Poštnina plačana v gotovini.
Ljubljana, 16. avgusta 1940. — Leto IX. — Št. 33.
SLOVENIJA
ITRFDNI^TVO '• L1UBLTANA OOSPOSKA 12 - NAROČNINA ČETRTLETNO 15 DIN, ZA POL LETA 30 DIN, ZA VSE LETO 60 DIN — POSAMEZNE STE V. 150 DIN - V ZAMEJSTVO ZA VSE LETO 90 DIN UPRAVNIŠTVO : LJUBLJANA GOSPOSKA 12 - POŠTNOČEK. RAČUN: LJUBLJANA ŠT. 16.176 - ROKOPISOV NE VRAČAMO - OOLASI PO TARIFU - TISKA ZADRUŽNA TISKARNA (M. BLEJEC) V LJUBLJANI)
Politični dogodki v svet«
Politična sodba v Riomu.
Preteklo .zimo smo dobili od Mohorjeve družbe prelepo zgodovino Starih Grkov, ki jo je spisal prof. Sovre. S to knjigo se laliko mirno postavimo tudi Pred velikimi narodi, ki kljub ugodnejšim pogojem in daljši znanstveni tradi-ClJi no morejo vsi pokazati v tej stroki takega dela. Ena stvar je pa v tej knjigi vendarle pomisleka vredna. Demo-s*eiia, ki smo iga doslej pod vplivom vseh starejših zgodovinarjev šteli med naj-',ečje bojevnike .za ideale, za domovino, 2a načelnega, značajnega domoljuba,
,Ham je pokazal Sovre v popolnoma drugi luči, kot perzijskega plačanca, tako-rekoč izdajalca domovine, kii je v svojem ozkem gledanju na grško vprašanje, popolnoma prezrl, da so daljnosežni načrti Aleksandra Macedonskega edini način, ki lahko razširi, gospodstvo i.n vpliv grške kulture čeiz Prednjo Azijo do Indije.
Ta zgled ikaže, kako se posamezna zgodovinska osebnost lahko različno vidi z ea»ga ali drugega konca. Posebno vsaka Politična osebnost se vidi v luči enega "tl drugega strankarskega gledanja popolnoma različno. Zato je vprašanje poetične odgovornosti vedno zelo vprašljivo.
Francoski narod ima sedaj neprijetno Halogo, ugotavljati, kdo je neposredno kriv veliko narodne nesreče. Takoj po nesreči so z najibolj merodajne strani Ugotovili, da jo k ni v več ali manj ves narod. Ves narod je tudi kaznovan. Ko ip bilo pa objavljeno, da se bo sestavilo cl,sto posebno sodišče, ki bo po nalašč Za to .na novo določenem načinu sodilo Posamezne politike in vojskovodje, je ta stvar •vzibudi.la razumljivo veliko pozornost v vsej javnosti. Najprej se je Vse izpraševalo, ali začenjajo sedanji francoski oblastniki ito vprašanje zaradi očiščenja naroda samega, ali skušajo napraviti samo lepo gesto nasproti zmagovalcem. Gotovo je, da je pri tako velikem polomu razumljivo govorjenje med ljudskimi množicami, da je bil narod prodan in iizdan. Zato je gotovo psihološko razumljivo, da sii prizadevajo dati ljudstvu zadoščenje, češ, sedaj boste videli, ali je na vašem sumničenju kuj resnice. Tisti, ki bi bili mogli prosti ali izdati narod, bodo pred objektnimi sodniki morali pojasniti in opravičiti svoja dejanja. Golovo bo to tudi Pri 'zmagovalcu moralo vzbuditi prepričuje, da sedanji predstavniki Francije l°čejo s to sodbo povsem jasno pokazati Prelom s prejšnjimi predstavniki voj-skujoče se Francije.
Na to kazensko obravnavo bo gledal svet. Maji in o napako ima cola stvar od začetka tv tem, da so nalašč za ® postavili novo izredno sodišče z nosili nalašč za to določenim procesnim ?ravilnikom. Taka izredna sodišča ima-vedno nekak poseben priokus. Do ®6daj nam še ni znano, ali se bodo obdolženci morali zagovarjati .zaradi kon-jretmih dejanj, a/li popustitev, ali se bo-° morali braniti zaradi političnega prepričanja in svojega stališča do vojne, v 1 zaradi tega, ker se niso o pravem vUs'i odločili za to, da naj se vojna neha.
, ;S(' to so politična vprašanja, na katera J francoski narod, ako bi bil zmagal, gledal seveda popolnoma drugače, kakor gleda sedaj, ker je poražen. Zato bo Morebitna obsodba vzbujala videz, da so pudolženci obsojeni samo zaradi tega, Cr je bil francoski narod premagan, . Poveličani bi pa bili, ako bi bil zmagal, ato hočejo nekateri videtii v tem kazen-preganjanju ne toliko žejo po 1)aviei, kakor nekako slabost naroda, j a francoski narod je sicer vojna od-»5eila, vendar pa vojna še ni končana. s 0 bi angleški narod v tej vojni do-egel končno drugačne uspehe, kakor
jih je francoski narod, bo ne samo ostali svet, ampak tudi francoski narod gledal z drugimi očmi na obtožence v Riomu. Zato nekateri mislijo, da se je ta razprava prezgodaj načela. Vsekakor borno doživeli politični proces velikega obsega pred kultiviranimi prvovrstnimi pravniki in z obtoženci, ki bodo tudi s svojo obrambo na višku.
Pregled vojne
Zadnje dni so se vršili veliki zračni boji nad Kanalom i.n ob angleški obali. Oba sovražnika sta dosegla velike uspehe, po nemških poročilih Nemci večje, po angleških pa Angleži, kakor je to navadno. Vsa javnost se pa ukvarja pri tem s težkim vprašanjem, ali je to že začetek velikega napada na Anglijo ali še ne. Na vse pa z vso težo pritiska zavest, da se bo v teh bojih odločilo o velikih stvareh.
Italijani začenjajo na več krajih napade proti angleškim kolonijam in so dosegli že začetne uspehe, o katerih odločilnem pomenu na končni izid vojne se sedaj še ne more napraviti prava sodba.
Posebno poglavje je vse poročanje v javnosti o poteku vojne. Oba sovražnika sta izsilila po vsemi svetu odločitev za en ali drugi tabor, tako da moremo opazovati vse dogodke prav za prav že samo skozi dvojna očala, ali nemška, ali angleška, seveda skozi angleška zelo oddaljeno in zato bolj motno. Tretjega nepristranskega in neprizadetega okna pa sploh ni.
Romunsko vprašanje
Romunija in Bolgarija sta se glede mej baje že popolnoma sporazumeli. Zato sta se romunski kralj Karel in bolgarski car Boris sešla na prijateljski razgovor. Odstop Dolnje Dobruidže se pa še .ni izvršil; počasnost Romunov pri tem je popolnoma razumljiva in laliko razložljiva.
Med Madžarsko in Romunijo se pogajanja do zdaj še niso pričela. Za zdaj se v glavnem še vedno vršijo predpriprave v časopisni vojni, videtii pa je, da se bosta obe državi sporazumeli, ker Nemčija in Italija resno hočeta, da se ta spor uredi.
Zahod in Vzhod
Priobčujemo prvi del sestavka avtorja, ki je s svojim prvim <pri-spevkom i/.zval debato o tem vprašanju.
Nemškega filozofa Friedricha Nietzscheja so mnogi imeli za povsem osamljen pojav, njegovo filozofijo pa za neke "vrste posebnost, ki je mnogim vzbujala s svojimi drznimi bogokletstvi občutke groze, drugi pa so se le nasmehnili, češ: Ta človek je norec in njegova filozofija so bolehne, vročične blodnje. Sam sem slišal profesorja filozofije, ki je ob koncu kurza dejal svojim slušateljem: »Vse mogoče so ljudje že počeli, častili in učili; toda norca morejo povzdigovati v filozofa le Nemci.« Toda it o ni tako, predvsem ne čisto tako. Če se skušamo poglobiti tako v Nietzscheja kot človeka kakor v njegov nauk, borno videli, da je filozofova osebnost zelo podobna idealnemu tipu Evropejca in da je njegova filozofija le evropska miselnost, zapisana na papir v blestečih, lepili besedah. Ničesar ni v njegovih delih, česar ta ali oni filozof na Zahodu ne bi bil že prej trdil, ali česar ne bi bil vzel iz duše evropskega genija. Celo misel o nadčloveku ni nova; poznali, in izvajali so jo že prej. Nietzsche jo je le po svoje povedal. 1'ako so Nietzchejeve knjige le izvleček vsega tega, kar se je v Evropi, ali bolje na Zahodu dogajalo že od štirinajstega sltoletja sem. Nietzsche je toliko drzen, odkrit in .pretresljivo pošten, da brez omahovanja in zavijanja. s fineso, ki jo občudujemo, prizna, da gre vse prizadevanje evropskega človeka (čeprav govori večinoma v prvi in drugi osebi) za tem, da se dvigne nad svoje okolje, postane nadčlovek in sc, kakor v gršlkem mitu Prometej, ki je ukradel bogovom ogenj in ga prinesel na zemljo, upre Bogu in mu z drzno Kretnjo ukrade del njegovega bistva, če se mu morda ne posreči ubiti ga popolnoma. Tako bi postal nekak človek-bog, ki prezira zakone, moralo, predsodke in vse, kar je predpisano, ter živi za svoj cii 1 j, sam sebi suveren in zakonodajalec. Ali ne govori današnja Evropa slkozi Nietzschejeva usta: »Zame je ljubezen do (bližnjega znamenje propadanja, dokaz nezmožnosti, da bi se uprl nagonom: sočutje je čednost le v očeh
propadlega« (Ecce thomo)? »Morala sa-uioudpovedi je morala propadanja, dekadenca par exeellence, je ugotovitev dejstva: grem v pogin, prenesena v kategorični imperativ: visi morate drveti v pogin, in ne samo iv imperativ...!« (prav tam). Te misli, ki smo jih zapisali tu le v primer, niso osamljene, predvsem pa ne ostajajo nekje zapisane kot osebno mnenje nekoga, marveč so uresničene v današnjem času. Lahko rečemo, da je Nietzsche najintimnejši filozof Zahoda, in naj se ga nekateri še tako otepajo, ravnajo vendarle tako, kot je 011 želel in napovedal. Tako, kot se zdi, mnogo laže razumemo, odkod vse gorje, ki je preplavilo Evropo v stoterih oblikah od velikih vojska do kapitalizma. Moti se, kdor misli, da je današnja Evropa še krščanska, dvakrat se moti, kdor kaj takega zapiše o katerem koli zahodnem narodu. Če bi Evropa Kristusov nauk res globoko doživela, ohranila in pri njem ostala, bi vsega tega ne bilo, vsaj v toliki meri ne, če upoštevamo, da je na vsem, česar se ljudje lotijo, res mnogo »človeškega«. Prav zaradi tega bolj ali manj zavestnega odtujevanja Bogu, je mogla nastati morala izkoriščanja, zato so vztrajali »veliki l judje«, vojskovodje vseh vrst in veliki zločinci, ki se niso obotavljali žrtvovati stotin, tisočev, da — milijonov življenj, samo da so ugodili svoji ničem urnosti in si utrli pot k slavi. Vedno je bilo zgodovinsko načelo »krščanske« Evrope: »Moj paradiž je v senoi mojega meča!«, čeprav je zapisal Nietzsche ta stavek šele v drugi polovici 19. stoletja. Zahod si je že stoletja in stoletja prizadeval, da se otrese krščanskih načel kot neljubih vezi in da krene svojo pot. Odtod samozavest zahodne znanosti, ki je hotela nadomestiti religijo in se široko ustila, da je vajeti sveta iztrgala iz božjih rok. Pri tem so posamezniki, čeprav morda nezavedno, pa vendarle z neko slastjo doživljal, kar je Nietzsche izrazil v zvenečih besedah: »Mi filozofi in svobodni duhovi čutimo, kakor bi nas ožarila rožna zarja, ko čujemo, da je stari Bog mrtev. Naša srca pri. tem prekipevajo od hvaležnosti, začudenja in pričakovanja. Nazadnje se kdaj zdi obzorje svobodno, čeprav še ni vedro. Naše ladje
se vendar lahko že odpravijo na pot in kljubujejo vsaki nevarnosti. Spozna-valcem je spet dovoljeno, da vse tvegajo ...« Tako moremo še enkrat povzeti, kar smo že rekli, da je v slehernem zahodnem filozofu, da, celo v slehernem Evropejcu nekaj Nietzscheja ali drugače: da je Nietzsche povedal to, kar na dnu svoje duše misli, čuti in hoče slehernik, četudi to skriva in se teli misli sramuje. Če se ne motim, pravijo teologi, da se sleherni greh rodi iz te miselnosti, to je iz upora proti Bogu, pa bodi v velikem ali v malem. V Evropi imamo sicer mnogo knjig, popisanih z evangeliji, teološkimi obravnavami, moralnimi nauki in mističnimi razglabljanji. Toda vse ostaja pri črki, uresničenega je od vsega tega zelo malo. Gandhi je rekel nekoč s presenetljivo jasnovidnostjo: »Evropejec zaupa sani Vcfse in se zato vdaja nauku nasilnosti. Česar v Evropi manjka, je utelešenje nauka, manjka ljudi, ki bi tudi v najmanjših stvareh živeli po nauku.« Le tako, vidimo, je mogel Zahod zaiti v mrtvo ulico zagat, v kateri je danes obstal, in od koder mu po vsem videzu ni izhoda. Kakor pri zidavi babilonskega stolpa so se tudi pri ustvarjanju »avtonomne Evrope« narodom »zmešali jeziki«, da se izgubljajo, izživljajo in uničujejo le še v medsebojnih trenjih in vojslkah. Isto velja za posameznike, saj zdaj v največ ji meri velja stari rek: Človek človeku volk.
Zahod je doživel že mnogo kritik. Saj je že najbolj priialnim duhovom jasno, da se naglih korakov bliža svojemu propadu. Kakor trhla stavba se zdi, ki so jo od zunaj izpodjedle vode in razmajale nevihte, ocl znotraj pa so jo razjedli črvi. Evropski narodi so izživeti in utrujeni v grehih zoper sebe in zoper druge. Zastonj iščejo v miselnih zakladnicah, iz katerih so zajemali do sedaj. Ne bomo naštevali napovedi in sodb daljnovidnih ljudi, ki so jim rekali zaničljivo »pesimisti«. To je dolga vrsta imen od Iierderja do Spenglerja ... Bolj nas zanima, kje vsi ti veliki ljudje slutijo rešitev. Znano je, da je Herdcr opozorili na — slovanstvo in napisal »prvo apologijo slovanstva«. Opozarjal je v prvi vrsti na duhovne prednosti slovanskih narodov, ki morejo oplemenititi evropsko kulturo. Ameriški pisatelj Jack London je nakaza! vprašanje nekoliko drugače, kot boj za svetovno nadvlado. V romanu »A Dangihiter of tihe Snows« oitamo sledeči zanimivi dvogovor:
»... Mi, Anglosasi, smo pleme delavcev in borcev, svetovnih potnikov in osvajevalcev. Delamo in se bijemo, vztrajno delamo in se bijemo, tudi če se ne nadejamo uspeha. Poleg tega, da smo vztrajni in odporni, imamo tudi sposobnost, da se prilagodimo najrazličnejšim razmeram. Bo li kdaj Indijanec, Zamorec ali Mongol prekosil Anglosasa? Gotovo ne! Indijanec je 'vztrajen, pa mi gibčen; če se ne bo spremenil, bo podlegel. Črnec se lahko prilagodi, toda mi samostojen: je rojen služabnik im potrebuje nekoga, da ga vodi. Kar zadeva Kitajce, so vedno enaki, 'konservativni. Vse, kar druga plemena niso, so Anglosasi, ali če hočete: Germani. In vse, česar druga plemena nimajo, oni imajo. Katero pleme se naj torej dvigne nad nje in jih premaga?«
»Oh, vi pozabljate na Slovane«, jo Corliss tiho opomni.
»Slovani!« se vda ona. »Resnica,Slovani! Edino pleme na svetu, v; katerem je najti mlade ljudi in sive starce! Toda oni so narod bodočnosti in odločitev je še daleč v bodočnosti. A do takrat se moremo mi pripraviti. Mogoče bomo tako napredovali, da jim sploh ne bomo pustili zrasti. Vi veste, da so Španci uničili Azteke, ker so bili naprednejši v kemiji in so po-
(Nudiiljeoanje na 2. strani)
2 — Št. 53 — 1940
SLOVENIJA
znali smodnik. Zakaj (bi ai mi, kii vladamo nad svetom im. njegovim bogastvom, ne moglli prilastiti vsega znanja in potolči Slovane še v zametku, še prej kot si bodo utegnili zgraditi lastno hišo!«
Vanee Corliss dvomeče zmaje z glavo in se nasmehne...
»Če nam je sojeno, da nekoč propademo, Vanee, bomo propadli grandiozno ... !«
To je ena neštetih sodb, ki so si medsebojno tako različne, vendar so si edine v slutnji: Edino slovanski Vzhod more nadomestiti in oživiti Evropo. Zaiiii-miivo bi bilo vedeti, v 'čem je ta prednost Slovanov, ali iz drugo besedo: Vzhoda pred Zahodom. Večiina se strinja, da je to poleg števila, žilavosti, svežosti in tellesne čilosti- tudi duhovna čilost, širina in globina slovanske duhovnosti, tesnejša povezanost misli in utelešenja. Takih kritik Zahoda je nešteto. Roči pa moramo, da ne le knjige in razprave, marveč vsi veliki pojavi v evropski zgodovini pomenijo vsak zase protest proti ne vzdržnosti gospodarskih, socialnih, političnih in kulturnih načel Zahoda. — Oglej mo si le enega najznačilnejših z vsemi nasledki!
Velika vojna 1914—1918 je bila nujen nasledek evropskih razmer, te pa sad »evropske miselnosti«, ki tiču v sebičnosti, grabljenju in prizadevanju po nadvladi. Vojna ni uspela; to se pravii: ni rodila pravega miru, niti ni prinesla evropskim narodom resničnega zboljšanja. Rodila pa je sadove, ki jih narodi, ki so vojno želeli, niso niti slutili, še mainj pa pričakovali. Predvsem je privedla vojna človeštvo do precej splošnega spoznanja, da je stara Evropa, Zahod, z vsemi svojimi vnanjimi napravami, kakor tudi z miselnostjo, na osnovah katere je skušala ustvarjati, zašla v zagate. Treba je bilo naj ti izhod za vsako ceno. Tako -sta vojni sledila predvsem dva pojava, ki sta izraz iste stiske in iste potrebe, čeprav sta po sivoji naravi daleč vsaksebi: celo vrsto socialnih revolucij, ki so se pri politično mladiih narodih odele še v plašč bolj ali manj socialno barvanega nacionalizma — in v Srednji Evropi pomembno miselno reakcijo, pojav, kii sicer ni imel trdnejše enotne oblike, niti vidnih skupnih osnov, zato ga še najlaže imenujemo, kakor se je sam imenovali, »mladinsko gibanje«. Če so socialne revolucije skušale omajati neznosno socialno in gospodarsko strukturo predvojne Evrope in se jim je to ponekod bolj ali manj posrečilo, je »mladinsko gibanje« pomembno v prvi virsti kot duhovna revolucija, ki je segala mnogo dalje in globlje, saj je hotelo zrušili tudi in predvsem duhovno strukturo predvojne Evrope, na ruševinah pa postaviti nekaj novega, boljšega, kar se bo prilegalo človeškemu telesu in duši. Kakor rečeno, »mladinsko gibanje« ni imelo pisanih programov, statutov in ■poslovnikov, pač pa mnogo raznovrstnih ob Lik, ki so nastajale in se razvijale čisto samostojno, pa vendarle iz istega odpora proti tesnemu svetu, ki jih je oklepal. Če je čutila mladina leve smeri kričečo potrebo po novi etiki, po poštenju, ljubezni, svobodi, enakosti in vsem, kar je še teh vzvišenih pojmov, ter iskala virov, kjer bi jih bilo mogoče zajeti, je mladina krščanske ismerli klicala Evropo, naj se vrne k prvemu, preprostemu in živemu krščanstvu. Hoteli so od črke preiti v resničnost, ustvariti kraljestvo božje na zemlji, po močnih posameznikih prekvasiti družbo. Pripadnikov, ki ostajajo pri črki, »pravil-, nem stališču« in simpatijah, so se otresli z znanim stavkom, da je »nemogoče snubiti za mladinstvo, mogoče pa mladinsko živeti«. Poudarjali so: »Kolektivne 'vesti ni: vsa nravstvena obnova gre preko posameznega človeka«. Mladi ljudje, ki jih je to gibanje zajelo in oblikovalo, so jeli hoditi v naravo, hoteli so se približati lepoti in si najti čim preprostejšo obliko novega življenja. Mnogi so zažigali diplome, puščali položaje in se v raševini napotili po svetu, sledeč nauku evangelijev. Njihovo geslo je bilo: »Najprej telo in potem dušo, toda duše ne nazadnje, ampak najprvo: dušo in telo!« Čeprav tako pestro in raznolično, si je »mladinsko gibanje« bilo v eni točki edino: zahtevalo je brezkompromisen odklon Evrope v duhovnost, k poštenosti in življenju po nauku. Kot spontano gibanje, ki je nastopalo na mnogih mestih istočasno, in kot mladinsko giba-
nje, ki je krenilo na pot brez vodnikov in dogmatikov, je prišlo kaj kmalu v ostro nasprotje z reakcijo, ki je dobro občutila osti in namene novega pojava. V socialnem oziru gibanje ni imelo svoje doktrine. Če so se posamezne skupine naslanjale sem ali tja, se je večina — zopet čisto mladinsko — navduševala za neko socialno romantiko. Privzemali so ideje Le Playa, Miillerja in Vo-gelsanga. Podstava novega reda naj bi bila družina. »... Vkoreninjenje v lastnem domu, na lastnih tleh, povratek iz velepodjetij v družinske delavnice, kjer najde svojo veljavo in zadoščenje človekova osebnost, povratek iz kaimenitih, brezdušnih mest k pramateri naravi, k zemlji, ki jo obdeluj vsakdo z lastnimi rokami in ji dajaj svoj lik, kakor ga daje ona njemu.« Reakcija se torej ni ustrašila toliko klica po novem socialnem redu kot žalitev po poštenosti,pristnejši etiki in novi miselnosti, ki naj bo izraz popolne duhovne svobode. Napovedala je torej mladini boj na življenje in smrt in navidezno zmagala. Gibanje je ibilo zavrto, razkropljeno, uničeno, minogokje pa celo spretno speljano v kanale novih organizacij, kjer nii moglo več škoditi. Vendarle je pojav prišel iz take gldbine in tako silne potrebe, da je svoji dobi v.tisnil pečat, ki ga ne isdbriiše še tako vestno popravljanje zgodovine. Mii na tem mestu ne bomo razpravljali, kaj je bilo zrno in kaj pleva, opozoriti pa hočemo na zanimivo dejstvo, da se je »mladinsko gibanje« v veliki meri duhovno hranilo iz vzhodne miselnosti.
Z A P
Razpust celovške Mohorjeve družbe
»Koroški Slovenec« poroča:
Odbor Družbe sv. Mohorja v Celovcu je v juniju sprejel odlok državnega namestništva in a Koroškem s sledečo vsebino:
»Državini namestnik za Koroško — v Ce-ilovcu dne 2. imajnika 1940.
Odlok: Na podlagi S 24. zakona o društvih z dno 15. novembra 1867. številka RBL 154 se društvo »Družba sv. Mohorja« s sedežem v Celovcu, iki obstoja na podlagi odloka svoječasinega deželnega predsednika Koroško iz leta 1860. ZL. 558 Preš, razpušča in prepove. Proti odloku je tekom dveh tednov dovoljen pismenim ali brzojavnim potom priziv na državnega namestnika v Celovcu.
Utemeljitev: Društvo ne odigovarja več pogojem svojega pravnega obstoja ker gredo stremljenja te bratovščine daleč čez okvir dušno pastirske brige za koroške Slovence. Tako ne sipada izdajanje, posredovanje in širjenje leposlovnih splošno koristnih knjig, kakor to poudarja § 5 društvenih pravil, v dušno pastirski delokrog, marveč je to nezaželjen in nedovoljen posvetni delokrog, kakršen je po sedaj veljavnih zakonih izrazito versiki organizaciji načelno prepovedan. Z ozirom na predpise kazenskega zakonika je vsako delovanje, ki bi ise mogilo [tolmačiti kot poizkus nadaljevanja te organizacije ali move ustanovitve v drugi obliki, a z istimi ali podobnimi cilji, prepovedano.
Podpis: V zastopstvu vladni predsednik Pawlowski.« t
S tem je prenehala obstojati celovška veja Mohorjeve družbe. Po letu 1919. se je namreč Družba sv. Mohorja razdelila v dve polovici: v jugoslovansko, ki je imela svoj sedež najprej na Prevaljah, od leta 1928. pa razpošilja svoje knjige iz Celja, in v koroško, katere sedež je ostal v stari Mohorjevi hiši v Celovcu.
Kako se ne dela za slogo in edinost
Že v ljudski šoli so nam razlagali, kakšna šilba božja in kazen je za nas naša Stara slovanska nesloga. I a je kriva vse naše narodne nesreče. Potem sem o tej neslogi velikokrat premišljeval. V čem prav za prav obstoji ta naša napaka nesložnosti. Slovenci smo na vsak način silno ubogljiv in poslušen narod, la pripravljenost ubogati in služiti je naravnost nesrečno pretirana. Ubogljivost je pa prav za prav v nekakšnem nasprotju z neslogo. Ubogljiv narod bi prav za prav moral biti .složen, pri puntarskem in neubogljivem ljudstvu bi človek pričakoval nesložnosti.
Pri vsakem narodu in v vsaki večji skupnosti se včasih pokaže prav posebno velika potreba po skupnosti, edinosti in slogi. Včasih nastanejo trenutki, ko se
Mladi ljudje so z vnemo segali po spisih cerkvenih očetov, jih interpretirali ter si jih osvajali, misel o zedinjenju cerkva se je razmahnila na šir, ruski pisatelji so pridobivali na veljavi, da — celo indijske pesnike in filozofe je jel Zahod z užitkom citati; in to poslednje bi bilo napak tolmačiti s samo »kulturno utrujenostjo in degeneracijo«. Tako poštenih in iskrenih prizadevanj že ni bilo zdavnaj.
Če se skušamo vprašati, čemu so 'ti poskusi, 'bodisi socialne revolucije, bodisi »mladinsko gibanje« z ozirom na pričakovani učinek odirešenja razočarali in izzveneli v prazno, si moramo odgovoriti čisto preprosto: Kakor pomeni socializem korenit obračun s kapitalizmom, je vendar plod iste zahod niške miselnosti kot prvi in računa z istimi merili. Resnična idejna podlaga je tu in -tam materializem. Saj so celo ruski socialisti spoznali, kot pralv.i nekje Gorki, »da nam luč ne prihaja od vzhoda, marveč od zahoda«. Tako je torej socializem (seveda v širšem pomenu besede) zdravil bolezen s klicami iste bolezni. V najboljšem primeru je sicer utegnil najti novo obliko socialnega reda, zadovoljil in osrečil pa množic ni. »Mladinsko gibanje« je prav zaslutilo, da bo treba najprej ustvariti v osnovah dirugega človeka in šele potem novo Evropo. Toda kljub svojemu pravilnemu spoznanju je moralo propasti, ker je našlo premalo iskrene pripravljenosti. Vendarle je vrglo svoje seme in čas bo požel njegovo žetev. J. M.
(Konec prih.)
I S K I
v resnici nekako vsi zavedamo, kako škodljive so razprtije za vse skupaj. Naša prirojena nesposobnost za slogo se pokaže v tem, da v takih trenutkih ne nastopijo kot prvi klicarji za slogo ljudje s širokim obzorjem in s splošno priznano avtoriteto. Tudi ne ljudje, kii. so umirjeni in zaradi tega splošno priljubljeni, ampak pri nas vselej nastopijo v takih treilofkih kot klicarji k slogi in edinosti najbolj razvpiti bojni petelinčki, ki bi se v interesu sloge in edinosti morali naravnost skriti nekje v ozadje, ker že njihova navzočnost sama ogroža vsako razpoloženje za .slogo in edinost. Ti petelinčki nastopijo seveda z zahtevo, naj v znamenju sloge vsi brezpogojno priznajo najbolj izpodbijan program, ki ga ti ljuidje sami v neznosni obliki zastopajo. Tako pridejo, ko gre za slovensko narodno slogo, 'kot klicarji k edinosti glasniki najneznos-nejšega centralizma in ga ponujajo in vsiljujejo v kakem zoprnem povoju kot pogoj in zdravilo za narodno slogo. Enako posrečeni glasniki sloge se pokažejo tudi v vsaki drugi ožji naši skupnosti kot samozvani glasniki sloge in edinosti.	—č.
O skupnem slovanskem jeziku
List »Slovenska miisao« je s sestavki o tem vprašanju sprožil zanimivo polemiko, ki je našla odmev tudi pri nas. V predlogih, ki so »Slovenski misli« prihajali od vseh strani, so inteligentni čita-telji izrazili vrsto zanimivih želja, la opozarja na dejstvo, da bi resnični potrebi našega časa po e,notnem slovanskem jeziku najlaže zadostili z jezikom, ki smo ga pred 1000 leti še vsi rabili, to je s praslovanščino, ki so jo slavistični učenjaki že skoraj popolnoma rekonstruirali. Drugemu je bolj pri srcu ruščina kot najbolj razširjeni sldvanski jezik. Tretji zopet predlaga slovascino ali pa ulkrajinščino. Kolikor odgovorov, tolilko misli.
Prav je, da se tudi mi nekoliko po-bavimo s tem vprašanjem. Predvsem moramo poudariti, da ne uvidimo potrebe po kakšnem uvajanju skupnega slovanskega jezika. Vemo namreč, da se more kaj takega zgoditi le po bolj ali manj nasilni poti. ki gotovo ne rodi pozitivnih sadov. Povzročila bi se talko ogromna škoda, saj bi zamrla kulturna individualnost posameznih slovanskih narodov; vse knjištvo. ki je v potu tisočerih obrazov nastajalo dolga stoletja spričo velikanskih žrtev, bi postalo malone na mah brez pomena in brez vrednosti. Sicer pa
so predlogi zelo nestvarni. Uporabljati praslovanščino kot skupni jezik pa še celo. Saj je praslolvanšcina, v kolikor jo poznamo, gotovo najtežji slovanski jezik, ki 'bi se ga bilo zelo težko učiti, poleg tega bi ga pa za nekoliko bollj komplicirano izražanje no mogli uporabljati. Primitivni jezik je pač reven na izrazih. Poleg tega je praslovanščina zaradi polglasnikov in neuglajenega vokalizma zelo nezveneč jezik. V največjo zadrego bi pa prišli v rabi tujk, kajti pisati hi morali na primer film, avto s cerkveno-slovanskimi znaki za polglasnike. Nestvarnost tega predlaga je torej očitna. Podobno tudi sledeči predlogi o pri' vzemu kakega živega slovanskega jezika. Čemu popravljati zgodovinski, razvoj? Saj je čudovito razsežno in razrasti« drevo slovanskih jezikov vredno občudovanja. S privzemom ruiščine bi # individualnosti slovanskih jezikov p°-stopilo uničevale, kar Ibi imelo le škodljive nasledke.
Radi pa priznavamo, da je vendarle zelo potrebna ožja jezikovna vez med Slovani, ki bi sicer rahle vezi pomagala utrditi. Smo pa mnenja, da bi bilo še najbolje, uvesti v naše srednje, če že ne nižje šolstvo 'vsaj en slovanski jezik, ruščino, češčino ali poljščino. Pretresljivo je, da so se na primer Poljaki in Slovenci sporazumevali z — nemščino. Da. celo Čehi in Slovenci! Edino čim večje poznavanje individualnih slovanskih jezikov in poznavanje individualnosti posameznih narodov bo poroštvova lo z® trdnejše vozi in občutek povezanosti. ^ primerno propagando bi morali vreči med narod vrsto poljudnih učbenikov za ruščino, češčino im postopoma za vse ostale slovanske jezike. Zase moremo reči, da bo slehernemu Slovencu bo Ir ugajalo, če ga Iki na primer Čeh ogovoril v okorni slovenščini kot v oko®1 ruščini. Praiv posebej bi pa stike še poglabljalo globlje poznavanje odlik in P°' treb posameznih narodov. Slehernemu Čehu bo laskalo, če boš govoril z mji|rl brez zadrege o 1 kisovem delu ali o osvobodi Imeni iboju T. G. Masaryka. Prav tako bi bil Slovenec ganjen, če bi kak tujec znal ceniti Levstikovo delo za slovensko knjigo ali bi znal na izust (kak verz iiz Prešerna. Želimo .torej v »***' šole več slovanskega duha, pa ne toliko o starih Slovanih in njihovi medici, kot o Čehih, Slovakih, Ukrajincih, Rusih, Lu" žiškiii Srbih itd. Tako bomo najlaže dvi-gali tudi narodno zavest.
Gotovo pa je najmanj posrečen način za .medsebojno sporazume vam jo slovanskih narodov — esperanto, kot to predlaga v »Slovencu« z dne 18. julija 1940 Peter Golobič. Esperanto je iluzija malih narodov. Veliki se ga ne bodo nikoli učili. iNekaj, kar mi organsko zrasllo |V zgodovinskem razvoju, se ne bo prijelo-Svež sad, ki je -zrastel na drevesu, gotovo bolj tekne kot pilula, ki je prišla ,z laboratorija, čeprav uitegme vsebovati enako količimo vitaminov in sladkorja-Esperanto, ki je sintetična tvorba grščine, latinskih in -germanskih jezikovi pušča slovanske jezike popolnoma oh strani, ko da jih v Evropi ni. Zato 'bi bilo pametno, da bi Slovenci odvečno energijo položili v učenje katerega kol1 živega slovanskega jezika, le iv esperanto ne.	J.	M.
Demokracija, ki ni demokracija
Pod tein naslovom piše »Delavska p°' litiku« med drugim:
Ob 'tej priliki moramo omeniti tudi k J''j’ pojmovanje demokracije nekaterih hrvaški voditeljev pri m ms, iki ga omenjajo tudi »Ha’ n.ičke novinec. Nekateri hrvaški voditelji S°' voro silimo o 'tem, da bo rešila Hrvate »kme' tiiška« demokracija. Poudarjanje take d en®?' kracijo pomeni pravo zablodo v ipojimovanJ demokracije. Demokracija je splošna st'.a ' zahteva vsega človeštva. Danes imamo pital is tiično diktaturo«, ali naj dobimo J>0_ tem »kmetiško«? No stan, ne sloj, ne P°_ ljulbni del .naroda ;ne .more vrši, ti dem o k r&' cijo, ampak, lo vse človeštvo, kraja, dez®* sveta. »Seljačka« demokracija bi bila tor J lo diktatura ene plasti človeštva, ne pa <|( mokracija.	•
Tako nejasni so še (pojmi o demokracij’ da iho -treba res še prečo j kulturnega 111 r vilizntorienegn dela, preden bodo pravi < mokrati strnili svoje ideološko in duho' ^ sili o it er odzvonili smrtno uro še ostalemu ba* bari zimi, ki še vedno mrgoli v naših k°st ,/a Demokracija je najidealnejša .olhlika ■ občevanje .med kuilturniimi ljudmi. DenioK ^ cija je lojalno sporazumevanje ljudi v družabnih in življenjskih razmerij v no korist. Zato je vrlina, ki jo malokdo ^ seže, alii vsi pa moramo stremeti za te”1 popolnejšim ciljem naše {kulture.
SLOVENiJA
hm
1940 — Št. 33 — 3
Čudni
i.
V svoji predzadnji številki nam je »Sodobnost« podteknila versajstvo, a še Povrh na i.sto sapo z wiLsoniizmom. Zaradi jasnosti naj .ponovimo 'bistvene točke svojega odgovora iz 24. številke:
Najmanj kar lahko ipo pravici zahtevamo vsakega resnega pisca je, da si jc na tistem glede (pojmov, s katerimi dola. Kdor Pa govori o ».wiLsonizmu« in »versajstvu« ?a eno sapo, ta dokazuje kvečjemu, <la si Je prisvojil izrazne načine povprečnih celostnih uvodnikov, ne pa da bi mu bilo za stvarno razravnavanje.
Kajti v resnici sta si ta dva pojava v kar naj večjem nasprotstvu.
Za »vviLsonizom« ima očitno »Sodobnost« "llsonov mednarodno pollitični program, Razglašen v januarju 1918. leta, ki obsega točk. Poglavitna točka tega programu, ki J° ostale le po nekakšnem dopolnjujejo, je Pjttvica narodov do samoodločbe. Morebiti ** se dalo z realno političnega stališča marsikaj prigovarjati temu programu, posebno je preveč štel ina duha pravičnosti in Premalo račuinal z nacionalnim imperialliz-*om, zastopnikom i,n zagovornikom surove ?'.le. Ni se zgodilo prvič v zgodovini, da je “Ua velika misel ob svojem rojstvu brez ®0či — tudi v vi udar« tv n misli veljajo za-‘jomi rasti in razvoja. Iz toga ipa še ne sledi, (Ja 'bi Ibila misel na sebi slaba, niti to ne, ^a bi bila brez moči. Res, na žalost, velike toisli samoodločbe narodov povojna Evropa ni znala uresničiti, če bi jo 'bila, bi sedanje vojne .najbrž ne 'bilo. Toda mar se .ni ves Povojni svet razgibal zaradi njih, mar ni Pravica do samoodločbe še zmeraj ideal večine narodov, večine človeštva? Živa je bila ta misel, živa je in bo tudi ostala. To pa je poglavitno za njeno zmago. V kakšni ob-Jki se bo to zgodilo, o tem smo ravino mi Z(‘ dovolj k rat razmišljali in pisali, in dosedanji svetovmopolitični razvoj .nam isamo ^toeraj znovega potrjuje, da smo imeli prav: y svobodni zvezi svobodnih .narodov, v ka-eri bo narodni boj zgubil svoj pomen, ker vbodnega ogražanja ne bo, v zvezi torej,
} 'x> edina mogla osvoboditi človeštvo na-.Analnega imperializma in mu dati mogo-^°st, da sc posveti omiki in socialnim zahtevam svojih ljudstev.
Versajski mir pa je živo nasprotje Wil-sonovega načela o samoodločbi narodov. Res Je, to načelo si je vzel za podstavo. Držal Se ga je pa sani.o, kolikor mu je šlo v pri-klad. »Versajstvo« je torej ■vvilsonizem« Samo izmaličilo. Nesmiselno je zategadelj in Rrobo ne.poznan je stvari, metati oboje v en koš. Saj versajskega miru ravno Amerika priznala, dežela torej, ki je misel samo-'Jnfeebe narodov hotela imeti za osnovo meddržavnega življenja. In Wilson sam je bi'l, uokler je pri versajskih pogajanjih sodelo-)’al, v .nepretrganem odporu zoper naciona-hstični imperializem, ki je to načelo potvarjal in posil jeval. Saj je italijanski zastopnik |avino zaradi \Vilsomovega odpora proti ita-'■iansiki zasedbi Reke celo za nekaj tednov *IMoli odpotoval iz Pariza! Imamo primer oljske, ki si je prisvojila v versajskem 1,11 ru zoper voljo Wiilsona in zoper njegova Jtačelu dežele, ki ji niso šle in zaradi kadrih je bila njena državna stavba tudi precej trhla. »Sodobnost« ve, zakaj ne moremo navesti še drugih primerov, zakaj jih tudi Ure j nismo mogli. Če kdo, smo bili ravno *ni Slovenci po versajskem miru prizadeti.
loj
«e Jurač:
Skupnosl slovenska tiskarskega deiavsiva
Konec.
j, Mislimo si, da bi imela .tiskarskemu delav-jj ynasprotna stran zoper to naziramje pokleke, da tolmačenja .glede prispevka me ,j 'Hioglii vzeti resno. Vendar je docela jasno, oje organizacijski prispevek prav tak od-!>kf 'kakršni so odtegljaji za bednostmi bolniško blaga jno, socialno izavarova-<^e> potem uslužbenski davek, za marodno-p raiinbni sklad in pozneje še 1% doprinos.
vse*1 teh odtegljajev bo predvsem s,,.'I(‘jši, če :povemo, da današnji družbeni ifi !?v vso to od 'tiskarskega delavstva terja Vtth jo posebno odtegljaj za socialno zunanje podoben odtegljaju odnosno pla-tijl a.lju prispevka za organizaci jo. Ta sledil J° namreč določen zgolj za podpiranje <lj'l0y, ki .nikoli ne morejo prejemati miti ,l,ilriu, kadar so zaposleni in uživajo redne tj.°d'ke. Glede prispevkov je v pravilih iie * določeno, da člen dejansko mima nositi' l"'uv'€ do njih. Prispevek in vsi od-^ 1 So torej predvsem prisilnega značaja, jQ /il tekoče preživljanje izgubljeni i.n i,maji^ i,Q|tiien ]o za .poznejše mordbitnosti, ko Jiv^nieiznik od poprej plačanih prispevkov p ln milina drugih dohodkov.
0 Povedanem moremo torej mirno trdita, >l(i ^ dejanska, tarif.no priznana plača W . n din, kar da na mesec 1746 din. 1<) "n.Ull|n potrošnje za štiričlansko druži-vnašal meseca junija 1959. leta 1016 %V' za 8amcn pa 800 din na mesec. Z V'"\l . besedami lahko torej rečemo, da 8 tftfif ■1 usposobljeni tiskarski delavec niti i'"žir,'V* |)r'lZMftn<J na jvišjo mezdo ne dosega f’a eksistenčnega ndini.ma, kaj šele 8<l «ko l.'I)°,n<)žjni <lelavec. katerega dohodki ().,„ /'.'J Polovico man jši.
^>itn"	Štiričlansko	družino;	kakšna
a razlika šele nastane med hranite-
naeini
Zato se je »Slovenija« zmeraj obračala zoper njega. Ce .torej »Sodobnost« ‘tako povprek opravlja z enim in drugim im oboje na eno sapo podtika nam, tedaj ne dokazuje drugega, kakor da ji mi za stvarnost, da trguje s ceneno robo nekega političnega aksiomatizma, ki mu ne gre za vsebino, ampak za propagando.
Mislili smo, da smo stvar dovolj razločno pojasnili in razložili. Še prav po-selbej zato, ker smo .bili v »Sloveniji« od vsega začetka oster boj ravno zoper »versajstvo«. Očitno ,se pa »Sodobnosti« zdi, da nam naše nepoznanje zgodovinske dialektike ine da, spoznati pravo vselbino versa jstva, in da smo ga, ko smo ga pobijali, prav za prav samo branili in se istili z njim. Zato nam je v zadnji številki spet napisala svarilo in pouk. Wiilsoniizcm in versajistvo da sta zgodo-vinsko-dialektično povezana. Toda poslušajmo rajši dobesedna njena izvajanja:
  Poiskali smo tisto, pod površjem
skrito, notranjo zgodovinsko-dialektično zvezo med willsomizmom in versajstvom, ki se razodeva v očitni resnici, da je vviilsomizem luhiko služil za temelj versajstvu, to je zmagi antantnega imperializma, a da nikakor ni mogel služiti kot orodje za premagovanje tega imperializma. To je bistveno, niso pa bistvene VVilsonove pobožne želje i.n jalovi protesti tega »pravičnika« n. pr. zoper italijansko zasedbo Reke in poljsko zasedbo ukrajinskih dežel 1. 1010. Misli samoodločbe narodov pa nikakor mima rajnki Wilson v večnem zakupu, kakor me.ni T. M., ki nam med vrstami islkuša očitati, da smo nasprotniki te misli zato, ker nočemo biti zaostali ptiči \vilsomizma...
Najprej naj opozorimo in omenimo dvoje stvari v tem navedku, ker označujejo ves načliin sodobnost n ega razrav-navanja. Kratko in malo nam najprej podtika mnenje, tla ima VViilson miiseil samoodločbe narodov v večnem zakupu, česar seveda nismo nikoli ne mislili ne rekli. Kajti ravno mi vemo, da je ;ta misel starejša, .mi vemo, da jc v obliki, kakor jo je Wdlson nazadnje praktično sprejel, nezadostna in 'nezadovoljiva, četudi bi bilo pomenilo njeno sprejetje in njena izvedba v sožitju narodov že velik korak naprej. In še posebno vemo, da nima, da ne more imeti žive misli, kakor je ravno misel samoodločbe, prav noben posameznik miti v večnem uiti v časnem zakupu. Tako .podtikanje, za katero ne najde še na vse povrh v vsem sestavku prav nobene opore, je torej najmanj zelo neokusno. Prav tako je neokusno, če dvomi z narekovaji nad Wilsonovo pravičnostjo, ker so bili njegovi protesti zoper »versajstvo« brez uspeha. Menda se tudi »Sodobnosti« ne zdi, da je samo tisti pravičen, ki 'ima uspeh. A če nam nazadnje še (podtika, da smo ji med vrstami »tskušalu očitati, da so pri »Sodobnosti« nasprotniki misli
samoodločbe narodov* tedaj ne moremo drugega reči, kakor da vse (te stvari izvija iz trte, da bi mogla vsaj malo udariti po nas, ko ji z razlogi in dokazi ne gre. Bralce pa prosimo, da sami preberejo in primerjajo oba navedka, in sodba jim bo lahka.	(Dalje prih.)
pilf ff) listi ^
BB .......
Besarabija ima 81 odstotkov slovanskega prebivalstva
V »Istri« beremo pod tem naslovom:
Konec juni ja je moskovski list »Izvestija« objavil islledeče podatke o Besarabiji im severnem delu Buikovime.
Besarabija ima 45.638 kvadratnih km površine. Po obsegu jo večja od nekaterih evropskih držav, kot na primer od Švice, Belgije, Holandije. Po podatkih iz leta 1038. je število prebivalstva iznašalo 3,147.646. Po ruski statistiki iz lota 1007. so Ukrajinci, Moldavci i.n Rusi tvorili 76 odstotkov prebivalstva, Bolgari 5 odstotkov, Židje in ostale narodnosti pa 19 odstotkov. Glavno mesto Besarabije je Kišinjev.
Pired romunsko okupacijo je štela Besarabija za majibogatejši poljedelski del Rusije. Tu so gojili pšenico, koruzo, ječmen, sadje, trto, itolbaik. Zelo dobra klima in plodna zemlja sta ustvarili ugodne pogoje iza razvoj poljedelstva.
V začetku leta 1918. so romunske čete zavzele Besarabijo. Amgleška in francoska vlada sta podprli ito zasedbo i'n jo kmalu nato tudi uradno priznali.
Zasedba Besarabije po Romuniji je izzvala velike spremembe, posebno pri kmetih. Industrija je skoraj popolnoma izginila, .mesta so se izpraznjevala. Tako se je na pri-, mer po podatkih ranmunske statistike zmanjšalo prebivalstvo Kišinjeva v iteku 14 let za tretjino.
Prebivalstvo severnega dela Bukovine, 'ki je sedaj prišel v sestav Sovjetske .zveze, je po svoji veliki večini vezano s Sovjetsko Ukrajino po zgodovinski usodi, jeziku in narodnem sestavu. Leta 1018., nekaj dni pred okupacijo Cernovic od strani romunskih čet, je bila na velikem 'zborovanju bukovinskih kmetov v tem mestu izdana resolucija, ki je zahtevala pripojitev Bukovine Ukrajini. Toda z odlokom mednarodne imirovme konference v avgustu leta 1020. je bila Bukovima priključena Romuniji. Prebivalstvo Bukovine je po večini ukrajinsko. Po svojem jeziku in običajih se miti najmanj ne razlikuje ocl Ukrajincev Podolij c.
Dopis od. Sotle
Včasih slišite, da so kraji ob Sotli mikavno lepi. Veliko več .pa o tej pokrajini ni znanega. Gotovo jc, da je bilo trpljenja tod vedno mnogo, saj se je rodil veliki slovenslko-hrvaški kmečki upor leta 1573. 'kol poslednji obupni čin siromakov ravno med olbsotellslkimi kmeti. Kako lepo je slišati, da se je boril podložnik s krampom, koso in cepci zoper nikoli site fevdalce, da je belo vodo, ki ji pravijo Sotla, rdečila rdeča, neplemenita slo vensko-hrvaška kri, da so tod sveta kmečka 'tla. napojena 'Z uporniško krvjo, da je bil boj za »staro pravdo« slednjič kronan na razlbeljeneni prestolu z žarečo krono kmečkega »krallja« ... Ne, to ni romantika, je živa, trda stvarnost, ki ji je ime: življenje. Toda je približno še danes tako: vmes teče Sotla, na desnem bregu životari slovenska, na leivi hrvaška kmečka raja; životari, ob primitivnem delu na ozki kr.pl nehvaležne zemlje, v svoj zadnji dan, in se bori z življenjem: tiho, vdano, nevidno, kakor se je dedovalo od deda na očeta, od očeta na sina, od sina na pozne potomce, do današnjega dne, od tistega sluivnega kronanja v Zagrebu, ko je dobila kmečka raja uzde na zobe ... Bogec vedi, kakšna bo bodočnost!
Slovenska zemlja olb Sotli, ki se na gornjem delu dotika Haloz, začenja s siromašnim, ponekod tipično gospodarsko pasivnim rogaškim sodnim okrajem in se vleče preko šmarskega in kozjan-
skega sodnega okraja in preko Svetih gora in Bizeljskega do Brežic. Pokrajina se razteza v širino od Sotelslke doline čez prijazne griče v nepregledne hribovite ».pragozdove« in je gotovo tisti košček .našega slovenskega šivata, ki je zelo malo poznan, za katerega se je slovenska javnost najmanj zanimala. Ni čudno: dežela je preveč od rok, k teinu pa je še — prerevna.
Tik ob Sotli gre ozika dolina. Neregu-liirana reka, ki se kakor kača vije sem in tja skozi svojo zeleno dolinico, katero zahrbtno izpodjeda, poplavlja svet v slehernem letnem času po nekolikokrat. Ob vsakem večjem nalirvu ali trajnejšem de-ževanju se struga, po kateri se premika drugače neznatna, lena voda, napolni s kalno, blatno brozgo, ki se nazadnje, ko je deževja preveč, razlije na morebiti mnogo obetajočo letino ter uniči, kar se uničiti da. Mislimo si, da poplavi polja tik po setvi, krmo tik pred košnjo, žito tik .pred žetvijo, poljski sad pred izkopavanjem ... Sotla je vprašanje, za to pokrajino težko narodno gospodarsko vprašanje, ki visi nad našim narodnim telesom in kliče leto za letom po rešitvi. Te seveda od nikoder ni. (No, Sotla ni osamljeno vprašanje — koliko podobnih gospodarskih in socialnih vprašanj visi nad mišo domovino: neregulirane vode, razdrte ceste, vegajoči mostovi, razpadajoče bolnice, prenatrpane šole... itd.!) Za našo pokrajino se še celo nihče ne
1 jev i m i prejemki in več ko štiričlansko družino?
Ros je, da .prejema del grafikov tudi določene odstotke na plačo. Toda za to mora grafik že več nuditi, pri čemer moremo to označiti /,u zdravju škodljiv |x>sel, kakor pranaporinost. Vendar je kljub temu malo primerov, ko dohodek presega minimum potrošnje, ki pa je — ponovno povedano — zeilo skop. Saj določa na primer za st a nova-nje samo 2(X) din, ne upošteva, da je za tiskarskega delavca potrebna izdatnejša hrana, izdatkov za kulturne potrebe pa spioli ne pozna.
Na podlagi iteh kratkih navedli) bi nemara odstranili jav.no mnenje, ki govori o »lepili« plačah, 'ki so v primeru zakonito določene minimalne mezde res višje, vendar me dosegajo višine, določene za zmerno preživljanje.
Ko smo na kratko pregledali najvažnejša določila v tiskarski kolektivni pogodbi, naj k temu še dodani.o, da vsebuje v svojih 36 poglavjih podroben pregled celotnega odmo-šuja med uslužbenci in podjetjem. Navedene so določbe za vse panoge tiskarske stroke, določen je količnik dela in še marsikaj, kar za javnost ni tolikega pomena.
Pri tem ko tiskarsko delavstvo čuje nad pridobljenimi pravicami, ko se še vedno trudi da jih izboljša in uveljavlja še marsi-kako upravičeno zahtevo, skrbi na drugi strani nič manj za svoj notranji organizacijski sestav, ki se izraža predvsem v podpiranju. Razumljivo je namreč, da more tiskarsko delavstvo spričo velikih dajatev uspešno voditi dobrodelno stran svojega članstvu. Preden pa bi prešli do podrobnosti, ki jih vsebujejo use vrste podpor, bi želeli predvsem ugotoviti, da iimn tiskarsko delavstvo vse razpoložljivo sklade zn svoj prihranek, ki ga rabi takrat, kadar je v sili in ko od drugod ne dobi nikake uspešne pomoči. Nedvomno vrši tiskarsko delavstvo s svojimi podporami veliko socialno delo, ki že ni več zgolj tovariška dolžnost, temveč brezprimerna žrtev, ki ne bi smela nikogar
zavesti v mnenje, da morejo zaradi podpor, ki jih deli organizacija, odvzeti temu delavstvu kakršno ik.oli pripadajočo podporo, bodisi državne ali kake druge oblasti ali naprave.
Ko prihajamo do podpor, bi hoteli navesti nekaj pomembnejših. Predvsem je to redna brezposelna podpora, ki traja za večino delavstva 30 tednov. Sledi izredna brezposelna podpora, ki traja do zopetne zaposlitve. Ko člen izgubi pravico do redne podpore, jo pridobi zopet po na novo vplačanih 26 tedenskih prispevkih. Organizacija daje nadalje bolniško ]>odporo, ki traja 52 tednov, podporo porodnicam, podporo za ]X)tujoče člane, za selitev iz enega v drug kraj, za študijske .namene in stanovanjsko doklado za brezposelne. Nadalje izplačuje organizacija invalidnino zu onemogle člane odnosno olamice, daje odpravnino za vdove odnosno vdovsko podporo, plačuje sirotinsko podporo in pogrebnino. Zelo važno pa je tudi. da more organizacija v primeru kakšne stavke uspešno podpirati svoje člene, ki prejemajo takrat pri organizaciji svoje tedenske »plače«, kar je velikega pomena.
Vseh vrst podpor je okoli dvajset, s čimer je s te strani prav za prav vse storjeno. Razumljivo, da je vsaka podpora zase obdana z drobnim objasnilom, da je izplačilna vsota kakršne koli podpore pri mlajših členih nižja, pri starejših pa višja. Za spoznavanje velikega dela, ki ga tiskarsko delavstvo vrši v socialnem kakor splošno narodnem pogledu, bi se hoteli nekoliko ustavili pri ireniutko majzainimivejši podpori.
Slovensko tiskarsko delavstvo je po številu sicer bolj majhno. Nekaj več ko tisoč delavcev in delavk je zaposlenih, oziroma organiziranih v tiskarski strokovni organizaciji. Ti so zaposleni v približno 30 tiskarskih podjetjih, ki jih ima Slovenija.
Kljub temu. da je število majhno, jc brezposelnost med tiskarskim delavstvom zelo občutna. V času gospodarske stiske je bila četrtina delavstva broposelna. Če pomislimo. da ti niso plačevali nikakih prispevkov, da so nasprotno le prejemali, tedaj si borno
ob številkah, ki jih lxwno navedli, šele mogli ustvariti pravo sliko.
Brezposelna podpora, redna in izredna, je znašala:
leta 1028	.	.	.	153.203	din
leta 1931	.	.	.	239.086	din
leta 1934	.	.	.	576.741	din
leta 1037.	.	.	.	506.637	diin
leta 1030 .	. . 422.423 din
Zanimiva je primerjava z drugimi tiskarskimi organizacijami v državi. Tako ima na primer zagrebška organizacija po poročilu za leto 1939 2156 členov in členic. Od tega jo brezposelnih 536 členov in členic, .za katero je bilo izplačanih 2,558.600 din brezposelno podpore. Novosadska organizacija je izplačala 550.000 dim. Zanimiva je primerjava z Belgradom. Tamošnja organizacija šteje 2341 členov in členic, od katerih je bilo v decembru leta 1939.	758 brez-
ix>selnih, to je skoraj tretjima. Za vse te jo organizacija izplačala 1,665.185 dim. Pripominjamo, da dima vsaka zvezna organizacija .svoj podporni sestav, oziroma višino podpor, ki jih izplačuje svojim členom in filenicam.
Kljub temu, da je že vsota podpor nezaposlenim v enem samem letu razmeroma zelo visoka, izplačuje slovenska grafična organizacija tudi velikanske vsote na naslov drugih podpor. Posebno visoka je invalidska ]X)dpora. Ta je na primer znašala: leta 1928	.	.	.	317.170	din
lota 1931	.	.	.	465.570	diin
leta 1954	.	.	.	543.390	din
leta 1039	.	.	.	577.956	diin.
Razmeroma visoka je tudi bolniška podpora. V letu 1959 je organizacija izplačala nekaj manj kot 100.000 dim.
2e samo te i|wxlpore močno črpajo blagajno tiskarskega delavstva, vendar pa ima in mora organizacija imeti še na razpolago denar za tekoče upravne izdatke, za morebitno ostro mezdn.o gibanje, za prosvetne namene, ki so izapopadeni v klubih, ki gojijo strokovno plat, skrbijo za glasbo, šport in še marsikaj.
V zadnjih letih je slovensko tiskarsko delavstvo prišlo tudi do svoje gospodarsko
zmeni. Drugod se za pereče krajevne ali pokrajinske potreb© marsikdo — recimo javnost — ivisaj na papirju zanima, postavlja jih na »dnevni red« in dela zanje »interpelacije» ter žanje »pomoč«, če že ne dejansko, vsaj v obljubah — za našo »Pepelko« pa se nihče ne zanima; zakopana mora ostati v svoj pepel in ni ga političnega princa, ki bi jo prišel poljubit ter odrešit, če že ne z drugim, vsaj s ikako krepko — obljubo...
iNamreč, da ne bo nerazumevanja: pokrajina je lepa, veleromantična, za tuj-ski promet bi bila v urejanjih razmerah pravi sladkorček. Toda revščina! Težko je sv okoliščinah, ko rodi gričnat in hribovit svet pičel živež in je zrastlo v najboljšem času malo kruha in veliko vina — hm, dobrega vina, ki slovi daleč okrog kot »tinj-čam«, »virštajnčam«, »ve-račan«, »ibučenar«, »poljanec«, »šentpe-train«, »bizeljčan« ... Življenje je težko, udobnost se ni mogla razviti: komunikacije iso slabe, javnih del ni, ‘letine udari rado sl albo vreme, dobro rast, kadar je, dušijo povodnji in pogosta toča, a živinoreja, kolikor se je irazvila, trpi ob pomanjkanju dobre in zdrave krme, saj so najlepši travniki večinoma žntve Sotlinih razlivov, blata in zajedal cev. O melioracijah se nikomur niti ne sanja. Edini »strokovnjak«, ki gre človeku pri poljedelstvu na roko, je — krt. A kako bi človek tudi mislil na izboljšanje zemlje, ko je prepuščen samemu sebi, ko životari na svojem bolj ali manj obdelanem svetu brez boljlše izobrazbe — v okraju so skoraj same dvo- ali itriraz-rednice; meščanske ali srednje oziroma strokovne šole nobene! — otr-oike lahko da šolati le malokdo, ,revščina je prevelika. Če se je kdo vendarle izšolal, si tod kruha ni iskal. Posestveca merijo 2 do 5 ha, in kdor le more, beži z »rodne grude« v svet, za boljšim kosom kruha. Kclor se torej od te »rodne grude« le more odtrgati, poveže culo in gre; takih je 'V teh krajih najmanj deset na sto.
KULTURNI PREGLED
Slovenska historična bibliografija
A. P.
Vse naročnike prosimo, da čim prej poravnajo naročnino in pridobijo listu nove naročnike. Le tako bo listu omogočeno izhajanje.
zadruge, v kateri je zaščitena vsa imovina. Tudi posebno Dobrodelno društvo vrši svojo nalogo, ki obstoji v izplačevanju posmrtnine in drugih manjših podpor. Nadalje imajo členi in členice, kakor ismo že mavedli, še svoje klube. Ročni stavci, tiskarji, lito-grafi, kemigrafi, vajenci se sestajajo v ožjem krogu, kjer rešujejo svoja vprašanja ter skrbijo za tarifno iin strokovno izboljšanje. Tudi pomožno delavstvo ima svoj klub. Javnosti so znana tudi ipevska Grafika, orkester in športni klulb, kjer grafiki pridno delujejo.
Tem splošnim prikazom ni naimen ustvariti mnenje, da je morda grafično delavstvo z vsem tem zadovoljno. Mislimo predvsem na tarifno stran in notranjo izboljšanje 6vojega delovanja. Toda o tem podrobneje govoriti nimamo namena. V tem sestavku ®mo hoteli nakazati samo ma kratko delovanje slovenske 'tiskarske organizacije. Za ostalo delavstvo kaikor druge poklice je namreč tiskarsko delavstvo večkrat deležno hvale, ki čestokrat nastaja kar na splošno, pri čemer dotiioni ne poznajo njenega notranjega sestava in osnov, na katerih sloni vse delovanje i.n uspeh, ako o njem moremo govoriti. Gotovo pa je eno, da je najvažnejše za kakršno koli skupnost oziroma poklic, ki želi svoj položaj izboljšati, da tudi ostali delavci vsaj v tem posnemajo grafično delavstvo, da se čimbolj, če že ine popolnoma združijo. Ta preprosti nasvet je znani in obenem, na žalost, težko izvedljiv. Tudi s tiskarskim delavstvom najbrž ne bi bilo nič bolje, če ne bi bila ta skupnost že pred 70 leti ustvarjena. Tako pa morejo ti slednji po svoji moči še marsikaj ustvariti. Potrebno jo samo, da se tesno držijo svoje skupnosti; za splošno delavski napredek, za ustvarjanje boljšega družabnega reda naj so pa grafičar udejstvuje povsod, kjer jo to potrebno. S tem ne bo samo (pokazal, da spada po svojem poklicu med delovno ljudstvo. ki mu daje v marsičem zgled borbe in dela, Obenem pa prvi spcit nudijo lep primer, kaj zmore skupnost, zavest, moč, kar si brez truda ne moreš pridobiti.
Nekako sedemdeset let je minilo, kar se je začelo znanstveno delo prve po modemi znanstveni metodi izšolane generacije slovenskih zgodovinarjev. Sedem desetletij, ki nas delijo od one dobe, je prineslo v mnogočem bogate sadove. 'Najpomembnejše od vseh je brez dvoma gradivo za zgodovino Slovencev, občudovanja vredni sad delavnosti in požrtvovalnosti slovenskega gimnazijskega profesorja. V celoti je značilno za to dobo podrobno znanstveno preučevanje posameznih ivprašanj; šele po štiridesetih letih analitičnega dela se je pojavil prvi poskus obsežne sinteze, Grudnova Zgodovina slovenskega naroda, ki pa ni izdelana na znanstveni višini (poleg tega je bila dovršena šele lani' glede 19. stoletja v mnogo boljši izdelavi dr. Mala). Prvi, ki je mislil na znanstveno sintezo vsaj srednjega veka je bil F. Kos, vendar zaradi vnanjih okoliščin ni prišlo do izdelave njegovega načrta. Svobodna država in slovenska univerza sita tu stavili zahtevo po dovr-šitvi takega načrta. Hauptmann je prvi podal skop, a bogat pregled slovenske zgodovine v NE, M. Kos pa je prišel preko koncepta (Slovcnačka) do izdelave prve znanstvene Zgodovine Slovencev do reformacije. Glede preiskave virov in sinteze slovenske zgodovine je -ta doba prinesla bogate sadove, čeprav niti osnovna dela še niso dovršena: niti še ni dovršeno gradivo, niti še ne objavljeni mnogi viri (urbarji), niti še nimamo vseh virov olbdelaniiih, niti še ni dovršena znanstveno utemeljena sinteza slovenske zgodovine. Tudi poseben vsakdanji priročnik slovenske zgodovine, nujno potreben slovenskemu izobražencu in tujcu, ki bi se želel obvestiti o nas, nam še manjka. Vendar so osnove že dame, delo je že organizirano in teče, sicer ne prehitro zaradi pomanjkanja delavcev, a vendar stalno in gotovo.
Drugače pa je s tretjo vrsto slovenskega zgodovinopisja, s slovensko historično bibliografijo. Pirav zaradi veliike množice analitičnih del je postajalo občutno pomanjkanje pregleda tistega dela, ki je že opravljeno, vedno ostrejše. Zato se je glasil eden izmed sklepov prvega zborovanja slovenskih -zgodovinarjev (16. XII. 1939), »da skrbijo naša zgodovinska društva za sestavo tekoče in za izpopolnitev stare slovenske historične bibliografije in da zgodovinska društva oskrbijo dfenarna sredstva za izdajo take bibliografije«. Izdaja slovenske zgodovinske bibliografije, urejene po načinu Dahlmann-Weitza ne bi bila stiino osnovnega pomena za poznanje slovenske hiistoriografije in njenega razvoja, marveč je tudi ena od osnovnih potreb pri organiziranju slovenskega zgodovinskega dela v bodočnosti. In loše bolj kakor pri zgodovini marsikaterega drugega naroda. Zgodovinopisje slovenskih pokrajin se je namreč razvijalo v izelo različnih pravcih:	splošnoavstrij-
skem (zlasti okvirne razprave pridejo tu v poštev!), vseslovenskem, pokrajinskem itd. Razprave so izhajale v vseh mogočih časopisih in listih, saj pravega, v rcsnici, ne le po imenu osrednjega slovenskega zgodovinskega lista še danes ni. Še danes ni glasila, ki bi beležilo v kratkih noticah, kar pišejo o nas tuji zgodovinski listi, kot je to navada na primer v Carinthiijd ali ZI1VST.
Mnogokrat je pri delu slovenskega zgodovinarja iskanje in pregledovanje literature o kakem vprašanju zamud-nejše od glavnega, dela na podlagi virov. Tudi posamezna vprašanja sama bi so točnejše in lažje postavljala, pa tudi mnogokrat točnejše reševala, če bi imel a vit or pred seboj zanesljiv pregled slovstva iin bi delal tako na trdni podlagi dalje, kar se isedaj mnogokrat ne zgodi. Predvsem bi se pa poleg te boljše kakovosti prihranilo mnogo energije. I udi pred tujca, ki bi omalovaževalno govoril o Slovencih kot narodu brez zgodovine, hi hitro mogli postaviti tako delo in mu najuspešnejše zavezati jezik.
Pregled o stanju slovenske historične bibliografije, ki ga je podala na omenjenem zborovanju M. Pivec-Stele (ČZN 1939, 207—10), kaže, da sestoji gradivo za tako historično bibliografijo doslej iz fragmentov personalnega, lokalnega (tu
je prezrla kočevsko bibliografijo v Kočevskem zborniku!) in regionalnega značaja (zlasti indeksi k serijam zgodovinskih časopisov). Splošna historična bibliografija je urejena doslej le po letih v okviru splošne slovenske bibliografije (Simonič-Šlebinger), pa celo to jo objavljeno le v oddelkih, deloma pa leži v rokopisu!
Delo, ki so se ga namenila lotiti slovenska zgodovinska društva, je za uspešen napredek naše zgodovinske znanosti zelo velikega pomena. Upajmo, da se bo tekoča bibliografija začela objavljati že letos, a da se bo začelo v kratkem tudi delo za celotno slovensko zgodovinsko bibliografijo do tega leta! Morda nam bo pa že drugo zborovanje slovenskih zgodovinarjev v prihodnjem mesecu pokazalo kake uspehe že začetega dela.
O. R.
Nekaj o prevajanju
Nemajhna umetnost prevajanja je v tem, da kdo prevede kako delo iz svetovnega kn jištva, bodisi da je to pesem, roman ali razprava, v istem duhu, v istem smislu in v isti barvitosti, kot je originalno delo. Če prevajamo na primer iz francoščine, se mora sloviti esprit frangais kazati s sleherne strani, če prevajamo iz nemščine, 'se mora nemško po-kolenje dela jasno razbrati. Le tako bo imel 'bralec pravi užitek. Še več: če prevajamo Moliera, se mora tudi prevodu to videti, če Zolaja, nam mora to ibiti vedno pred očmi. Prvi prevodi Zolaja v nemščino so bili talko skrpucani in zmaličeni, da so delovali kot pornografska, da, celo humoristična literatura. Do takih primerov lahko pripelje večje ali manjše nerazumevanje jezika, iz katerega prevajamo, še bolj pa nerazumevanje duha iin bistva itistega naroda, iz čigar jezika prevajamo. Slovenci imamo mnogo izvrstnih prevajalcev, da omenimo le dva: O. Župančiča in A. Sovreta. Prvi je znam mojster, ki je prevedel najboljša dela zahodnega knj.ištva z resnično mojstrsko spretnostjo, medtem ko je o drugem znano, kar so 'izjavili strokovnjaki, da njegovi prevodi iz klasičnih jezikov, latinšičine iin grščine, po točnosti izražanja in molodioznosti mnogokdaj dosegajo izvirno delo. Ne da bi ga hoteli prav v vsem enačiti s prvima dvema mojstroma, imenujemo v tej zvezi kot tretjega še J. G lom ar ja, ker nami je s svojim prevodom Reymontovih Kmetov dal dober primer, kako daleč sme iti prevajalec v »slovenjenju« kakega dela. Reymontovi Chlopi govore v inatzowiedkem narečju, ki ga je Glonar prevedel s svojim domačim vzhodni ošta-jersikim govorom. To so še vedno poljski kmetje, poljska vas, o kakem nasilnem slovcniziiranju mi sledu. Z realističnim vzhodnoštajorskim jezikom ni hotel Glonar nič več kakor tudi slovenskemu bralcu ohraniti pri življenju tisti barviti realizem Reymontovcga jezika, ki bi v dobesednem prevodu zbledel in zvodenel. To mn je skoro v polnii meri uspelo, kajti kljub nekaterim upravičenim očitkom ocenjevalcev, da je svoje delo opravil malce preveč subjektivno in nekoliko nedosledno, je treba reči, da je prevod v resnici mojstrski. Iz vsega tega torej vidimo, da prevajanje ni obrt, marveč umetnost, ki je komaj kaj manjša, ikot samostojno umetniško ustvarjanje.
To bi mam moralo biti vedno pred očmi, tudi v naslednjem primeru, čeprav tokrat ne gre za tako svetovno znano umetnino. Do pisanja teh vrstic me je namreč pripravil podlistek, ki ga je prinašal v juliju »Slovenec«. V dnevnem časopisju sicer ne sinemo iskati točnih prevodov, še manj jili moremo zahtevati, iker vemo, da se tani dela na hitro roko. Če pa sc nekdo loti preva-vanja Kellerjevih »Muzikantov«, je dru-ga reč, kajti to se pravi prevesti v slovenščino delo znanega pisatelja, ki ima pri mas že svoj sloves im tudi vrsto prevedenih del. od katerih je nekaj dobrih (»Hagarin sim«). »Muzikantje« so tako skrpucani, da človek res ne ve, ali je hotel prevajalec delo nasilno slovenizirati, kot se je to dogajalo z
mnogimi povestmi »iz domačih gora«, ki so jih pisali Gangbofer, Rosegger, Wie-ser itd. iin so jih neusmiljeni obrtniki, ki jim manjka vsakega čuta, tako surovo »po naše zaokrožili« in preoblekli, da je kulturnega človeka giroza. Če kdo prevaja za razširjen list, o katerem moremo reči, da pride v roke vsem plastem našega naroda, mora biti kaj več kot obrtnik. Oglejmo si nekaj cvetk, ki sem jih pobral iz dveh številk, junaki, ki nastopajo, imajo kup imen: Janez Kraus — Orel, Frider Šmajdek, vulgo Muholovec, Robert Mlinar — Pelikan, Alfred Caj-zik — Vran, Čennak, Hajdler... Če ze prevajalec hoče slovenizirati, naj opravlja to delo dosledno. A to še ni moj' hujše. Hujše je to, da imamo »bl'izu prijaznega šlezikega mesta N.« opravka s tako različnim denarjem kot je »dvodiinarski novec«, »tolar« in bankovec za »100 kron«. Da zveni to smešno, ni treba posebej omenjati. Nespretnost razodeva tudi to, če nekdo prevede, da so bili kmečki razgovori »interesantni« in da nekdo »sigurno« čuti... Če se nemško glasi »selir interessanlt« (ne morem reči, da se), je v 'slovenščini raba te tujke mnogo bolj trda in okorna. J® je le nekaj malot. Kclor hoče še vec, si lahko prevod sam ogleda. Pred seboj bo imel primer, da se talko kot ta romam in kakor je znani Janez Pucelj že prevajal iz nemščine, me sme prevajati.	J.	M.
fcvikovM k&iileU
Menda je Fr. Levstik tisti, ki je n®' pisal ali izustil stavek: Kdor ne zna se sklanjati in spregati, naj ne piše za jasnost, dokler se no nauči tega prepotrebnega slovniškega poglavja. V knjižnem jeziku (in tega je imel Levistik v mislih' se sklanjajo samostalniki, pridevnik1’ zaimki im ištevniki tu pa tam nekolik0 'drugače kot v raznih narečjih, ker JL knjižna slovenščina rezultat kompromisa. Na tem mestu mi ni treba na vaj vzrokov, zakaj sta so pri tem koinipr0' misu dolenjščina in pozneje goirenjščiJia v večji meri upoštevali kot pa obrob11* govori našega jezikovnega ozemlja. ^aj je pri vseh literarnih jezikih tako.
[Naj navedem tu nekaj primerov napačne (t. j. neknjižne) sklanjatve izraznih listov in slovstvenih del:
Z raznimi primesi;1 proti GlaukoveJJ1 stanovanju;2 do vrat, skoz katere sva te odnesla;3 na Trockijevi ulici;* otrok ih;® pred svojimi vratini;" z ustnii> podoben zamotanem stroju;8 mi smo ^brzojavili ustani;11 med vrvarni ladje* z ornim okom;11 z belimi mišim’;1'vna(‘ nl' čemur;14 pri cerkvama;1* pri hčerama,^ pri obema;10 vseh človekov;1' Periklesa, pred Odrešenikovimi jasli;1" s tovarišema Josipu im Francu;-" beketanje ja8 nedov;21 i. dr.
V knjižni slovenščini bi bilo: z... !Prl' mesmi, Glaulkovemu, katera, Trockeg®' otrocih, vrati, usti, zamotanemu, ustom* vrvmi, očesom, mišmi, ničimer, pri cer' k vab, pri hčerah, pri obeh, vseli Ijud1' Ferikleja, jaslimi, Josipom in France«*' jagnjet.	ABC.
Opombe: 1 Bulwer-A. G., Poslednji d-ne^
Pompejev, I. 56. — 3 I. 197.
I. 243.
4 »Slovenec« 9. X. 1934. — 5 »Slovenec« 4.
S
1934. — “ Ewald-Bolkn, Dvonožec, str.
_ 7 155 _ h _ « 168. — 10 178. — 11 Y '
—	54. — 13 98. — 14 Glonar, Slovar slo jez., str. 21. - ln 105. - 10 244, 245. — JT
— 18 272. — 18 Fiilon-F. Kozak, Sveti Snt‘ 175. _ =» Narod 29. XI. 1934, str. 2. — 21 St® kovič-Albrecht, Nečista kri 86.
„Slovenija“ si prizadeva v današnjih zmedenih časif1 kazati pot slovenskemu na' rodu. Prosimo zavedne slo' venske ljudi, da jo v tefl1 prizadevanju podpro!
Urojujo ln Izdaja: Vitko K. Musok, Ljnblj“u®