetoval, naj bodo previdni zlasti pri zarokah, »da se
raj{i pravi~no odpravijo, kakor da bi vzrok bile nesre~nemu civilnemu zakonu.«247 V primeru,
422 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL)
da bi se zakonci kljub vsemu »podali« v civilni zakon, »nima du{ni pastir ‘ njimi ni~ ve~
opraviti. ^e pa tirja od njega posvetna oblast odgovora zavolj tega, naj pové, da v tem prigod-
ku ne more ne oklicati, ne poro~iti, ker mu to njegova cerkvena slu‘ba storiti prepoveduje.«248
[kof je svojim duhovnikom naro~il, naj strankam, ki se ‘elijo civilno poro~iti, ne dajejo
»spri~evanj iz farnih knjig« (posredovali naj bi jih le na zahtevo pristojne politi~ne oblasti). V
odnosu do civilno poro~enih (»o~itnih gre{nikov«) je {kof duhovnikom sicer svetoval »pre-
vidno« ravnanje, toda hkrati je odlo~no zahteval: »Po nobeni ceni se pa ne smejo matere, ki
v takem zakonu porodijo, vpeljavati kakor zakonske ‘ene. – Tudi se takim poro~enim v zakra-
mentu pokore odveza prej dati ne smé, dokler nima duhovnik dovolj poro{tva, da se svojega
o~itnega pohuj{anja iz serca kesajo in, kolikor je le mogo~e, sku{ajo iz pregre{ne zveze
stopiti ali pa, ~e je to mogo~e, da se ho~ejo po ker{ansko zvezati. – Po kristjansko se smejo le
pokopati, ako z Bogom spravljeni umrejo.«249
Otroke, rojene v civilnem zakonu, naj bi ‘upniki v krstnih knjigah vpisovali v rubriki
»opazke«.250 Pri (civilnih) lo~itvah pa naj ne bi ‘upniki v nobenem primeru »sodelovali«.
»Zakonski se veljavno lo~iti ne smejo, kakor le vsled sklepa cerkvene sodnije. ^e pa bi
vendar to po posvetni oblasti dose~i sku{ali, in bi ta odpravila obé stranki k du{nemu pastirju
zavoljo pomirjenja (ob~i der‘. zak. §. 104), jih sicer duhovnik naj primerno podu~i in na
svete zakonske dol‘nosti opominja, pa spri~evala o trikratnem opominu jim dati ne smé, da
nebi nekako s posvetno gosposko v tej re~i sodeloval. Pri takih pa, ki so v civilnem zakonu,
ako se ho~ejo po tem lo~iti, ne smé du{ni pastir ni~esar v tej zadevi storiti.«251
Vsebinsko podoben pastirski list je 9. julija 1868 izdal ljubljanski {kof Jernej Vidmar. V
njem je med drugim re~eno: »Cerkveni trid. zbor je v tej re~i dolo~ila dal, kterim se mora
vsak katoli~an podvre~i. Naj verni posvetno postavo tako spolnjujejo, da ne bodo bo‘je in
cerkvene postave ‘alil […] Cerkveno zakonsko postavodajavstvo ostane v svoji mo~i, ~e je
tudi der‘avna postava spremembe napravila […] Verniki so zavezani po smertnim grehom
spolnovati zapovedi, ki jih je cerkev dala zastran zakona […] Civilni zakon je po dolo~ilih
trid. zbora (sej. 24.) sam po sebi neveljaven, ako bi tudi nobenega cerkvenega zadr‘ka ne
bilo, zato, ker ni sklenjen pred zadevnim du{nim pastirjem… Kteri v civilnem zakonu ‘ivé,
so imeti kakor o~itni gre{niki. Njih greh je toliko ve~i, ker s tim cerkvene postave zani~ujejo
in cerkveni srenji veliko pohuj{anje dajejo. Taki se zamorejo odvezati le takrat, ako pregre{no
zavezo raztergajo, ali pa se dajo veljavno poro~iti, ~e kak zadr‘ek ni na poti…«252
Zgodnja Danica contra Janko Sernec
V tak{nem razpolo‘enju so si le redki liberalno usmerjeni posamezniki upali javno pozdra-
viti majske zakone. Eden izmed prvih je bil liberalni odvetnik dr. Janko Sernec, ki se je julija
1868 v Slovenskem narodu nadvse trezno lotil predmeta, »do kterega dve na{i najvi{ji obla-
sti: cerkev in dr‘ava mislite imeti last«.253 Seveda je bil za to dele‘en ostrih napadov s katoli{ke
strani.
248 Ibidem.
249 Ibidem.
250 Ibidem.
251 Ibidem.
252 Citirano po: Zgodnja Danica, 19. 7. 1872; prim. tudi: Ambro‘i~, Ljubljanski knezo{kof dr. Janez Zlatoust
Poga~ar, str. 43.
253 Janko Sernec, Nove postave. II. O zakonu, v: Slovenski narod, 21. 6. 1868.
423ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
V primerjavi z Mühlfeldovim predlogom, ki je »hotel vzeti cerkvi vso oblast v zakonskih
zadevah, tudi poroko«, se je Sernecu zdel maja 1868 sprejeti zakon o zakonski zvezi veliko
zmernej{i in pravi~nej{i. Sernec je sicer menil, da so napa~na stali{~a tistih, ki zakonsko
pogodbo primerjajo z vsako drugo pogodbo, ki jo overi notar (npr. pri nakupu hi{e), da je
»zakon […] zdru‘enje celega ‘ivljenja« in da »spada poroka pod cerkev, ki ima upravljati z
bo‘jimi ustanovitvami, da je po pravici cerkev dolo~ila poroko za zakrament«, toda jasno je
zagovarjal stali{~e, da gredo pravice dolo~ati pogoje za sklenitev in razveljavitev zakonske
zveze ter njeno lo~itev bolj dr‘avi kot cerkvi. »Odkar […] sta se lo~ili duhovna in posvetna
oblast, svojila si je vsaka pravo dolo~evati zakonu pogoje, kakor tudi zavire, pod kterimi se
ne sme zakon sklepati. Gotovo to pravico le moremo pripoznati eni oblasti, ne pa obema.
Druga~e pridemo do tega, da dr‘ava druge pogoje postavlja, ko n. pr. cerkev. Pa se tedaj
sklene zakon, ki ni veljaven po dr‘avni postavi, vendar velja po cerkveni, in narobe; to pa je
gotovo nesre~a za soproga, za otroke in sploh za ~love{ko dru{tvo, ki se spodtika nad prepi-
rom v zapovedih dveh svojih najvi{jih oblasti.«
Odgovori na vpra{anja, »koliko let ‘e mora imeti ‘enin, ali mora privoliti v zakon njegov
o~e, ali sodnija, ali se smé izvoliti nevesto iz svoje ‘lahte, in do kterega kolena; ali mora
dokazati, da ima potrebne dohodke za ‘ive‘ v zakonu, ali smé vojak, ali obsojeni hudodelnik
zakon sklepati itd.«, so po Serne~evem mnenju v pristojnosti dr‘ave, saj gre za pogoje, »ki ne
le‘é v du{i, za ktero cerkev skrbi«. Zato je menil, da je »nova postava o zakonu […] po
pravici zopet dr‘avni oblasti prisvojila dolo~bo o tem, pod katerimi pogoji se sme sklepati
zakon.« Dr‘ava pa~ mora »ostati neodvisna v pravni{kih zadevah, in nevolja se loteva prav-
nika, ako n. pr. sveti o~e z ostrimi besedami obsojajo nove postave; saj take postave spadajo
v delokrog vsake dr‘ave.«
Nekatere razlike med cerkvijo in dr‘avo glede pogojev za sklenitev zakonske zveze se
Sernecu niso zdele tragi~ne, kot niso bile tudi pred konkordatom. »Pa cerkev se je tudi po-
prej, dokler je vladala dr‘avna postava po zakonu od l. 1811 do 1856, ravnala po tej postavi,
in ni bilo takrat ni~esar sli{ati o zakonih, ktere bi cerkev spoznala za neveljavne, dr‘ava pa za
veljavne; cerkev je opravljala vse poroke, in bil je ljubi mir med dr‘avo in cerkvijo v tej
zadevi.« Prav zaradi razlik med cerkvenimi in dr‘avnimi stali{~i vpeljani institut civilne
poroke v sili se mu je zdel ve~ kot upravi~ena novost nove poro~ne zakonodaje. Civilna
poroka v sili se mu je zdela »sredstvo, zakon skleniti po dr‘avnih pogojih, ako so ti pogoji
navzkri‘ s cerkvenimi«. Seveda pa je menil: »Naj bi nikoli ne pri{lo do take poroke pri nas!«
Sernec, ki je v ~lanku duhovnike pozival, naj bodo potrpe‘ljivi in spo{tujejo dr‘avna
dolo~ila glede pogojev za poroko (kot so jih pred letom 1856), je zagovarjal tudi dr‘avne
pristojnosti pri lo~itvah od postelje in mize, torej pri za~asnem razdru‘enju zakona »zavolj
zavir proti vspe{nemu nadaljevanju zakona«. »Ali je tak{na zavira postala (n. pr. pre{estvo,
tepe‘i, hudodelstvo), to vpra{anje se ravno tako ti~e zunanjih in pravnih razmer, kakor v
za~etku zakona pogoji k zakonu. Na dalje se pri lo~itvi mora tudi skrbeti za prihodnje pravne
razmere med soprogoma, za izrejo otrok itd. Vse to spada pod dr‘avno oblast, ona tudi vse
lehko razsodi z eno samo pravdo, namesto da bi bila o lo~itvi pravda pred {kofovo sodnijo,
potem pa {e druga pravda pred dr‘avno sodnijo zavoljo pravnih razmer.« Toda hkrati se mu je
zdela vloga duhovnika v lo~itvenem postopku (trikratni poskus sprave med zakoncema) pre-
majhna. »Ako je cerkev storila poroko, ako je takrat sklenola dru{tvo med ‘eninom in neve-
sto za celo ‘ivljenje, tedaj bi se moral tudi sli{ati glas duhovnikov pri pravdi o lo~itvi. Tedaj
bi ‘eleli, da ima duhovnik tudi sede‘ pri dr‘avni sodniji, kedar gre za lo~itev.«
Nadvse zmerni in trezni nazori dr. Janka Serneca so naleteli v taboru katoli{ke cerkve na
odlo~no zavra~anje. Zgodnja Danica je zoper njega uprizorila pravo gonjo. V ~lanku Janko
424 J. CVIRN: BOJ ZA SVETI ZAKON (I. DEL)
Sernec in nove zakonske postave254 je neznani avtor Sernecu o~ital, »da je vsa razprava
g. odvetnika s hudimi pomotami prepre‘ena, toraj jako nevarna vsem bralcem, ki stvari bolj
na tanko ne poznajo.« Kritiku se je zdelo »krivo« ‘e Serne~evo naziranje, ~e{ da je te‘ko
presoditi, katera stran (dr‘ava ali cerkev) ima prav v sporu okoli zakonske zveze. »Njemu je
kat. cerkev le ’stranka’, ki se zastran zakonskih pravic z nasprotno ’stranko’ prepira. In kakor
v odvetni{ki pisarnici stranke, tako ho~e g. odvetnik cerkev in der‘avo zasli{ati in potem s
svojim pravdni{kim umom razsoditi, ktera stranka da ima prav.« ^e bi se Sernec »povzdignil
do pravega pojma katoli{ke cerkve«, potem se po mnenju kritika ne bi spra{eval, ali ima v
sporu prav cerkev ali dr‘ava.« Katoli{ka cerkev ni ’stranka’, kakor tudi der‘ava ne, marve~
obé ste, vsaka v svojem krogu, neodvisni, samooblastni dru‘bi, po volji Bo‘ji obstoje~i, tako
da niti der‘ava cerkve, niti cerkev der‘ave v njenem ‘ivobitju in delokrogu motiti ne smé.«
Predvsem pa gre pri zakonskih re~eh za dogme in vsak »olikan katoli~an« vé, »da je sv.
katoli{ka cerkev v dogmati{kih re~eh nezmotljiva.«
Po mnenju pisca naj bi bila prva in poglavitna zmota Serne~evih razmi{ljanj ta, »da po
navadi jo‘efinskih pravdnikov lo~i poroko kot zakrament od zakonske pogodbe, o kteri le
poverhi in negativno govori, ne pri{tevaje zakona k pogodbam (vertrag) svetnim.« Napa~no
naj bi bilo tudi njegovo stali{~e, ~e{ da je cerkev »poroko dolo~ila za zakrament«. Cerkvi
velja »le ~in, ko se zakon sklene, za zakrament«. Seveda pa bi po pi{~evem mnenju Sernec
moral nehati lo~iti med zakramentom in zakonsko pogodbo, »ker niste to dve, ampak le ena
re~«. Zakon namre~ postane »zakrament v slovesni poroki, pred du{nim pastirjem in drugimi
pri~ami sklenjeni, ko se zaro~enci nelo~ljivo zve‘ejo. Tedaj zadobijo zakramentalno milost,
svoje dol‘nosti sveto in stanovitno dovr{evati sebi in vsim svojim v ~asni in ve~ni blagor.
Eden in isti ~in: medsebojno vdanje pred du{nim pastirjem – stori zakrament.«
Prav tako zmotno naj bi bilo Serne~evo zagovarjanje pristojnosti dr‘ave pri dolo~anju
pogojev za zakonsko zvezo. »Ako je prejem svetega zakramenta in medsebojno vdanje
zaro~encev en in isti ~in, je ni razun sv. cerkve oblasti na zemlji, ktera bi pravico imela,
stavljati zakonske zadr‘ek.« Trditi nasprotno je lahko po mnenju Serne~evega kritika – v
skladu s Tridentinskim cerkvenim zborom – razlog za izob~enje. »^e je sv. zakon eden iz-
med 7 svetih zakramentov – in to je in bo vkljub vsemu in vsakemu pritvarjanju do konca
sveta – in ~e se privoljenje zaro~encev (consensus) od zakramenta nikakor lo~iti ne more, ker
je prav to privoljenje v sv. zakrament vzvi{ano: gotovo nih~e o pogojih veljavnega zakona
govoriti nima, kakor edino le sv. cerkev, ktera tudi pri druzih zakramentih pogodbe stavlja,
pod kterimi se vredno in veljavno prejmejo.« Serne~evo dokazovanje, da si je dr‘ava po
pravici spet pridobila pristojnost na zakonskimi zadr‘ki, naj bi bilo popolnoma napa~no. S
tem, ko je posvetna oblast »ve~idel povzela zakonske zader‘ke iz kanoni{kega prava«, je po
pi{~evem mnenju »ipso facto pripoznala, da sv. cerkev prav dobro pogoditi vé, kaj slu‘i
~love{kemu dru{tvu v sre~o in kaj ne.« Seveda pa je cerkev vedno priznavala dr‘avi pravico
do stavljanja posebnih prepovedi. Prav konkordatna zakonska postava je vsebovala kar 8
dr‘avnih zakonskih prepovedi, »na katere se je od strani cerkvenih organov natan~no gleda-
lo«. »Kar pa kat. Cerkev nikoli opustiti ne more, je princip, vsled katerega pripada postavo-
dajna oblast o zakonu nji, ker je zakon zakrament, a ne svetna pogodba, ter prav za prav pri
kristjanskem zakonu o pogodbi {e govoriti ni.«
Kritik se je mo~no obregnil ob Serne~evo ob‘alovanje, da se je po sprejemu nove zakono-
daje vnela borba »med dr‘avo in med kat. {kofi, celó med sv. O~etom, ki ne dajejo radi iz rok
one oblasti, ktero so pridobili v zakonskih zadevah po – konkordatu.« Po pi{~evem mnenju je
254 Zgodnja Danica, 7., 14. in 21. 8. 1868. Dr. Jan. Sernec in nova posvetna postava.
425ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
s konkordatom dr‘ava cerkvi le »njeno neizgubljivo pravico« povrnila, pravico, za katero je
bila cerkev v prej{njem obdobju prikraj{ana. »Posvetna oblast ni odstopila svojega, temu~
povernila je, kar ni bilo nikoli njeno.« Zato je odpor cerkve upravi~en. »^e mi kdo suknjo
jemlje, jaz se pa branim in jo terdno der‘im: bo menda – po dr. Serne~evem pravu – uni prav
imel, ako re~e: ve{ ti, jaz sem samostalen ~lovek, in ker mi je tvoja suknja po godu, mi jo
mora{ pustiti, druga~ mi krati{ moje samostalno bitje!!« Serne~eva trditev, ~e{ da tudi do leta
1856 ni bilo ni~ sli{ati »o zakonih, ktere bi cerkev spoznala za neveljavne, der‘ava pa za
veljavne«, pa se je zdela kritiku povsem neto~na. Cerkev naj bi se dr‘ala predpisov ODZ
(1811), »ker druga~ ni mogla, ker je vsemogo~na bureaukratija jo‘efinska zapovedovala,
vsako samostalnost zadu{evala.« Pod dr‘avnim pritiskom je morala cerkev poro~ati tudi lju-
di, ki po kanonskem pravu niso izpolnjevali pogojev za veljavno poroko, saj dr‘ava ni prizna-
vala vrste cerkvenih zadr‘kov. Zato je bilo v tem ~asu v Avstriji sklenjenih veliko neveljavnih
zakonov. Prav zaradi tega je po sklenitvi konkordata pape‘ Pij IX. 17. marca 1856 avstrijskim
{kofom podelil pravico, da priznajo v prej{njem obdobju po cerkvenem pravu neveljavno
sklenjene zakone. V predkonkordatnem ~asu je torej cerkev »kot su‘nja tudi v zakonskih
zadevah der‘avi morala slu‘iti« in {ele konkordat je naredil konec vsemu temu neredu.
Tudi Serne~evo pritrjevanje pristojnosti posvetnih sodi{~ v zakonskih zadevah se je zdelo
kritiku nesprejemljivo. Serne~evo stali{~e, da pripada dr‘avi tudi pravica do lo~itve zakona,
se mu je zdelo popolnoma napa~no. »^e g. odvetnik dobro premisli, kar je bilo re~eno o
bistvu zakramenta sv. zakona, se lahko prepri~a, da, kakor pogoji k za~etku zakona, tako tudi
vpra{anje, ali so se ti pogoji spolnovali ali ne, se ne ti~e samo ’zunanjih in praznih razmér’,
ampak da so to cerkveno-pravne razmere, ki izvirajo iz zakona kot zakramenta, pri kterih
posvetna oblast zato besede imeti ne more, ker gre tukaj za nasledke zakramenta, ki se dan za
dnem pri zakonskih ka‘ejo in kazati morajo, in o kterih gre sodba le cerkvi.« Sploh pa pri
cerkvenih zakonskih obravnavah, ki potekajo v obliki »okraj{ane civilne pravde« (summari-
scher Civilprocess), »vse, kar je zgolj svetnega, policijskega, kriminalnega, preiskuje der‘avna
sodnija, in njene razsodbe, kot podatki za obravnavo, imajo dolo~ilno veljavo pri cerkveni
sodni[j]i.« V skladu z Instrukcijo namre~ »Cerkev le izre~e, ali je zakon veljaven ali ne, ali je
lo~itev pravi~na, pred Bogom veljavna, ali ne; – vse drugo dolo~uje svetna oblast, ker je s
tem cerkvena oblast pri kraji.« Zato se je Serne~evo zagovarjanje instituta »civilne poroke v
sili«, kritiku zdelo »goropadna bedarija«, kajti civilna poroka naj bi bila ni~esar drugega,
»kakor od vlade privilegirano prile{tvo.«