Izhajaj o vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti i fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII. Ljubljani v sredo 13. decembra 1854. List 99 Ali imamo res malo dobrih domaćih krav za molžo? Znano je, da mars i kteri kmetii je kravica po glavitna podpora, tako rekoč, řediteljca cele dru zine. Vsaka gospodin ja pa tudi vé, da med kravo in kravo je velik razloček o molži, ćeravno se vsim kakor dobrih krav; že naši očetje in stari očetjeso tožili o tem; nadloga slabih krav je tedaj že silo stara, pa nehoté smo se navadili te nadloge 5 zdej skor že manj ćutimo. Veči del kmetov je da jo mislijo 5 enaka klaja poklada. Dasi tudi dobre molzne 5 krave povsod višje cenijo in vsak le tacih želí je vendar čudno, da se tožbe tako pogostoma in povsod slišijo, da dobrih niolznih krav manjka. Ker se tedaj te pritožbe tako pogostoma slišijo, bi smeli misliti, da niso prazne. Preden pa se v pretres tega spustimo, je treba, da se ozremo enmalo po naših krajih, in da primerjamo domačo živino s ptujo veliko hvaljeno. ki da to že mora tako biti in da ne more drugač biti, tedaj terpi to nadlogo s poterpežlji vostjo in ne skuša, se je znebiti. Navada v do brem in slabem naredi člověka, da ravna posta rem. Tudi v tistih deželah, kjer je že od starih časov živinoreja dobra in imenitna, ravnajo se da nji gospodarji po starem toda sreći po do brem starem, in ne smé se vsa hvala njim pri pisovati; če bi ne bili dobre podedovali (po erbali), bi morebiti ravno tako ne imeli dobre ži 5 velj njih. Našim kravam se oponaša, da ne molzejo do- nositi biti! in priporoča se ptuja goveja živina namesto Pa ne vém: ali je to popolnoma resnično, na§i kmetovavci vine, kakor je nasi kmetovavci nimajo, ker je niso přejeli od svojih očetov. Tako je navada v vsem res železná srajca; clovek se navadi jarm navade da misli, da mora tako ? da ga še ne cuti Tako oklenjeni v staro navado mislijo tudi ne vém: ali ni nekoliko krivice o tem ? ? ne vém: ali je prav, da bi imeli le po ptujem segati ? ce Pa imamo tu ili doma dobro blago in cenejše prosim, da me bravci dobro razumejo. Če se po tegujem za domačo živino, ne pojem hvale do mači živinoreji, ampak le to terdim, da blago samo po sebi je dobro, in da iz tega blaga bi se znalo toliko narediti, da bi smeli zadovoljni biti z domačimi plemeni in da bi ne bilo ravno treba želeti ptujih dražih krav. Kaj mar nimamo majhnih , da njih živina že mora taka biti. Druga korenina je, da kmetovavci ne po naj o bolj šega, ker ne vidijo boljših i z gle dov od tacih večjih posesinikov, ki bi imeli živi norejo zmiraj na boljše ravnati, kakor učé to go tove skušnje izurjenih živinorejcev, ali pa, ker dobrih izgíedov nočejo posnemati, če jih tudi , ker so še presilno zakopani v tisto temo,ki da kmetovavcu se ni nič učiti treba. Ali saj krav 9 ki so dobre za molžo? Imamo jih. Res nost da velika živina ima za mesarja večjo vred pa mi govorimo tukaj pred vsem od mleka vidijo jim pravi sčasoma bo že přišel neki zdravnik na svet že zlo terka na vrata očeh ki bo prederl mreno na 5 da bojo vsi spregledali. Ta zdravnik je za naše navadne manjše kmetije, ni vstreženo z veliko in teško živino bro mol z no. in rečemo, da tem 5 ampak z do sila ali potreba. Sila je naj bolja učiteljca v vsih časih bila: sila je mati skor vsih zboljšikov, poprav in znajdb. Sila bo prišla tudi učit kme tijstvo. Naši umni kmetovavci pa ne čakajo te Če je tedaj gotovo, da imamo tudi med našo domačo majhno živino dobre mlekarce : kako je to učiteljce, in blagor jim! mi/ «.vinu uuuiu uucivai^c. iva^u je tu, T r e t j a korenina je nečimernost o reji in lo tacih in da se pritožbe med kmeti oskerbovanji živine. Naj nam nihče ne za tako pogostoma slišijo, da so dobre molzne krave meri, ce ne moremo hvaliti, česar ni hvale vredno. da je le endarle redke? Će je v eni vasi 5 dobrih vpra Poglejmo v svoje hleve: kakošni so večidel? samo zakaj jih pa ni 10, 20 ali 30? In kako oauiu /jarv aj j i ii jj ti 111 ji se dalo temu pomagati? bi nizki 9 tesni 9 temni vmazani. blatni poglejmo: kako nere dno ? 9 da Je J°J î se poklada živini 5 Če hoče zdravnik ozdraviti bolnika, mora pred enkrat zgodaj, enkrat pozno; zdaj z bètom zdaj s bolezni do korenine priti 5 toje mora vzrok psom; enkrat dobra klaja, drugikrat spridena! 5 njeni spoznati. Dokler tega ne spozna, je ozdrav , in če ga ozdravi iak Iju čilo, da ljanje njegovo le tavanje po temoti brez tega spoznanja, se je pravo zdravilo zadel mu je le poglejmo: kako se m o lze: ne ob stanovitnem času in da nemarna kravarica pred opravi molžo, pusa tu so skozi celo leto krave za v vimenu î to Korenina pa, da naše domače plemena niso 1) v stari navadi, kar bi zníile biti tici 'í } v neznanosti bolj s eg a 9 in 3) v n e c i m e r mléko perte v soparno ječo, tam se klatijo veči del leta po golih spašnikih! — po plemenu gré živina kakor in kadar ravno pride! — za dobrega bika ni skerbi, če bi se mogel tudi imeti! — pri reji nosti reje in oskerbovanja domačegablaga. telet ne'gledajo na to 5 da le take si prideržali 5 je t ki so od dobrih m o 1 z n i h krav ; vsako je prav, pervega mleka Perva korenina malomolznih domaćih krav če okoljšine ravno tako nanesó! 1 AT 1 • Il II v • v I f lil 1 • 1 da. Navada nas je oklenila v že- ne privošijo teletom, ker mislijo, da jim je ne lezno srajco. čeravno nočemo in ne ćutimo tega zdravo! — štrigljati mlade in stare goveda se ^ -m a ^^ mt Ve m ^ m m m Na koncu tega (Dalje). članka naj nam dobrovoljni cita - sel. Ijû, preda jû), ki so nosili na sebi nasprctno mi Poderlo se je tedaj tudi tisto pravilo od ti in od doversenost telji se dovolijo malo modrovanja. Zemlja še je povsod ohranila spominke na opiralo na k djanja b zato ker se je ? poderto misel i- Nasprotna spisa pa menda ništa tudi med seboj lost starih narodov. Tako spominjajo veliki grobovi v edinih misli; po pervem bi se moralo (vsaj dosledno) Italii na nekdanjost Etruskov > v dnesnji Eu si i govoriti postava k > P p r e p po velike mogile, „kurgani" imenovane, na bivanje Ski- drugem pa prav po staroslovenski, tedaj tudi po 9 v i visoki griči, „bel h i" imenovani, v Galii na misli gospoda tov stanovanje Ga lov ali Keltov. Je li v Noriku megla e in po moj poveduje, prepoveduje r postava kazuj > kdo g (sem) oce popila vse te spominke? Da bi bili Rimljani vse grejotf itd. Drugega gosp. nasprotnika je zapeljalo menda perve gališke stanovnike p okonča li, tega nemore le prehudo modrovanje to je premodroznansko preso nikdo dokazati, marveč vsi zgodovinarji terdijo o gali- jevanje djanja in besede „vabiti" itd. Dá nam ozna « mm m V mm m m m «.m M m m m m * « • • 1 1 • 1 * v V f i . • » m «•■ skih bozanstvih, rodovinah itd. Ti ostanjki so torej se nujejo glagoli dovers. vcasih tudi volj ) t je pogodil 9 mogli obraniti do 6. stoletja po Kristovém rojstvu ce ali to ni (kakor vemo) p sed čas. Tadi mu io mora ze drugod ne 9 saj po go rah. Gore so zveste ohra- vsak poterditi (kakor sem mu jo že jaz), da smemo od niteljke starih rodov in šeg. Tako so kalidonske djanj > ki je po pameti res že minilo, tudi s pretek! gore še obranile keltiške plemena, pirenejske iber- časom govoriti. To sem svetoval tudi jaz že lani v 5 bringt, erhalt^. ske, in jaruge starega Hema tračiške. Norikum, bogme I ??Bcelia, p.: „Nev. je prinesel (dobil) ni ravna zemlja, ampak njegove gore so prikladne za — Mocno se toraj nadjam, da bo ta gospod, premislivsi zavetje starih narodov. Pokažite nam ostanjke starih dobro vse, prevergel misel svojo ljubi slovenšćini na ve- Galov! Ceió visoke solnogradske tore nič neskri- liko korist, sebi pa na veliko čast. Vozka vozka vodica vajo gališkega življa, marveč dosti reči opominja na naji loći slovenski, kakor oštroumni zgodovinoslovec Koch Sternfeld pričuje. Res je, da se (po prigovoru v 69. lista „Novic*) lahko zgodi, da kdo pošilj i pa ne posij k Skušnja nas uči 9 da kjer novi rod s starim se puj 9 pa ne kup 9 prisega pa ne p itd %mesa nov jezik se rodi. Tako nahajamo romonški jezik v Švajci in na Turoljskem retsko-latinsko-nemsko zmes; tako furlanskega, tako rumun-skega v Valahii in Moldavi. Kje se kaj takošnega nahaja v Noriku? Ali je prišelec Slovenec vse ostanjke starih življe v pokončal? Od tega nam zgodovinarji unega časa n'č ne razodevajo. Ali 00 morda sistematično kakor Nemci stare Pruse in polabské Slovane? Tudi o tem ni nikakosnega sledů. ali ravno tako resnično je, da je tisti, ki kupuj posilj posla 9 , priseg pr isegel itd 9 ze krat, kup 9 da morebiti ravno zdaj kupuj posilja ali pa prisega in da bo nemara kapii, v se večkrat poslal itd. Premišljumo besede Dalm. v ps. 147(146): On (Bog) ozdra vij 9 pošilj a svojo besedo itd B priselci Slovenci poslovenili gališke ostanjke itd 9 pa ne poslj 9 da dravíja, pa be zuje (rane) , da po 9 li kdo rekei d Res 9 da bi bilo prav po slovenski rečeno zdravnik vsakega d (m 9 ta lahko, kann), mene 99 9 Bi morebiti kdo utegnil réci: germanski rodovi kteri so od leta 400—600 po Noriku razsajali, so gališke plemena seboj vlekli v Italijo, v Hispanijo, v pa že dolgo ozdravlja, pa me ne o zd r a vi" (ne more ozdraviti); ,.že dolgo posilja, pa ne posije ali noč u O more Afriko in Bog vé kam še, in Slovenci so vso zemljo prazno našli. Kdo si upa takošno terdenje z dokazi podpirati? Pred kritičnim zgodovinoslovjem ne bo ob-veljalo mnenje, da so germanski narodi živeli v No- poslati itd. Ali kdor je razumel dobro nauk nedoveršivnih. od rabe glagolov doveršivnih in da so lj a v c d v . 9 da morajo dvoj t er p in p dnji dvoji včasih (kako v riku i'«, 'i* 9 kakor omi ka v no (kulturno) ljudstvo. Zato zgornjih izgledih) dvojo službo opravljati: terpezni pri povedovati djanje terpeče m krat ponav tudi ni nikakosnega spomina na njihovo bivanje na Štajarskem, Kranjskem in Koroškem. Sedanji Nemci frankovskega in bavarskega plemena so nas že tukej našli, in nas v dnešnje meje spravili. (Konec sledi.) kratn0 in terp (enkratno) djanje 9 na glagoli nedoveršivni zdaj djanje terpeče (ich schlafe , kratko: kdor je razumei, da nam pravijo ravno tisti pim, pijem, delàm) , zdaj ponavljano (češki: spávám itd.): tisti si bo znani prigovor lahko razloži! sam. Co vstane kedaj kak slovensk šegavec (humorist), ki bo rad pregrizoval besede, v glagolih Razun dnešnje provincije doljne in bode enkrat spisal kritiško gornje Austrij e. Kdo nam zgodovino tako zvane „Volkerwan slovenskih najde Ce mi kdo derung". Nemci so že vse dobe svoje domovinske historije cem osvetili, ali te se nobeden noće lotiti. Res ima žalostné par tije; ali ne bojte se jezeroletni sosedi kak pravi, • v 35 da 1) obílen vir segavosti iu sale lahko mu re rece Nemci našega opona 9 99 daje P P 9 zdaj priocetu spi, ko se z menoj menis?" Će mi kdo tednov pri stricu, lahko mu rečem: sanja I Naj počiva divjost unih vćkov pod globokimi gomilami. Ljubimo se sedaj in koristimo eden drugemu v veku člove-čljivosti! Božja previdnost nas je ozko združila: kdo more oj zaspané drugi kralj Matj Kdor je spoznal dobro vse lastnosti glagola slo zoper njo Pis. venskega, tisti bo drugih naklonili (ra dognal tudi lahko: zakaj smemo po določn« naklona sed ne le 395 glagole veršivne (djanske), ampak tudi d Od protuletja (pomladi) že je bilo v nasi okolici rabiti; spoznal bo tudi, da prepoveduje Slovenec za poljodelstvo in za nase vinograde osobito prikladno včasih bolje z glagolom veršivnim kot z doveršivnim; vreme. Ćversto in lehko zamogli smo doganjati svoje ne kradi, ne obijaj" (nam.: ne ubij nobenkrat) • • » zemljiscne opravila in le po redkem nas je kako ne S tem pa nocem nikomur velevati, da mora govor svoj prilično vreme mudilo. Perva kop v vinogradih bila na t na nos sprememti, ravno zato ne ? vem. da ima vsaka navada srajco. P ker P je zarad perhke zemlje po zbilui zimi lehka šimi kakor navadnimi stroški opravlj , in z manj Bili smo za tudi dalec pride. Naj me toraj nihce za prenape- to veseli, da letos nam bode vinska terta dolgoletoe rane tega ne šteje. Z veseljem ugledujem, da perve besede izlečila (zacelila). Pa potegnil je drug veter: Že ob moje niso bile venska, v tebe bob v s t pam Bistra mladina slo rozg ter se na tertni rezi omuzavale so se očeša z merjavala je slaba tergatev. Cversto pognalo je letos posebno v bolje obdelanih toriščih; pokazalo še rozie 5 * n se nekaj grozdja, al popoprsj mokrih in merzlih poletjih in jesenih slabe in omamljene terte so že pokazano gro-Šolski prijatel" se bode z novim letom nekoliko zdiče jele skrivati. Pripomogla je še k temu na zahodni Slovanski popotnik premenil. Razun šolskih reći in zadev družtvinih sv. «tram nase okolice toca pridruztvom smoda in pikca Mohora bo donašal tudi lepoznanske reci mnozega zapo- Tergatev bila je letos raneja ko navadno, pa tudi pičla. Kjer padka; izhajal bo pa vsaki mesec enkrat na 2, 0e jo druge leta po polovnjakih stelo, se letos pinte ako se pa oglasi več naročnikov, na 3 pôlah. Za druž- bilo kaj računiti. Cena letošnjega vina lutomerske okolice binike sv. Mohora bo veljal zanaprej 1 £1. sr. (nedružtvinike) pa 2 il. 12 kr. na leto. za druge bila je spervega po 110 125 stertinjak (to je 400 pintov ali bokalov); po okusu sladko ? boljš * Ravnateljstvo gospodarskega družtva horv. slav., mocno i d ko lani, pa v toplem vremenu natergano postalo je že v kterega področje za sadaj tudi narodni muzej spada, nekoliko rezno. Znamenit je letos njega prijetni cvet (duh izvolilo je začasno do velikega zbora na mesto umerlega ali aroma). gosp. Rakovca gosp. dr. Praunsperger-a za tajnika Odkar je ogerska mejna zabrana odstranj f nas družtva, ki bo tudi „gosp navine Ci vredoval, za tem pa Madžari marljivo s svojim previdjajo Sadj njega in gosp. majora Mh. Sablja va za čuvarja nar. j© letos celo zapustilo; silne gosence so nam cvetje _____ ... ______ li , • V , « II« V • I V • « » V« Z muzeja. Spet v dobrih rokah je vse. (Nev,) stjem pozerle, in veliko la da se je drevje zivc 'i* Starašina vsih katoliških duhovnov v našsm ce- ostalo V žetvi so reženi klasi le slabo donašal sarstvu in morebiti v vsi Europi je tačas veliki škof več krajih komaj da so dob li nečisto seme. Pšen na in raenski rlmskokatol. cerkve v Levovu (Lemberg) g. Sam. ječmen bila sta po srednem, oves lep, prosa zdatné, fi ^ . ♦ - - . ^ . . . •* V • • V , • V «•• 11 Stef k sedaj 104 let star j's. i zmiraj masuje žol in vse sočivje se po volji, posebno !epo pa eo se opet Serbski Dnevnik", ki izhaja v Novem Sadu, smé skazale tikve (buce) in pa koru i kromp je b lep v Serbijo. kjer je b poslednji čas prepovedan zdravši, zelj repa pa slaba, da si moramo odd * Z k pis p ř i r o d n i c k y (u a t čas- jih kraj Ptuj dovažati Aido Ja že toroznansk), kteremu sta vrednika prof. dr. veža našega ljudstva — nam je preob veliki kos zi-mraz (slana*) Purkyně in Jan. Krejči, in ki izhaja v Pragi bil podřezal, da že sadaj drevenka (40 p.j po 3 _ _ . _ « _ • /^i « « ■ 1 • V 1 i « v • v 4 dru0 leto radostno naznanja nastop 3. tečaja ? ker srebra velja. Svinská zabel kaze sploh drazejsa postajati ? se nadja, da domorodci bojo, kakor dozdaj, verlo pod- ker ni ga zernja, ne zeloda, ne sadja; vendar se do PÍ ta natoroznanski pis, kterega se je izperva sihmal sloke svinjo se po pravi ceni dobívajo Dru natiskovalo 1200, sedaj pa 2000 Lepo znamenje krat kaj vec. predvajoče omike je i se na vse straní koristno natoroznanstvo > « i sin med narodom V/ m _ |l Mi Zvezek 3. „Casop naše fz Dobrove poles Ljubljane. m keh jo tihe dolinice naj kaj v „Novice" povemo Todi iz Letina ne davnej přišel na světlo je bila pri nas. kakor drugod zavoljo prehude slane le Jb V Z božj volj kako je to, da nemore clovek obneslo srednja; vendar pa se je nam sočivje v se ^a drage dnarje lojenih sveč v Zagrebu dobiti je korenje" smo pri nas poskusili. Vsejali smo ga z do posebno pa korenje in repa precej dobro Tudi „veliko neka gospa uprasala svecarja. „Ne čudite se temu go- mačim korenjem vred na ravno tisto njivo, tedaj enako sp ali ne veste, da so Francozi in Turki ves loj za vetljenje na slavo pada Sevastopolja pokupili" (Nev.) gnojeno po smo samega in obděláno; le toliko smo mu poboljšali > da 5 Veliko korenje" je zra^tlo daljše domaćega pa med drugo žito sejalL » od domaćega ? vendar Novičar iz austrijanskih krajev debelše in boljše ni nic bilo, in tedaj domaćega korenja še dozdaj ni prekosilo. — Slisal lz CelovcaGovori se, da se bo pokorivna sem tudi unidan nektere naših kmetovavcov se od ajde delavnišnica (Zwangsarbeitshaus) tudi tukaj napra- pomenkovati, kteri so uganjevali: kako bi kaj bilo, V ce ker je pred 2 letoma umerli mestnjan F er d. Ka u f- bi zanaprej ajdo dvakrat sejali, spomladi in na jesen? vila, mann celo svoje premoženje v ta namen oporočil. I Î M ftjfc M 9 ' lz Stajerskega naznanja časnik kmet. družbe, da kakor letos, se bo tudi prihodnje leto na god presv. ce- podělilo; vsako y Djal sem, težko splaćalo da bi bilo tudi to nevarno. in da bi se a!i pa celó v škodo šio, toda odgovo rili so mi, da se jim ajdov kruh in ajdovi politi 18. augusta, 100 dar il naj pridnišim poslom i V tako dařilo znaša 20 Û. Kdor misli, da je vreden tacega dařila, naj s prošnjim pismom, ki mora podpisano biti od gospodarja poslovega, ondašnjega fajmoštra in župana, se oberne poslednji čas do konca žffanci še nekako naj bolje prilezejo itd. Tudi tur- , kolikor se je je pri nas pokazalo, se je Ie Rozgna bolezen malo kde, morda na kakih brajdah, naliajala. Pis. •*) Res je . pa Y ce bi le tako nego to vi ne bili! Slana se kakor nekdaj. Dozdeva prihodnjega mesca na predstojnika kmetijske se nam podružnice tište okolice, v kteri za posla služi. že vec let bolj pogostoma primirja , da je podnebje ene leta vse drugačno , kakor je koliko snega smo kadaj imeli in Ali ni včasih bilo. Kakošne zime i kako dolgo zdaj so nekako vse drugačne letine. Á9 Lutomera leta dec. H. Spet približava se konec res 2 ? zato naj mi bode pripušćeno ozreti se po njem: kakovo je bilo. Od tod menda tudi mnoge bolezni krompirja, terte in druzih sadežev. V tacih okoljšinali ne smemo preterdovratni biti in se nekoliko ravnati po času, kteremu zapovedovati ne* moremo. kakosen naj bode 1 Vred, 396 šice eo se pri nas ze sem id tje zlo poprijeli; edini stregel z rusovsko armado, ker pisma iz Krima nazna zaderžek pa je le še, da je prav obdelovati niso še pri- ■ Djajo da je že Menši kov tudi spet močán in se pri vajeni. — Sadja letos tudi pri Das ni bilo. Kadar pa pravlja na nov napad. Rusi so za brambo sevastopoljske je za-nj dobra letina, ga imamo veliko, posebno od kar luke spet potopili eno linejno barko. Angleži in Fran se nj M*,*,.- -------- ——, naši pridni sadjorejci ž njim tako verlo obnašajo. Pre cozi bojó v Krim u (od morja pri Balaklavi do svojega tečeni mesec, ko sem bero pobiral, sem v več krajih tabora) napravili železnico, po kteri bojo topove in prav lepe verte in žalo sadje vidil. Posebno všeć mi je vse drugo, kar se jim po morji pripelje, v 7 minutah bilo pri našem vnetem sadjorejcu Francetu Bizjaku na mestu imeli. — Aogleški vojvoda Cambridge je na Drazovniku, kjer ima vse polje ckoli hiše z lepimi ob pamet přišel po mnozih mukah , ki jih je přestal v mladimi drevesci preprezeno. Pravil mi je, da ima okoli Krimu, Princ Napoleon je zdrav, pa želi na Fran 3000 lepih drevesic raznih piemen. V njegovi hiši sem cosko nazaj, ker nek armada ž njim ni zadovoljna. Celi svet ugibuje zdaj z vezo austrijanske armade s vidil nase „Novice", 55 Danico^ in na polici veliko drugih koristnih slovenskih bukev, ktere sam in svojim sosedom francosko-angleško, in ker v se nič prav gotovega ne vé, pridno prebira. Tako je prav! V zadnji podružnici ji vsak kaj druzega podtikuje ; francoski, za vojsko vneti V se vse v Brezji sem v vec hissh vidil stopo, v kteri iz stranki ni nič po volji; cesar Napoleon pa ima prosa kašo pahajo. Pravili so mi, da si tukaj skorej vsaki zaupanje do austrijanske vlade. — Rusovski minister kmetovavec pozimi toliko kaše napahà, da je ima celo Nesselrode je pisal rusovskemu poročniku v Berolin leto zadosti, in nekteri še kupčujejo ž njo prava se mi je kaj pripravna zdela. Res da bi si člověk vsak v svoji hiši svoj mlin napravil in je pri ti obljubi toliko prideržkov, da bo težko kaj Ta na- 6. dan nov., da je car Nikolaj pripravljen, na podlagi bilo dobro, znanih 4 terjatev se pogojevati za mirno spravo; vendar vse le doma mlel, ker nekteri mlinarji o sedanjih dragih na poslednjo trojno zvezo ne pride iz Petrograda časih nimajo ne mere ne vage. Ali znabiti mlinarji zaveznikom ugodniši odgovor. — Nova prememba tur- niso pod no beno postavo? Zeleti bi bilo > da bi se ških ministrov nima druge važnosti, kakor to, da kaže jim ojstro zapovedal o, kaj je pravo. \sak deiavec je spet večjo veljavo angleške vlade pri sultanu, zakaj svojega plačila vreden, in tudi mlinar svojega, toda novi vezir Rešid-paša in pa novi minister unanjih tacega vendar ne, kakor ga nekteri mlinarji dandanašnji oprav Ali-paša sta iskrena prijatla angleške politike. imajo! „Novice" so o tem že večkrat tožile se vse pri starem ! pa je péli Ljubljane. V petek (15. dec.) bode 50 let, kar so presvitli ljublj. škof in knez Anton Alojzi pervo sv. maso. V spomin tega dneva, ki g a bo tudi Ljubljana radostno praznovala, bojo obhajali presv. škof sv. mašo na tihem v kapeli škofijski, v nedeljo potem pa jo bojo péli očitno v stolni cerkvi. V nedeljo popoldne so pokopali žl. gosp. dr. Maksimi Većina deržavnega zbora v Madridu je dala no vemu ministerstvu svojo zadovoljno s t na znanje to je znamenje, da bo špaDjska dežela se pomirila v y pošteni ustavni vladi, zbora Drogo posvetovanje rimskega kakor se v časopisih bere, zadeva nek novo osnovo novicijatov tako imenovanih ojstrejših miniških redov; dosedanji eno le tni novicijat se ima nek po-daljšati na 3 ali 4 leta. liana Wurzbacha. ki je po dolgi bolezni v 74. letu svoje starosti umerl. Bil je rajnki starašina ljublj. ad vokatov in eden naj spoštovaniših mestnjanov. Pogovori vredništva Lon za donsko družtvo vesoljnih narodov je vodju ljublj. c. k. nadcolnije gosp. tovano h Gospodu Križnogorskemu: nam razodeli zavolj hudobnih poškodov Mne nj Vaše ki ste ga podbudo umetnijstva in oberínijstva vés, je resnicno dobro posajenih d al kak P To pa ni misliti, da bi se nasve-tudi resnicno. kar pravite dr. Henriku Costa-tu častni naslov mesto-pred sed ni ka podělilo. da se taki hudobneži le redkokterikrat zvéjo. Čudno je le to, da še taka derhal ima sk saj ni misliti, da bi se to dil glo vselej tako skrivaj delati, da bi hudobneža h ne vi Novičar iz mnogih krajev jih Dokler pa ne boj ke same pazile na take potepúhe d kakor je njih dolžnost v občinski prid, jih Vojaški konj i jih ustrijanska armada še tudi postava pokoriti ne more Gosp. J. K. v Cl. : V laskem potřebuje, se nakupujejo zdaj tudi v Gradcu, pa se časniku nasvetovano ravnanje: sadne vejice vtikati v krompir itd je bilo v „Novícah" že razglašeno , pa po skušnjah ne poterjeno boj nakupo tudi po druzih krajih Štajarskega kar se bo pozneje na znanje dalo Ker je po pismih iz Milodari. o voda zdaj popolnoma pripravna za vožnjo bo nek še letos 500.000 vaganov žita, ki v Oršovi leži, v Pešt se pripeljalo Tudi kožuh dražila; ne le na Ogerskem se anglesko o v ina se bo poje naknpuje veliko za in francosko armado v Krimu, ampak tudi v 7ja pogorelce Podhosčane: Od nekega mojstra in mestnjana ljublj. 1 fl, rAa pogorelce na Bioêicah : Od nekega mojstra in mestnjana ljublj. 1 fl Bernu na Marskem vorili i da bo naša vlada Pogodba, od ktere smo že go cesarske železnice Fran Stan kursa na Dunaji 11. decembra 1854. 5 0/ / Obligacije cozoiu v najém dala, se bo nek 12. dan t. m. podpisala deržavnega n o 5 v Parizu davi. G o v ej kug se je razširila po vsi Mol dolga f 4 i 3 Od Ukaz rusovskega cara prepoveduje, da iz 2'/ 2 r> r> r> 8 2 V 84/ 72 64 50 41 fl. I Esterhaz. srečke po 40 fl. 851 2 fl. 28% „ 293/4 » li3/, ne smé klavna živina, ne sirovo in nasoljeno meso; izvoznja oj Oblig. 5% od leta 1851 B 94 Oblig, zemljis. odkupa 5°/0 75 N boj • v v pa ni zapopadena v ti prepovedi. Zájem od leta 1834 . . . 231 v Krimu se do 3. t. m. ni nič poseb nega zgodilo. Zavezna armada je dokončala pred Se-vsstopoljem vse za náskok potrebne delà ; zraven svojih vojakov pričakuje tudi 36 000 Turkov pod poveljstvom , kakor čmo že povedali, zdaj ne bo v » 1839 129 fl fl fl v a fl fl fl V\ indisgrac. Waldštein. fl 20 fl r> Keglevičeve fl » 20 » . » » i» Cesarski cekini. . . . fl 8-fl 5 fl. 51 Napoleondor (20frankov) 9A.44 Suverendor.......17 fl. 10 Ruski imperial.....10 fl. 2 Pruski Fridrihsdor ... 10 fl. 20 ^ X UUt7 « • • L hm+J ^ I A 1 uoixi * M. m m m - ^ rrv z loterijo od leta 1854 j Angležki suverendor . 12 fl. 4 98% fl. n národní od leta 1854 Nadavk (agio) srebra Om P sel proti Prut ki, Ko bo vsa nova pomoč skupej &% r 100 fl. 243, 4 fl zniki začeli vojsko, če jih ne bo Menšík > boj pr* Loterijne srećke V Terstu 6. dcembra 1854: 9. 37. 80. 39. 28. Prihodnje srečkanje v Terstu bo 20. decembra Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar iu záložník : Jozef Blaznik.