Ano (Leto) XIV. (9)
No. (Štev.) 37.

“ESLOVENIA LIBRI

1 99

'J

BUENOS AIRES.
12. SEPTEMBRA (Setiembre) 1957

Ob misli na Kriško
deklaracijo

Leto 1917 je bilo za razvoj zgodovi¬
ne človeštva in posameznih narodov iz¬
redno pomembno. Saj praznujemo letos
40 letnico, odkar je vstopila v prvo sve¬
tovno vojno Severna Amerika in s tem
odločila zmago velike antante. Je 40.
letnica Majniške deklaracije. Prav tako
40. letnica Krfske deklaracije in 40 let¬
nica, odkar so bcljševiki v Rusiji spro¬
žili krvavo komunistično revolucijo, se
povzpeli z nasiljem na oblast ter nad
ruskim narodom zavladali z diktaturo,
kakršne svet do tedaj še ni poznal. Je tu¬
di 40. letnica smrti velikega slovenske¬
ga moža dr. Jan. Ev. Kreka.

Slovenci v Argentini smo 40. letnico
Majniške deklaracije slovesno proslavili
ter se oddolžili spominu velikih sloven¬
skih mož, ki so sredi svetovne vojne od¬
ločno izpovedali v avstrijskem parlamen¬
tu voljo slovenskega, hrvatskega in srb¬
skega naroda, da žele v bodoče živeti v
svobodi in v lastni državi. V emigraciji,
na strani zahodnih zaveznikov, so pa to
voljo Slovencev, Hrvatov in Srbov izpo¬
vedali predstavniki Jugoslovanskega od¬
bora v Londonu in srbske vlade na Krfu
v tkv. Krfski deklaraciji.

Pot do te slovesne deklaracije je bila
naslednja: V prvi svetovni vojni so kljub
junaštvu srbske vojske avstrijske in
nemške čete zasedle vso Srbijo. Stari
srbski kralj Peter se je z vlado in voj¬
sko podal preko zasneženih albanskih
gora na otok Krf, ki je bil potem med
prvo svet. vojno sedež srbske vlade. Slo¬
venci, Hrvati in Srbi s področja Avstro-
ogrske monarhije so imeli v emigraci¬
ji svoje zastopstvo v tkz. Jugoslovan¬
skem odboru s sedežem v Londonu. Slo¬
vence so v njem zastopali dr. Bogumil
Vošnjak, sed. podpredsednik Narodnega
odbora za Slovenijo v USA, dr. Niko Žu-
panič in že pok. dr. Gustav Gregorin.
Predsednik J. O. je bil dr. Ante Trum-
bič.

J. O. je pri svojem delu imel velike te¬
žave, čeprav materialno od zaveznikov
sploh ni bil odvisen, zlasti po vstopu Ita¬
lije v vojno na strani velike antante.
Med njim in srbsko vlado so stiki posta¬
li tesnejši šele po padcu carskega reži¬
ma v Rusiji, ko so Srbi izgubili veliko
podporo ruskega carja in pravoslavne
Rusije. Iz Amerike je tedaj že tudi pri¬
hajal glas predsednika Wilsona z zahte¬
vo po samoodločitvi narodov. Tedaj je
J. O. dobil od srbske vlade na Krfu po¬
vabilo na sestanek, na katerem naj bi
se člani J. O. in srbske vlade porazgo-
vorili o skupnih vprašanjih J. O. je va¬
bilo srbske vlade sprejel. Delegacijo J.O.
za krfske razgovore je vodil predsednik
tega odbora dr. Ante Trumbič, v njej je
Slovence zastopal dr. Bogumil Vošnjak,
Hrvate Hinko Hinkovič, Srbe pa Dušan
Vasiljevič.

Prvi sestanek članov J. O. s člani srb¬
ske radikalr.o-demokratske vlade pod
predsedstvom starega Nikole Pašiča
je bil dne 12. junija 1917. Prvemu so
sledili drugi in so razgovori trajali 5 ted¬
nov. že na prvi seji se je pokazalo, da to
ne bo navaden posvet in razgovor o po¬
litičnih vprašanjih, ampak, da se bo
konferenca zaključila s skupno izjavo
predstavnikov J.O. in srbske vlade. Da je
do tega prišlo, je zlasti zasluga modrega
srbskega politika Stojana Protiča, ki
smo ga Slovenci pozneje v novi državi
spoznali kot svojega velikega prijatelja
ter smo zelo obžalovali njegovo prezgod¬
njo smrt. Sto 'an Protič je namreč stal
na stabšču, da morajo biti krfski razgo¬
vori posvečeni vprašanjem notranje ure¬
ditve bodoče skupne države. V skupno
izjavo morajo priti glavna ustavna na¬
čela bodoče države, v kateri mora demo¬
kracija temeljiti v parlamentarnem si¬
stemu.

Med konferenco je prišlo v Solunu do
znanega vojaškega procesa, ki je imel
za posledico razpad srbske vladne koa¬
licije. Po izstopu demokratov je novo
samorad kalno vlado sestavil starina
Pašič. Vladna kriza na potek razgovorov
na Krfu ni vplivala. Podpis deklaracije
je bil 20. julija 1917. Za J. O. jo je pod¬
pisal dr. Trumbič.

Pomen in važnost Krfske deklaracije
je v tem, da je to slovesen proglas Jug.
odbora kot predstavnikov Slovencev, Hr¬
vatov in Srbov s področja Avstro-ogr-
ske monarhije in srbske vlade, da se ho-

Ameriški odgovor Siriji - pošiljke orožja Jordaniji

Vestni opazovalci sovjetskega prodira-1
nja na Srednji Vzhod so letos poleti |
pravilno napovedovali, da se bo letošnjo j
jesen Sredji vzhod znova razvnel s tem, !
da :se bo ZSSR trdo zasidrala najmanj
v eni izmed arabskih držav. To se je zgo¬
dilo s Sirijo, ki se je v spretni igri iz
Moskve, kateri je sekundiral Egipt, spre¬
menila v sovjetsko vojaško in gospodar¬
sko oporišče na tem petrolejsko važnem
prostoru na Srednjem Vzhodu. Velike
množine sovjetskega orožja so prispele
po morju v to deželo, večje, kakor pa
jih potrebuje za svojo obrambo. Tudi
Sirija nima toliko izvežbanega osebja,
da bi moglo uporabi 'ati vse tanke, topo¬
ve in letala, ki se jih je v nekaj tednih
nagrnadilo po državi iz Sovjetske zve¬
ze.

Z vrnitvijo gospodarskega odposlan¬
stva iz Moskve se je Sirija tudi gospo¬
darsko navezala na ZSSR, ki ji bo v ok¬
viru gospodarskega sporazuma navozila
poleg gospodarskih tudi vojaške strokov¬
njake, o katerih je znano, da so tudi iz-
vežbani rdeči vohuni in teroristi.

Zapadne velesile so to graditev sovjet¬
skega oporišča na Srednjem vzhodu
budno zas’edovale, toda niso mogle de¬
jansko storiti ničesar proti temu. Eisen-
hovverjeva doktrina je ostala mrtva čr¬
ka, ker jo je strah ameriškega kongresa
pred vojno, odn. pred prehitro drugo Ko¬
rejo ali Indokino omejil tako, da ne mo¬
re stopiti v akcijo, če tega ne zahteva
direktno napadena srednjevzhodna drža¬
va. Sirijo so komunisti minirali od zno¬
traj, ter so tako preprečili ameriško in¬
tervencijo od zunaj. Komunistom naklo¬
njena ali čisto komunistična vlada v Si¬
riji pač nima za kaj pozvati USA, da jo
reši pred sovjeti. Nasprotno, na vsa usta
objavlja, da ni komunistična, pač pa na¬
cionalistična, ki si ne pusti vplivati ne
z desne ne z leve.

Razvoj v Siriji je povzročil strah med
njenimi sosedi, ki se boje, da bi postali
žrtev neizzvanega napada tega novega
rdečega satelita. Vrstile so se konferen¬
ce med Turčijo, Libanonom, Jordanijo in
Irakom. Ang!i'a in USA sta bili po svo¬
jih zastopnikih navzoči na teh konferen¬

čejo Slovenci, Hrvati in Srbi brez ozira
na dotedanjo državno pripadništvo zdru¬
žiti v okviru enotne ,neodvisne, parla¬
mentarne monarhije. Na podlagi ravno-
pravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev
I in enakosti vseh veroizpovedi in na
| podlagi načela samoopredelitve naj bi
1 nova država Zedinjena kraljevina Srbov,
Hrvatov in Slovencev obsega’a vse po¬
krajine, kjer so imenovani narodi kom-
j paktno naseljeni.

Krfsko deklaracijo je slovenska, hrvat-
ska in srbska emigracija navdušeno
sprejela. Tudi zavezniki, katerim je bila
uradno dostavljena, so jo z odobrava¬
njem vzeli na znan'e. Slovenci, Hrvati
in. Srbi v Avstro-ogrski monarhiji so pa
,za njeno vsebino tudi zvedeli, ker so jo
listi kljub vojnemu stanju in cenzuri ob¬
javili.

Tako je dva meseca za Majniško dekla¬
racijo, ki je pripravila Slovence, Hrva¬
te in Srbe v Avstro-ogrski monarhiji
za osvobodilno borbo, tudi Krfska dekla¬
racija postala eden važnih dogodkov, ki
je pripravljal ustanovitev nove države
Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Škoda, da po vojni pri urejanju nove¬
ga državnega življenja, n'so upoštevali
zlasti srbski krogi nekaterih nasverov
in predlogov, ki so bili podani že na
Krfu leta 1917. Tako je bilo že tedaj
poudarjeno, ko so se razgovarjali o ure¬
ditvi nove države, da bi b : lo napačno,
če bi novo skupno državo vladali in u-
pravljali strogo centralistično in ne bi
kazali razumevanja za različnost naro¬
dov in posebnosti n'ihovih kultur, če bi
upoštevali to gledanje, katero je pri
krfskih razgovorih bran : l tudi dr. Voš¬
njak, bi bili prihranili zlasti Hrvatom in
Slovencem marsikatero razočaranje in
država ne bi doživljala takih težav, ka¬
kor jih je.

Majniška in Krfska deklaracija sta
važna dokumenta 'iz dobe, ki pomeni pre¬
lomnico v zgodovini slovenskega naroda,
ko se je združil s hrvatskim in srbskim
v namenu, da brani svoj obstoj in si gra¬
di lepšo bodočnost v skupni državi.

cah, delno tudi Francija. Vmešal se je
Egipt in zagrozil, da bo v slučaju napa¬
da zapadnih sil na Sirijo zopet zaprl
sueški prekop. Eisenho\verjev odposla¬
nec, ki je potoval po teh državah, da bi
prinesel v Washington izvirna poročila
o položaju, Henderson, se je vrnil v
USA s porazno sliko za zapadne vele¬
sile. Posledica njegovega poročila je bil
Eisenhowerjev sklep, z letali prepeljati
hitro čim večjo količino težkega orožja
Jordaniji, Iraku in Libanonu. Z ogrom¬
nimi denarnimi stroški skuša USA se¬
daj rešiti zapadne postojanke na tem
prostoru. Nova drama se pričenja na
Srednjem vzhodu.

Z zračnim mostom v Sirijo skuša USA
sedaj dokazati sovjetom, da se čuti živ-
Ijensko ogrožena na tem prostoru. Po¬
šiljanje orožja z letali v Jordanijo in
podvojena brzina ladijskih pošiljk orožja
v države, ki mejijo na Sirijo, se izva¬
ja na podlagi načel, ki veljajo za pri¬
sotnost ameriških čet v Evropi.

V Evropi služijo te čete številnim na¬
menom. Ker bi napad na njih pomenil
napad na USA, stoje tem kot opozorilo
Sovjetski zvezi in zagotovilo zapadnim
državam, da bo USA nastopila takoj v
začetku nove vojne. Predstavljajo tudi
zagotovilo Franciji, da se nemško oboro¬
ževanje, na katerega je USA z zaskrb¬
ljenostjo, toda pod silo razmer pristala,
ne bo v bodoče obrnilo proti tej državi.

Pošiljke orcžja na Srednji vzhod ne
predstavljajo glede količine novih daja¬
tev USA, pač pa dramatični napor slu¬
ži za opozorilo vsem prizadetim, da se
USA namerava resno zoperstaviti na-
daljnemu sovjetskemu prodiranju. Ame¬
riška akcija tudi predstavlja najtežji
problem živčne vojne, kako pomagati
državi, ki postaja žrtev sovjetskega ne¬
vojaškega napada.

Ameriško orcžje arabskim državam
predstavlja direktno pomoč vladam, ki
ga bodo morda potrebovale za samo¬
obrambo pred notranjim prevratom, ka¬
kršnega so komunisti poskusili v Jor¬
daniji. Energija, s katero so se v Was-
hingtonu lotili pošiljanja orožja je do¬
kaz, da morejo vse prijateljsko razpo¬
ložene države svobodno zahtevati še več
pomoči in več aktivnega sodelovanja, če
bi jim grozil pritisk od zunaj.

Iz Sirije dirigiran in poskušan prevrat
v Libanonu, n. pr., more povzročiti poziv
libanonske vlade za pošiljko ameriških
čet v to državo. V tem slučaju bi se USA
znašla pred resno odločitvijo, ker nihče
ne more predvideti sovjetske reakcije.

Eden načinov za preprečenje takega
položaja je, po mnenju ameriškega zu¬
nanjega ministrstva, grožnja sovjetom,
da se bo položaj obrnil proti njim, če bi
ga poskušali izzvati.

Hitre pošiljke ameriškega orožja Tur¬
čiji imajo drugačen značaj, kakor po¬
šiljanje orožja Jordaniji, Libanonu in
Iraku. Sirija ne bo napadla Turčije. Tur¬
čija jo more v nekaj dneh pregaziti, če
se ne vmešajo sovjeti. Tudi v Turčiji ni
nevarnosti za uspešno komunistično in¬
filtracijo, zaradi tradicionalnega sovra¬
štva med Turčijo in Rusijo zaradi Dar¬
danel. Toda Turčija je članica NATO
ter je prva na bojni črti, če bi se ZSSR
zapletla v vojno na Srednjem vzhodu.
Odločna obramba bi bila v tem slučaju
življenjske važnosti, toda trenutno je
glavna naloga Turčije, da stoji na
straži kot grožnja takim sovjetskim am¬
bicijam.

Eden važnih činiteljev v sedanji ame¬
riški politiki napram Siriji je dejstvo,
da USA ni podvzela svojih korakov sa¬
ma, pač pa v tesnem posvetovanju z An¬
glijo, Jordanijo in Libanonom. V sueški
krizi se USA ni ozirala na svojega naj¬
močnejšega evropskega zaveznika.

Adenauerju napovedujejo novo zmago

Prihodnjo nedel'o, 15. t. m. bodo v Za¬
hodni Nemčiji splošne volitve. Takšne
volilne kampanje, kakršna se je odigra¬
vala v zadnjih mesecih, Nemci v svoji
zgodovini še niso doživeli. Gre namreč
za brutalno vmešavanje sovjetskih ko¬
munistov v povsem notranje zadeve Za¬
hodne Nemčije, ko so tudi še ta teden,
sedem dni pred volitvami, poslali silovi¬
to noto Adenauerjevi vladi, v kateri gro¬
zijo, da ne bodo dopust li združitve obeh
Nemčij drugače, kakor zahteva Kremelj.
Tudi so dejali, da oboroževanje Za¬
hodne Nemčije, ki ga je izpeljal Ade¬
nauer, predstavlja “reno nevarnost za
evropski mir”. Ta nota, kakor vsi prej¬
šnji govori Hruščeva v Berlinu in Vzhod¬
ni Nemčiji, imajo namen, pridobiti čim
več glasov 0'lenhaucrjevim socialistom,
preko katerih bi se potem komunisti z
državnim udarom, če ne bi šlo drugače,
polastili oblasti v Bonnu in potegnili tu¬
di Zahodno Nemčijo v sovjetski objem.

Kljub temu pa statistika, ki jo je na¬
pravil nemški “Gallup”, napoveduje, da
bodo zmagali na teh voditvah znova kr¬
ščanski demokrati, ki da bodo pod vod¬
stvom Adenauerja dobili 45% glasov,
proti 40 % glasov za socialdemokrate,
ki jih vodi OTenhauer. Tretje mesto da
bodo zasedli liberalci s 6 ali 7% glasov.
Stranka nemških beguncev verjetno da
ne bo dobila odločilnih 5% glasov ter

bo tako izpadla iz parlamenta. Nemška
stranka, ki je zaveznica Adenauerja, da
bo dobila samo 2 ali 3% glasov, toda
njeni vodje menijo, da bodo dobili več
direktnih sedežev na južnem Sakson¬
skem zaradi podpore, ki j m jo bodo
nudili krščanski demokrati. Po njihovih
računih bo nemška stranka zastopana
v parlamentu z 20 poslanci, kar pred¬
stavlja število, s katerim bo Adenauer
mogel doseči absolutno večino.

V nedeljo, 15. septembra, bo moralo
voliti 35 milijonov vol lcev, od katerih
je 19 milijonov žensk. Prvič bo volilo tu¬
di 5 milijonov ndadeničev. Od leta 1953,
ko so bile v Zah. Nemčiji zadje volitve,
'e nemško javno življenje doživelo malo
varacij ter javno mnenje skoro brez
čustev zasleduje ostro borbo med stran¬
kami.

Polovico od 495 poslancev bo izvolje¬
nih po listah, polovico pa direktno. To¬
da praktično skoro vsi direktni poslan¬
ci so zabeleženi tudi na listah strank de¬
setih federalnih držav, na katere je Za¬
hodna Nemčija, kateri sedaj pripada tu¬
di Posarje, razdeljena. Volilni zakon do¬
loča, da morejo dobiti sedeže v parla¬
mentu samo stranke, ki dobe najmanj
5% glasov ali tri direktne mandate. Ko¬
munistična stranka je nezakonila v Za¬
hodni Nemčiji od 1. 1956 ter zato ne bo
mogla postaviti svojih kandidatov.

HOMENAJE A LA REVOLUCION
LIBERTADORA

La comision permanente de homenaje
a la Revolucion Libertadora, integrada
por miembros de los Grupos Civiles Re-
volucionarios, realizara el proximo saba-
do un acto civico que se denominara
“Marcha del 16 de setiembre, hora 0 de
la libertad.”

Los organizadores, dieron a conocer el
siguiente programa de actos para esa
fecha:

Concentracion, a las 16, frente al Obe-
lisco de la Plaza de la Republica, desde
donde se iniciara una marcha por la ca-
lle Corrientes hasta Callao doblando por
esta ultima arteria hasta la Plaza del
Congreso (frente al Monumento a los
Dos Congresos). En el lugar, una banda
compuesta por cincuenta profesores eje-
cutara el Himno Nacional y la Marcha
de la Libertad. Seguidamente un repre-
sentante femenino y otro masculino de
los civiles revolucionarios daran lectura
a sendas declaraciones alusivas al acto.
Posteriormente, la banda ejecutara la
marcha Aurora, tras lo cual, desde un
helicoptero seran arrojados paracaldas
con banderas argentinas. Finalmente, se
entonara nuevamente la Marcha de la
Libertad, con lo que se dara por termi-
nado el acto.

La marcha sera encabezada por ima
bandera argentina de seda, de 100 me-
tros de largo por 3 de ancho, que sera
portada por damas que en diversas for-
mas contribuyeron al exito revoluciona-
rio de setiembre de 1955. Asimismo, la
Comision tiene proyectado para el dia
16, la realizacion de una funcion teatral
y una exhibicion de fuegos de artificio,
en los lugares que daran a conocer opor«
tunamente.

PROSLAVA OSVOBODILNE
REVOLUCIJE

Sfalni odbor za proslavo Osvobodilne
revolucije, ki ga sestavljajo člani civil¬
nih revolucionarnih skupin, bo priredila
prihodnjo soboto javno proslavo pod na¬
slovom “Sprevod 16. septembra, ura 0
svobode”. Množice ljudstva se bodo zbra¬
le pred obeliskom na Trgu Republika.
Od tu se bo nato razvil sprevod po uli¬
cah Corrientes in Callao na Kongresni
trg. Na čelu sprevoda bodo žene, ki so
na kakršenkoli način doprinesle svoj de¬
lež k zmagi revolucionarnega podviga
pred dvema letoma, nosile svileno ar¬
gentinsko zastavo, dolgo 100 m in širo¬
ko 3 m.

Ko bo vsa množica prišla v sprevodu
na Kongresni trg, bo godba, sestavljena
iz 50 profesorjev glasbe, zaigrala narod¬
no himno za njo pa Koračnico svobode.
Predstavnika žena iri možiz civilnih re¬
volucionarnih skupin bosta zatem pre¬
brala hvalospeve osvobodilni revoluciji,
godba bo zaigrala koračnico Aurora-
Jutranja zarja, iz helikopterja, ki bo
krožil nad Kongresnim trgom, bodo pa
odvrgli padala z argentinskimi zastava¬
mi, Slavnostno zborovanje bodo zaklju¬
čili s ponovno izvedbo Koračnice svobo¬
de.

Stalni odbor za proslavo Osvobodilne
revolucije ima v načrtu prirediti dne 16.
septembra slavnostno gledališko pred¬
stavo, razen tega pa tudi zažiganje U-
metnih ognjev.

IZ TEDNA V TEDEN

Razorožitvena konferenca v Londonu
se je končala brez uspeha, Odložili so jo
za nedoločen čas. USA namerava sedaj
vso zadevo prenesti v pretres Glavni
skupščini OZN, ki se bo sestala 15. sep¬
tembra.

Brit. zun. minister ,Lloyd je imel v
Beogradu razgovor s Titom. Pred vrnit¬
vijo v London je imel tiskovno konfe¬
renco, na kateri je izjavil, da je “ugo¬
tovil, da se Jugoslavija še vedno trudi,
ostati samostojna j pred sovjetskim go-
spodstvom in da ima tudi za bodoče ta
namen.” Tako trdi Lloyd. Po njegovem
odhodu iz Beograda je prispel tja na o-
bisk vodja poljskega komunizma Vladi¬
slav Gomulka s svojimi glavnimi sode¬
lavci.

Med Francijo in Egiptom se v Švici

vodijo finančni, kulturni in gospodarski
razgovori, katerih glavna točka je vpra¬
šanje odškodnine Egipta za sueški pre¬
kop in povračilo vojne škode s strani
Francije Egiptu.

Sovjetska vlada je s posebnim dekre¬
tom prekrstila 20 okrajev v ZSSR, ki
so bili doslej poimenovani po Molotovu
in Kaganoviču v okraje Oktober, želez¬
nica in Volga.

V Washingtonu je pristalo prvo sov¬
jetsko potniško letalo na reakcijski po¬
gon, ki je pripeljalo sovjetske delega¬
te za Glavno skupščino iz Moskve. Na
poletu iz ZSSR se je ustavilo samo v
Londonu.

V mestecu Cienfuegos na Kubi je pre¬
tekli teden izbruhnila enodnevna revo¬
lucija, ki jo je proti preds. Batisti upri¬

zorilo ok. 400 nezadovoljnih mornarjev
in . mornariških stražnikov. Batista jo
zaenkrat upornike porazil s tanki in le¬
tali.

Italijanski predsednik Gronchi je od¬
letel v Perzijo na razgovore s tamkajš¬
njo vlado glede vprašanja črpanja pe¬
troleja, ki ga delno že izvaja italijanska
petrolejska družba ENI.

Vatikan je vsem katoliškim duhov¬
nikom na Madžarskem prepovedal pod
kaznijo izobčenja sodelovanje v ma¬
džarskem parlamentu. Tisti, ki so člani
parlamenta, morajo podati ostavke v e-
nem mesecu, sicer bodo izobčeni.


Naročajte in širite
Svobodno Slovenijo
Prispevajte v tiskovni sklad

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 12. IX. 1957

Življenje oh slovenski pesmi v svetu

V zadnjem času smo imeli na področ¬
ju Vel. Buenos Airesa tri lepe in uspele
koncertne nastope slovenskih pevskih
zborov. Naši poročevalci nam o njih po¬
ročajo takole:

KONCERT V LANUSU

Za prvo nedeljo v septembru je lanu-
ški cerkveni pevski zbor skupno s tam-
kajšnim mladinskim zborom pripravil
koncert pretežno narodnih pesmi, ki je
v dvorano Slovenskega doma privabil
lepo število poslušalcev. Dobro uro tra¬
jajoči, v tri dele razdeljeni program je
obsegal nič manj kot 23 pesmi: 13 na¬
rodnih za mešani zbor, 5 mladinskih in
enako število umetnih spet za mešani
zbor (Škroup, Sattner, Vodopivec).

Mešani zbor, ki ga že dolgo vrsto let
z veliko požrtvovalnostjo vodi neumorni
g. Mirko Špacapan, je pripravljeni pro¬
gram odpel intonančno pravilno in do¬
kazal, da se zna disciplinirano podrediti
svojemu dirigentu. Kratki presledki med
posameznimi točkami programa so na¬
vzočo publiko trdno vezali na pevski o-
der in ji skoro niso dali možnosti, da
bi po svoji volji merila čas odobrava¬
nja odpetih pesmi, če je s tem dana
prilika, dokazati dvorani, da je zbor in¬
tonančno siguren — in to so pevci do¬
kazali — pa je s tem združen tudi ri-
ziko, da preveč razgibana dvorana po¬
kvari prehitro dano intonacijo (Slišala
sem ptičko pet!). Svetujem g. Špacapa¬
nu, naj pri bodočih nastopih čaka z in¬
tonacijo in izvajanjem vse do popolne
pomiritve dvorane. S tem bo dosegel še
večjo sigurnost svojih pevcev in vzgajal
tudi publiko, ki je — kar priznajmo si
—- včasih te vrste vzgoje potrebna.

Strokovno oceno pevskega podajanja
programa je v tukajšnjih naših razme¬
rah težko podati. Bolj kot vse drugo je
treba pohvaliti idealizem, požrtvoval¬
nost in disciplino pevcev, ki z veseljem
in dobro voljo žrtvujejo čas za pleme¬
nito delo v zboru in s tem vrše važno
narodnostno-vzgojno nalogo. Zato jim
čestitamo in želimo še več dobre volje
in uspehov. Zbor, ki šteje 25 mešanih
glasov, bi kazalo še nekoliko okrepiti,
zlasti v moških glasovih. Pogrešali smo
med njimi nekatere znane obraze iz
prejšnjih let, ki so uspešno sodelovali
in bi gotovo bilo lepo, če bi zopet našli
pot nazaj v zbor, da bi se slovenska pe¬
sem po slovenski vasi v Lanusu še krep¬
keje orila in dokazovala našo voljo do
uveljavljanja v tujem svetu.

Priznanju, ki ga je lanuška soseska
dala dirigentu z lepim slovenskim šop¬
kom, se pridružujemo z željo, da bi pri
vsakem novem nastopu zaupanega mu
zbora mogli z veseljem ugotavljati na¬
predek in izpopolnjevanje.

Prav enakega priznanja je bila Upra¬
vičeno deležna voditeljica mladinskega
zbora gdč. Zdenka Virantova. Njeni
pevčki — kljub bolezni, ki razsaja med
njimi, se jih je predstavilo 40 — so po¬

gumno in lepo odpeli pripravljeni pro¬
gram in mnogi dobri glasovi med nji¬
mi nudijo najlepše poroštvo za lepo pev¬
sko bodočnost v Slovenski vasi. Požr¬
tvovalnost gdč. Virantove je res zavi¬
danja vredna, prejeti šopek naj ji bo
dokaz, da rojaki njeno delo spoštujejo
in cenijo.

Za zaključek pa nekoliko graje. Vsa
leta se med nami pojavlja ista slaba
lastnost: netočnost, če pri prireditvah
v Capitalu za to lahko najdemo izgo¬
vor v daljavah, ki jih morajo obiskoval¬
ci prepotovati, tega izgovora v Lanusu
res ni. Vsi “vaščani” imajo dvorano sko¬
ro pred nosom in nikakor ne bi smeli s
svojim zamujanjem povzročati netočne¬
ga začetka prireditev. Naj to pripombo
vsi prizadeti blagohotno vzamejo na
znanje v zavesti, da je točnost lepa
čednost, ki po svoje tudi pripomore k
ugledu naše skupnosti med tujim sve¬
tom. jus.

DVA VEČERA RAMOŠKEGA
PEVSKEGA ZBORA

Za letošnjo sezono nam je pripravil
ramoški cerkveni pevski zbor drugačen
večer kakor doslej. Namesto celovečer¬
nega koncerta nas je razveselil z na¬
stopom moškega zbora v prvem delu, v
drugem pa z opereto Čevljar in vrag,
kateri je dal besedni skelet R. Cerar, v
glasbo pa ga je odel D. Cerar. Prvi ve¬
čer je bil v soboto, 7. sept., drugi pa v
nedeljo, 8. sept. Oba v cerkveni ramoški
dvorani.

Nastop moškega zbora je obsegal na¬
rodne in umetne pesmi. Narodne: Do¬
lenjska zdravica, Slovensko dekle in Za
našo vasjo; umetne: Devova Flosarska,
Sattnerjeva Pogled v nedolžno oko, Je¬
rebova Pisemce, Mirko Na trgu in za
dodatek še Žabe. Zbor je pod vodstvom
g. čamernika dobro zvenel in spretno
zvozil tudi preko zahtevnih mest, kaj
več dinamike bi bilo le še spopolnilo
kvaliteto izvedbe. Je bilo pa veselje v
tujini slišati spet našo lepo slovensko
pesem, ki poživi naša srca in okrepi na¬
rodno zavest in mišljenje. Od tod gleda¬
no, je imel večer gotovo svojo visoko
vrednost.

V drugem delu večera smo gledali o-
pereto - dvodejanko Čevljar in vrag, ki
jo je spremljal orkestralni zbor dveh
violinistov, dveh violončelistov in har¬
monikar, na odru nastopil zbor in soli¬
sti, dirigiral pa g. Čamernik. Gotovo je
taka podjetnost nekoliko tvegana pri
ljudeh, ki niso odru blizu, saj združuje
igranje in petje hkrati. Toliko bolj smo
bili nastopajočih veseli, saj so se nad
pričakovanje dobro odrezali. Tomazin,
ki je podal vlogo čevljarja Urbana, je
igral, kakor bi bil stalno na odru, pa je
bil tokrat prvič: do potankosti se je vži¬
vel in res predstavil polnokrvnega Ur¬
bana. Igralsko je gotovo v njem dokaj
talenta, popolnoma pa je pozabil, da o-
der zahteva tudi primerne izgovorjave.

Njegova žena, Marjana, se je prilega¬
la ge. Čamernikovi, pred vsem v dru¬
gem dejanju. Ponavljam opazko, ki je
padla med publiko: za to vlogo je roje¬
na — to je odlična. Tudi njen krepki
polni glas, ki je napolnil dvorano, je pri¬
pomogel k dobri interpretaciji “milijo¬
narke”. Maričko, čevljarjevo hčer, je
igrala Tinca Glavanova, naša stara
znanka z odra, le da je bila ta vloga bolj
“njena” kakor ona stare direktorice šo¬
le. Biia je ljubka zaljubljenka in nič
manj žena, posebno pa nam je bil všeč
njen plemenit nežen glas, ki je ob muzi¬
kalni spremljavi zelo lepo zvenel. Njen
partner je bil g. Jereb, ki se je odliko¬
val po jasni in dobri izgovorjavi, z Gla-
vanovo skupaj pa je odpel lepo partijo
v drugem dejanju. Slugo je predstavljal
g. Miklavc, zanosno, učinkovito. Pel je s
prijetnim tenorjem. Protiutež vsemu —
vrag — je bil upodobljen po g. Stariču.
Kratka vloga, vendar zahteva primerne
učinkovitosti. In te ji je Starič dal, da je
dosegel lep uspeh. Bil je igralsko skrbno
naštudiran in tudi pevsko ni zaostajal.

Nočem trditi, da so bili nastopajoči
igralsko ali pevsko popolni. Kdo pa je?
Izboljšave so še vedno možne. Vendar je
bila predstava za tiste, ki so si zaželeli
prijetnega in lahkega večera, dobra in
so odhajali zadovoljni, če je pa kdo iskal
pri teh skromnih ljudeh, ki so z dušo in
veselim srcem šli na delo za pripravo
tega večera, visoke, včasih težko umlji¬
ve umetnosti, potem je tokrat zgrešil
dvorano.

Režija je bila v krepkih rokah g. Blej-
čeve, in da je te ljudi, nekatere nove na
odru, tako “zdresirala”, je to njena od¬
lična Zasluga. Ves glasbeno pevski del
pa je težil na dirigentu, g. Čamerniku,
ki je tudi imel dovolj truda in vložil
mnogo časa v delo, preden je zadonel
zvonček.

Nedeljska predstava je bila mnogo
boljša od sobotne, dvorana pa obakrat
polna.

—jkc.

NOV USPEH PEVSKEGA ZBORA
"GALLUS"

Kot smo že javili v prejšnji številki,
je pevski zbor “Gallus” v nedeljo 8. t. m.
nastopil z enournim koncertnim progra¬
mom v dvorani Instituto Superior de
Economia Domestica v ulici Carlos Cal-
vo 922. Koncert je tvoril zaktiuček pri¬
reditev, ki jih je zavod pripravil v pro-
islavo zlatega jubileja svoje predstoj¬
nice.

Lepa dvorana je bila že pred napo¬
vedano uro polna odlične buenosaire-
ške publike, tako da so mnogi morali o-
stati kar na hodniku, kjer so vztrajali
do konca koncerta. Koncertni program
je bil sestavljen iz dveh delov. V pr¬
vem delu, z naslovom “Cerkvena glas¬
ba” je zbor izva'al po vrstnem redu Pa
lestrinov motet O vos omnes, Gallusov
Ecce quommodo moritur 'iustus, Bachov

Mir nach, spricht Christus, Schubertovo
Ave Maria, Foersterjevo Ave Maria,
Schvvabovo Zdrava Marija in Gallusov
Haec dies. — že sama predstavitev
zbora na odru je izzvala v dvorani val
navdušenja, ki se je po prvi odpeti pe¬
smi podvojilo in nato po vsaki naslednji
točki stopnjevalo. Zlasti sta bila delež¬
na odobravanja oba solista: gdč. Nu¬
ša Kristanova (v Schwabovi Zdrava
Marija) in g. Silvo Lipušček (Schuber¬
tova Ave Maria). Odlična interpretaci¬
ja obeh solistov je ob pravilno vzpore-
jeni zborovi spremljavi dosegla v izved¬
bi tako stopnjo dovršenosti, da je zbor
lahko na njo ponosen.

V drugem delu, sestavljenem iz svet¬
ne glasbe, je zbor odpel Vrabčev Veter,
Adamičevo Kresovale tri devojke (so¬
listki gospodični Rodetova in Kristano¬
va), Lassovi Eccho in Matonna mia ča¬
ra, Filibertov Clavel del aire, Adamiče¬
vo Komarjevo ženitev in Tomčeve Vla¬
he. Kot v prvem, tudi v drugem delu
publika ni bila skromna v odobravanjih.
Vsaka točka programa jo je znova pri¬
tegnila na zbor, da mu je sledila do kon¬
ca in se nato sprostila v buren aplavz.
V tem drugem delu je zlasti vžgal Cla¬
vel del aire, delo, ki ga vsi domačini po¬
znajo ter so zato toliko bolj navdušeno
sprejeli odlično izvedbo, ki jo jim je po¬
dal “Gallus”. Neargentinec težko pravil¬
no in argentinski publiki ustrezno in¬
terpretira argentinske pesmi. Po tem,
kako je dvorana reagirala pri tej točki,
lahko rečemo, da je zbor tudi temu kos.

Pred koncertom je publiko v kaste-
ljanščini nagovoril g. Tine Kovačič. V
kratkih stavkih je najprej opisal Slo¬
venijo in Slovence, nato pa predstavil
zbor s podatki o njegovem dosedanjem
delu. G. Kovačič je nato vse točke
koncertnega programa spretno uvajal s
potrebnimi kratkimi komentarji.

Zbor “Gallus” je s tem nastopom spet
naredil lep korak naprej v svojem de¬
lu. Obenem pa spet napravil tudi nov
lep doprinos k uveljavljanju našega ime¬
na v svetu. Mnogi od navzočih poslušal¬
cev so po koncertu prišli med pevce ter
se v razgovoru z dirigentom zelo laska¬
vo izjavljali o zborovem petju. Kot kro¬
nisti smo torej dolžni ta uspeh zabeleži¬
ti. Priznanjem in čestitkam, ki jih je
bil zbor pri nastopu deležen, se pridru¬
žujemo in želimo še mnogo novih uspe-
rpv, tL  . - —a

STATISTIKA

severnoameriškega pravosodnega mi-
niststva v Washingtonu navaja, da zna¬
ša jugoslbvanska kvota 933 ljudi, ki lah¬
ko pridejo vsako leto v USA. V letu, ki
se je končalo 30. junija 1958, je prišlo
v USA 8723 Jugoslovanov. Na vizo jih
pa čaka 140.909. Po vseh naravnih za¬
konih ti ljudje, ki čakajo na ameriško
vizo, ne bodo nikdar mogli priti v to
deželo, ker tako dolgo ne bodo živeli, da
bi prišli na vrsto.

Dr. MIHA KREK

Pr. Korošec in

Kralj Aleksander je iz dneva v dan
klical v avdienco svoje zaupne ljudi; po¬
litike, generale in druge. Z njimi je go¬
voril o političnem položaju in poslušal
njihove predloge za rešitev težke notra¬
nje, ne samo politične, ampak tudi dr¬
žavne krize. Tako ja bila amputacija
predmet razprav tudi v dvoru. Kralj A-
leksander v začetku ni maral Čuti o ka¬
ki amputaciji. Ko pa iz Zagreba ni bilo
poročil, ki bi dajala slutiti, da bo kmalu
priš’o do pomirjen ja, se je začel tudi on
nagibati k amputaciji.

Pri neki avd : enci v tistih dneh je Ko¬
rošec kot običajno najpre’ poročal o sta¬
nju v državi in zelo podrobno o vseh naj¬
novejših dogodkih na Hrvatskem. Hitel
je s svojim poročilom, ker je v predso¬
bi videl veliko, večinoma srbskih politi¬
kov, ki so čakali na avdienco. Zato se
je začudil, da je po poročilu kralj začel
razgovor. Govoril je razburjeno o vseh
strašnih dogodkih, ki so prignali parla¬
ment in državo v krizo. Med drugim je
ves jezen in obupan omenil tudi ampu¬
tacijo kot možnost za izhod iz nemogo¬
čega notranje političnega položaja. Dr.
Korošec je kralju takoj odgovoril. Dejal
mu je približno naslednje;.-

“Veličanstvo, vprašam vas, ali smo mi
razbijali Avstro-ogrsko monarhijo in
ustanavljali novo narodno državo zato,
da nas boste Vi po desetih letih meta¬
li iz skupnega doma ? Slovenci v skupno
državo niso prišli praznih rok. Van;'o so
prinesli svoje kulturno bogastvo, pa tu¬
di svojo pridnost. Polnih deset let smo
pošteno in zvesto delali za skupno drža¬
vo. Ali boste Vi sedaj kot vladar Slo¬
vence za njihovo pošteno delo, za njiho¬
vo vdanost državi in za njihovo ljubezen

(3)

kralj Aleksander

nagradili z amputacijo? Veličanstvo, če
boste pristali Vi na amputacijo, tedaj
boste šli v zgodovino kot prvi vladar, ki
je svoje državno področje prostovoljno
zmanjševal, namesto, da bi ga razširje-
val”.

Kralj Aleksander, ki je poprej nervo¬
zno kadil, mahal z rokami in hodil po
sobi sem in tja, se je med govorjenjem
dr. Korošca vsedel in mirno poslušal. Po¬
stal je znova samozavesten in odločen.
V n'em je padla misel na amputacijo.
Dr. Korošca je potrepljal po rami in mu
dejal:

“Dragi Antune, ti maš pravo.”

“Tudi je res”, je dejal g. Krošelj, “da
je padel očitek jezuitstva. Toda to je bi¬
lo mnogo poprej. Jaz sem slišal, da je
kralj Aleksander v razbur'enosti zabru¬
sil dr. Korošcu: “Dosta mi je Tvoje je¬
zuitske politike”. Točno vem, da je to
1  bilo pri drugi priložnosti, ki s tem v zve¬
zi prav nič ne pride v poštev. Ta avdien¬
ca je bila taka, kot sem jo popisal. Kon-
I čala se je v soglasju med dr. Korošcem
in kraljem.” Tako g. Krošelj.

To je bil edini razgovor dr. Korošca
s kraljem, ki tu prihaja v poštev. Nikjer
in nikdar ni bilo slišati, da bi bil kralj
imel kak drug načrt “obračuna s Hrva¬
ti”. Vsebina amputacijske misli je bila v
tem, da naj bi bili vsi Slovenci in skoro
vsi HrVati odrezani od skupne države.
Prcpozicija naj bi bila za Slovence in
Hrvate ista, obojim namenjena ista uso¬
da. Kako naj bi tedaj kralj iskal pomoči
Slovencev pri takem “obračunu s Hrva¬
ti”. Več kot očitno je, da je ves govor
pokojnega dr. žerjava kot je zapisan v
Matijevičevem članku, plod nore politič¬
ne fantazije.

Ker pa, kakor rečeno, jaz sam nikoli
nisem slišal o kaki avdienci Dr. žerja¬
va kot jo popisuje g. Matijevič, sem
njegov članek nesel predsedniku Dr.
Vladku Mačeku in ga prosil naj ga pre¬
čita in mi popiše tiste dogodke po svo¬
jem spominu.

Dr. Maček mi je ljubeznivo dal tole
dobesedno izjavo:

“Jako se dobro sječam. Dr. Žerjav je

0 svom sukobu sa kraljem Aleksandrom
pripovedno sledeče: Kralj Aleksandar
traž : o je najprije od pokojnoga Sveto-
zara Pribičeviča a onda i od žerjava, da
prekineju koaliciju sa HSS. U protiv-
nom slučaju zagrozio se je kralj Alek¬
sandar, da če povuči vojsku iz triju hr-
vatskih i dviju slovenskih oblasti istoč-
no od Osijeka. A onda, nadodao je kralj,
“branite se od Italijana i Madžara kako
sami znate”. Pokojni Dr. žerjav je na¬
to nastavio: Ja sam se zgrozio nad tim

1 rekao: “Veličanstvo, ako se bavite tak-
vim mislima, onda Vam savjetujem da
abdicirate.” Nato se je Aleksandar raz-
bijesnro, pokazao rukom na vrata i po-
vikao: “Napolje”. “Ja sam se”, nasta¬
vio je Dr. žerjav, “polagano digao i po-
šao prema vratima. Ali tek što sam u-
činio nekoliko koraka, pojurio je kralj
Aleksandar za meiiom rekavši: Molim
Vas, smirite se. Vidim, da ste uzrujani.
Poveo me je na fotelj i poZvonio pod-
vorniku kojem je naložio, da mi donese
šalicu čaja”. To je Sve što je pokojni
žerjav pripoVedao, a pokojnog Koro¬
šca uopče Pije tom prigodom spomi-
njao.”

Mislim, da je več kot očitno, da je
pokojni dr. Žerjav mogel govoriti samo
to, kar je povedal dr. Vladko Maček v
svoji izjavi. Upam, da bo vsak pošte¬
njak pritrdil, da krivično ubijanje do¬

brega imena mrtvih iz političnih razlo¬
gov ni nič manj ostuden zločin kot je
bil uboj, ki ga je zagrešil Puniša Račič.

Sodim, da je s to izjavo stvar popol¬
noma razčiščena. Pisanje g. Matijeviča
je, v kolikor vpleta v poročilo pokojne¬
ga Dr. Gregorja žerjava tudi Dr. Koro¬
šca, popolroma neresnično. Tudi ni res,
da bi bila kaka zveza med temi avdien¬
cami in kasnejšim kraljevim režimom.
Tedaj kralj ni odkrival nikakih drugih
načrtov kot svoj izbruh o amputaciji.
Njegov režim se je izcimil šele kasneje,
ko je stranka pokojnega Davidoviča iz¬
stopila iz Dr. Koroščeve vlade. Končno
tudi ni res, da bi bila vlada generala Pe¬
tra Živkoviča, dokler je bil Dr. Korošec
v njej, na Hrvatskem nastopala kaj o-
streje kot drugod po državi. Povsod so
bile ukirrere politične stranke in ukinje¬
ne politične svoboščine. Ko so policij¬
ske odredbe osebnega režima izgubile
značaj začasne nujnosti, je pa Dr. Ko¬
rošec izstopil, vcdil Slovensko opozicijo
proti režimu in skupno s hrvatskimi po¬
litiki delil usodo v internaciji.

Tedaj so bili internirani: Dr. Anton
Korošec, predsednik, oz. načelnik SLS,
Dr. Marko Matlačen, poslevodeči pod-
načelnik, Dr. Franc Kulovec, generalni
tajnik in Dr. Anton Ogrizek, član vod¬
stva. Internacijo je odredila vlada Dr.
Milana Srškiča, ki je povedal senatorju
Francu Smodeju: ‘Morali smo to na¬
praviti, ker je kralj ponovno in najod¬
ločneje zahteval”. Pokojni Dr. Korošec
je sam najbolje vedel kdo je povzročil
preganjanje proti njemu osebno in pro¬
ti njegovim prvim sodelavcem v stran¬
ki. V kasnejših razgovorih je vselej, ka¬
dar je hotel označiti dobo svoje inter¬
nacije, rekel: “Takrat, ko smo bili kra¬
ljevi gojenci”. (Konec)

ARGENTINA

Predsednik Aramburu je direktorju
brazilskega lista “Brazilian” dal izjavo,
v kateri pravi, da nobena stvar v Ar¬
gentini ne bo zavlekla predsedniških
volitev prihodnje leto.

V ustavodajni skupščini v mestu San¬
ta Fe so prisegli vsi poslanci, ki se ude¬
ležujejo razprav, razen predstavnika
Union Federal, t. j. politične skupine
skrajnih desničarjev na kat. strani, dr.
Ariotti-ja, ki kot entransigentni radikali
stoji na stališču, da ustavodajna skup¬
ščina nima zakonite podlage. Ostali po¬
slanci so pa prisegali na naslednja bese¬
dila priseg: “Pri Bogu, domovini in Sve¬
tih evangelijih”, “Pri Bogu in domovi¬
ni”, nekateri pa samo “Pri domovini”. —
Za stalnega predsednika ustavodajne
skupščine je bil izvoljen Ignacio Pala-
cios Hidalgo, član ljudske radikalne
stranke. Skupščina je sklenila, da po¬
slanci lahko predlože svoje predloge za
spremembo ustave iz leta 1853 do 20.
t. m. O teh spremembah bo razpravlja¬
la posebna komisija, ki bo nato plenu¬
mu predložila svoje poročilo. Sklenjene
je tudi bilo, da bo ustavodajna skupšči¬
na tedensko zasedala štiri dni. Razpra¬
ve so bile živahne tudi prejšnji teden.
Zlasti poslanec laboristične stranke Cip-
rijano Reyes je s svojimi napadi na ra¬
dikale izval predstavnike te politične
skupine, da so mu ostro odgovarjali in
mu očitali njegovo pomoč, ki jo je nudil
nosilcu prejšnjega režima, da je lahko
prišel na oblast. V politični javnosti pa
vzbujajo pozornost stvarni in resni go¬
vori poslancev argentinske krščansko
demokratske stranke. — V provincah,
ki so bile ustanovljene v zadnjih letih,
so se tudi sestale ustavodajne skupšči¬
ne. V mestu Santa Rosa v provinci La
Pampa pa, se je morala ustavodajna
skupščina raziti, ker za njeno delo ni
bilo kvoruma. Poslanci intransigentnih
radikalov so namreč tudi tu zapustili
ustavodajno skupščino, kakor v Santa
Fe, poslanci ostalih strank sami pa ni¬
majo za skupščinsko delo kvalificirane
večine. Zadržanje poslancev intransi¬
gentnih radikalov so ostro obsodili po¬
slanci ljudske radikalne, krščansko-
demokratske, socialistične in komuni¬
stične stranke.

Po sestanku, ki ga je imel predsednik
republike gen. Aramburu z ministri go¬
spodarskih in vojnih resorov ter drugimi
vojaškimi poveljniki o gospodarskem in
finančnem položaju države, je general
Aramburu povabil na razgovor v vladno
palačo predstavnike gospodarskih in indu¬
strijskih ustanov v republiki. Vsem tem
je finančni minister prikazal resnost se¬
danjega gospodarskega položaja v repu¬
bliki, ki pa se bo še poslabšal, če vsi
ne bodo storili tega, kar je možno, da se
na vseh področjih poveča proizvodnja*
Predstavniki gospodarskega in industrij¬
skega življenja so vladi za zboljšanje
gospoda, položaja obljubili vso pomoč.
Končno je povzel besedo gen. Arambu¬
ru. Dejal je, da vlada točno pozna go¬
spod. stanje države. Prikazala je javno¬
sti takega, kakršen dejansko, je. Nevajal
je dalje da je bila pred drugo svet. voj¬
no argent. zun. trgovina z 2.800 mil. do¬
larji večja, kakor pa zun. trgovina vseh
ostalih južnoam. držav skupaj, v letu
1955 se je znižala na 2.100 mil. in je
prišla na tretje mesto v Južni Ameriki.
Pred njo sta bili Brazilija in Venezuela.
Povedal je tudi, da so v Južni Ameriki
zmanjšale proizvodnjo samo tri države,
to so Kuba, Bolivija in Argentina. In
od teh treh držav jo je najbolj zmanjša¬
la prav Argentina. Naglašal je končno,
da vlada stoji trdno na stališču svobod¬
nega gospodarstva, ki edino lahko zopet
prinese blagostanje v državo. Upošteva¬
ti pa je treba dejstvo, da je svoboda ne¬
deljiva. Ne more biti politična svoboda,
gospodarska svoboda, socialna svoboda,
finančna svoboda. Svobodna je ena sa¬
ma in nedeljiva. Vse poziva, naj sleher¬
ni doprinese svoj del za popravo gospo¬
darskega položaja: delodajalci, delav¬
stvo in privatniki.

V Buenos Airesu se je končala go¬
spodarska konferenca ameriških držav.
Ob zaključku konference so predstavni¬
ki ameriških republik podpisali tkzv.
Beunosaireško gospodarsko izjavo. V
njej so vsebovani vsi sklepi odn. predlo¬
gi in nasveti za vlade ameriških držav
za poglobitev gospodarskih odnosov med
njimi, za plasiranje tujega kapitala v
teh deželah in jačanje njihovih valut,
glede prodaje kmetijskih in industrij¬
skih proizvodov ameriških držav v sve¬
tu ter za povečanje vpliva Gospodarske¬
ga sveta ameriških držav, da bo lahko
odgovarjal svojim nalogam.

Zaradi ponavljajočih se napadov na
šoferje taksijev pri nočnih vožnjah, je
pobcija izdala odredbo, po kateri imajo
šoferji pravico vsakega nočnega potnika
legitimirati.

Buenos Aires, 12. IX. 1957

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3,

Dimice vz Sfe&enije^

Mohor-ka bibliografila je knjiga, kiKres, Mladiko, Knjižni glasnik in Slo¬
je nedavno izšla v Celju. Napisal jo je venskega gospodarja. V prvih letih je
Janko Moder. V njej je objavljen se-družba nekatere knjige izdala samo v
znam vseh knjig, ki jih je izdala Mohor-nekaj sto izvodih, leta 1919 pa druge v
jeva družba od ustanovitve do danes, skoraj sto tisoč izvodih. Tako je družba
648 strani obsegajoča knjige je razde-izdala nad en milijon knjig za Sloven-
ljena v 4 dele. I. del vsebuje Pregled ti-ce. Pri knjižnih izdajah je sodelovalo o-
skov po letih, kot so posamezne knjige koli 7.500 avtorjev. Prvi bibilografski
izhajale; 2. del prinaša Pregled tiskov pregled Mohorjeve družbe je sestavil
in prispevkov po strokah brez periodič- njen blagajnik Andrej Einspieler in si¬
nih publikacij; v III. delu je objavljen cer v Mohorjevem koledarju za leto
Pregled prispevkov po strokah v perio-1878. Drugi registrator mohorskih knjig
dičnih publikacijah, 4. del pa obsega se- je bil dr. Jakob Šket v 46 zvezku Sloven-
zname. V sto letih je Mohorjeva družba skih večernic za leto 1892, tretji pregled
izdala 1198 knjig, t. j. približno 12 knjig izdanih mohorskih knjig je pripravljal
vsako leto. Založba je poleg knjig izda- dr. Joža Puntar za 80 letnico družbe,
jala tudi štiri periodične liste in sicer Pripravil je tudi zgodovinski opis raz-

GOBIŠKA IN PRIM OMSKA

voja Mohorjeve družbe. Bibliografija pa
ni izšla, četrto bibliografijo pa je sedaj
sestavil Janko Moder.

Ljubljanska opera ima letos v načrtu
gostovanje v Zahodni Nemčiji. Če se
bodo pogajanja ugodno zaključila bo na¬
stopila v mestih Passau in Muenchen.

Ljubljanska radijska postaja je usta-
mladinski zbor, ki naj bi bil naslednik
znanega predvojnega mladinskega zbo¬
ra Trboveljskih slavčkov.

Pesnika Kerklee in Ježič sta pri za¬
grebški založbi “Kulturst” izdala anto¬
logijo svetovne lirike. V knjigi so objav¬
ljene pesmi 659 pesnikov od Homerja do
najnovejših dni. Pri prevajanju je so¬
delovalo nad 100 jug. književnikov.

Podjetji Lasta iz Beograda in Putnik
iz Ljubljane sta odprli novo avtobusno
zvezo- — Ljubljana —• Zagreb — Beo¬
grad — Ljubljana.

Msgr.  V. Zupančič  —
zlatomašnih

V Lievinu — Pas de Calais — v se¬
verni Franciji so imeli v nedeljo dne
8. septembra tamošnji slovenski rojaki
veliko slovesnost. Njihov dolgoletni duš¬
ni pastir g. Msgr. Valentin Zupančič je
tega dne slavil svoj zlatomašniški jubi¬
lej

G. Andrej Klobučar, župnik in dekan
v Bovcu od leta 1921 do 1935, je pri Sv.
Križu na Vipavskem imel zlato mašo.

V Solkanu so praznovali sto letnico
obstoja tamošnje šole. Kot enorazredni-
ca se je začela leta 1857, pozneje pa se
je z leti razvila v popolno petrazredno
osnovno šolo. Osnovno šolo v Solkanu so
med drugim obiskovali sed. krški škof
dr. Srebrnič, umrli filozof dr. Klement
Jug, kiparja Boris in Zdenko Karlin in
drugi.

Slovenska prosveta je tudi letos pri-
priredila velik prosvetni tabor na Re-
pentabru. Na sporedu je bila ljudska
igra Deseti brat. Prireditev je bila napo¬
vedana za 21. julij, zaradi slabega vre¬
mena pa nato preložena na nedeljo dne
4. avgusta t. 1.

Na tržaški univerzi je promoviral za
doktorja kemije Darij Cerkvenik iz zna¬
ne slov. družine pri Sv. Ivanu.

Za stolnega prošta v Poreču je bil u-
stoličen g. Tomo Banko, nekdanji župnik
v Bazovici.

Zastopniki slovenskih akademskih or¬
ganizacij v Gorici so poslali vladi v Rim
protestno brzojavko proti krivičnemu za¬
konskemu osnutku za slovenske šole, ki
ga je italijanska vlada nespremenjenega
predložila v razpravo senatu.

V Farni cerkvi na Placuti v Gorici sta
se poročila ing. Marija Močnik, hčerka
prof. in biv. didaktičnega ravnatelja
slov. ljudskih šol v Gorici Huberta Moč¬
nika in ing. Janez Zupan. Nevesta, ka¬
kor ženin sta diplomirala na ljubljanski
univerzi, ženin Zupan živi sedaj v New
Yorku v USA.

V Ovčji vasi v Kanalski dolini, ki jo
znani planinski pisatelj dr. Kugy imenu¬
je najlepšo planinsko vas v vzhodnih
Alpah, je praznoval 80 letnico tamošnji
župnik Ivan Grijon, beneški Slovenec,
ki že 20 let vodi to faro.

V Trstu je umrl prošt tam. stolnega
kapitlja, generalni vikar tržaške škofije
in ravnatelj škofijske pisarne dr. Karel
Mecchia. Mož je bil po rodu Italijan, a
bil je do vseh narodnosti pravičen. Ob¬
vladal je v govoru in pisani 5 jezikov:
latinščino, italijanščino, slovenščino, hr¬
vaščino in nemščino.

Iz Trsta še kar naprej odhajajo ljud¬
je v Avstralijo. Nedavno jih je odšlo 180.

Med Italijo in Jugoslavijo je bil ob¬
novljen sporazum o dobavi vode Gorici.
Po mirovni pogodbi je namreč Mrzlek,
od koder dobiva vodo Gorica, prišel pod
Jugoslavijo. Po stari pogodbi je goriška
občina plačevala Jugoslaviji za vsak ku¬
bični meter vode 7.50 lir. Po novi po¬
godbi bo Jugoslavija dobavljala goriški
občini letno 4 milijone kub. metrov vo¬
de po 13 lir za kub. meter. 6 lir bo pla¬
čala goriška občina, 7 pa rimska vlada.
Pogodba o dobavi vode je podaljšana
za pet let.

Msgr. Srečko Gregorec je v cerkvi Sv.
Duha na Goriškem gradu poročil g.
Stanka JerŠeta in Reziko Fegic. Ženin
je prišel na poroko iz Clevelanda, neve¬
sta pa iz Londona.

Slov. kat. prosvetno društvo v Gorici
je julija meseca organiziralo vrnitev
obiska goriških Slovencev koroškim Slo¬
vencem. Koroškim Slovencem so hoteli
zlasti prikazati goriškega slavčka pes¬
nika Simona Gregorčiča. Spored akade¬
mije je obsegal tri dele. V prvem delu je
mešani zbor izvajal Gregorčičeve pesmi
na melodije raznih slovenskih skladate¬
ljev. Govor o pesniku Simonu Gregorči¬
ču je imela pesnica Ljubka šorlijeva, so¬
lista Mira Brajnikova in Vence Gorjan
sta občuteno podala dva solospeva Ne-
dvedov “Pogled v nedolžno oko” ter
Premrlovo “Znamenje”. Tretji del je ob¬
segal Sattnerjevo kantato Jeftejeva pri¬
sega za mešani, moški in ženski zbor ter
soliste s spremljavo klavirja. Glasbeni
spored je pripravil prof. M. Filej. Go¬
riški Slovenci so najprej nastopili na ce¬
lovškem radiju, zatem pa v šent Janžu
v Rožu, v Šmihelu v Podjuni in končno v
Št. Jakobu v Rožu.

1

JSt®


Mariborski poštarji so ustanovili svoje
planinsko društvo. Imenuje se Planinsko
društvo P. T. T. —■ Maribor, ter se je
pridružilo ostalim petinosemdesetim pla¬
ninskim drflštvom v Sloveniji. Upravni
odbor poštarskega doma pod Plešivcem je
marib. poštarskemu planinskemu društ¬
vu dal na razpolago planinski dom, ki
so ga v letih od leta 1953 do 1955 zgra¬
dili slovenjegraški poštarji s prostvolj-
nim delom.

Jugoslovansko kulturno delegacijo, ki
se je dalj časa mudila na obisku v ko¬
munistični Kitajski zaradi sklenitve
kulturne pogodbe med obema komuni¬
stičnima državama, je vodil predsednik
Zveze jug. književnikov in Slov. akade¬
mije znanosti in umetnosti Josip Vid¬
mar.

Umrli so. Jela Trnkoczy, akad. sli¬
karka, Ivan Jenko, upok. pivovar¬
ne Union. Adolf Depoli, vratar kirurške
klinike, Jožefa Podgajšek, vd. Verbič,
roj. Ogrinc, Anton Korone, natakar v
p., Ivan Cafuta, Franja Kačič, zasebnica,
Karlo Zupanič, v. svetnik drž. žel. v. p.,
Anton Bajc, Lina Dekleva, Matija Lus-
ner, roj. Rogač, vdova žel. vlakovodje,
Aleksander Valjavec, upok., Emilija
Uršič, roj. Braz, vdova po strokovnem
učitelju, Ivan Kocijan, Franc Matinec,
pos. in biv. tes. mojster, Ivan Lapajne,
fin. preglednik v p. Emilija Billa, ba¬
bica v p., Pavla Piskernik, Franc Jel¬
nikar, član ljb. opere, Ivan Lenarčič,
pošt. kontr. v p. in ing. Franc Uršič, o-
bratovodja jame v idrijskem rudniku,
Jurko Dekleva v Vremah, Terezija
Poplatnik, roj. Moravec v Veliki Ne¬
delji, Franc Novak v Studencu pri Sev¬
nici, Primož Rožmane, miz. mojster na
Viču, Danica Gabršček, uslužb. podjetja j

Jubilant se je rodil 14. februarja
1883 v Mostah pri Ljubljani. Po ljudski
šoli je vstopil v ljubljansko gimnazijo.
Maturiral je leta 1903. Ker je v sebi
čutil duhovski poklic, je vstopil v bogo¬
slovje. Dokončal ga je leta 1907 ter je
novo mašo pel pri Sv. Petru v Ljublja¬
ni dne 21. julija istega leta.

Prva kaplanska služba ga je vodila
v Mokronog na Dolenjskem, odkoder je
bil nato predstavljen v Dovje pod Tri¬
glav. Kmalu je bil imenovan za katehet
ta pri uršulinkah v Ljubljani. Leta
1920 je zapustil to mesto in se podal
kot župnik v Polhov gradeč. Tu je vo-

Vsak teden ena

IZ STOLPA SEM MI ZVON DONI...

Iz stolpa sem mi zvon doni,
ko vlega mrak se po vasi.

Le doni, zvon, iz temnih lin,
le zbujaj mi na dom spomin.

Le zvoni mi tako glasan
in milo poj čez tujo plan,
dasi srce mi trga jad,
zvonjenje tvoje slušam rad.

Ob glasih teh se mi zazdi,
da v daljni svoji sem vasi,
kjer mi ni tuj noben obraz,
pozna me vsak, vsakogar jaz.

Zato pa, zvon, le zvoni mi,
na tuji zemlji doni mi,
ti zvon večerni, zvon iz lin,
le zbujaj mi na dom spomin.

dil dušno pastirstvo 7 let, nato se je pa
odločil za dušno pastirstvo med slo¬
venskimi izseljenci v Franciji. Odšel je
med nje leta 1927 in že polnih trideset
let z njimi deli vesele in žalostne dni.
Deli dušno tolažbo strtim srcem in raz-
bičanim dušam, in dela telesna dela u-
smiljenja. Z eno besedo: slovenskim iz¬
seljencem na tujem je vse. Med njimi
je doživel tudi marsikatero razočara¬
nje, doživel pa tudi marsikatero lepo u-
ro, ko je lahko sam ugotovil, da nje¬
govo delo med izseljenci ni bilo zastonj
in je rodilo lepe uspehe.

Msgrju Valentinu Zupančiču, nestorju
med slovenskimi izseljenskimi duhovni¬
ki, k zlatomašniškemu jubileju iskreno
čestita tudi Svobodna Slovenija ter pro¬
si Boga, naj bi mu podelil še veliko let
življenja v zdravju in moči, da bi še
lahko naprej vršil dušno pastirsko služ¬
bo med slovenskimi izseljenci v Franci¬
ji, ki so mu bili tako ljubi in dragi, da
je zaradi njih zapustil lastno domovi¬
no in se podal med nje.

Elektrosignal v Polju, Franc Vidmar,
okr. šolski nadzornik v Kopru Antonija
Verovšek, roj. Povše v Stepanji vasi,
Jela Popovič, roj. Badovinac v Škemljev-
cu, Mirko Košar, gost, in pos. v Bresta¬
nici, Janez Papič, kol. mojster in pos.
v Gribljah, Ignac Kuhar v Dupljah, Pe-
pi Markovič Helmut v Celju, Frančiška
Markič, roj. Ušlakar, pos. v Strahinju,
Ciril Škrk. okr. cestar v Kopru, Jurij
Fermentin, zidar v Škofji Loki, Marija
Irt, roj. Mihelič v Polju, Joško Frangeš,
abs. gozdarske fak. v Slov. gradcu, Ma¬
rija Rebek, vd. Pirkovič, roj. Majer v
Celju, Ivanka Polovič, roj. Hrastar v
Kostanjevici in Marija Klun, kov. moj¬
ster v Kočevju.

SLOVENCI V ARGENTINI

MENDOZA

Mendoška slovenska mladina se z vso
vnemo pripravlja na mladinski dan, ki
bo 22. t. m. na Bajdovem prostoru. Dek¬
leta se pridno vadijo za rajalni nastop
in za simbolične vaje, fantje pa za svoje
točke.

Po telovadnem nastopu bo mendoška
slovenska mladina uprizorila Finžgarje-
vo igro “Veriga” in to na svojem last¬
nem igralskem odru. Stroški za postavi¬
tev lastnega odra so veliki. Fantje in
dekleta so že precej nabrali, vendar še
dosti manjka za plačilo vseh računov.

Na mladinskem dnevu bodo dekleta
razstavila tudi svoja ročna dela.

SVOBODNA SLOVENIJA bo ob deseti obletni  ci  odkar je začela izhajati v Argentini priredila za svoje naročnike

veliko nagradno žrebanje

katerega bodo deležni vsi naročniki v Argentini, ki bodo imeli pra vočasno poravnano zaostalo in tekočo naročnino, kakor tudi vsi

tisti, ki bodo vplačali vsaj sto pesov za tiskovni sklad Svobodne Slovenije.

Dobitki bodo bogati in praktični. Samo glavni dobitek bo vreden več tisoč pesov. Žrebanje bo javno v Slovenski hiši na Ramon Falcon
v soboto 4. januarja 1958. Podrobnosti bomo obj avljali v naslednjih številkah Svobodne Slovenije.

Naročnihi, hi n&  Mo imeli poravnane vse naročnine 9  ne bodo imeli pravice na udeležbi

pri nagradnem žrehmn$w.

PRIMOŽ BRDNIK ( 14 >

JAPONSKA - DEŽELA PARADOKSOV

Pisma pišejo navpično, od zgoraj na¬
vzdol in jih čitajo od desne na levo. Po¬
zdrave in zaključne besede pa vendarle
zapišejo “po naše” na koncu pisma. Na¬
slov na kuverti napišejo takole: “Japon¬
ska, Kobe, Ikuta-ku (t. j. mestni okraj),
Akashi-cho (kadar ima ulica slučajno
ime — to velja samo za glavne ulice),
št. 32, Brdnik Primož Gospod” — pa ne
reci, da je tu vse narobe! Zasebna pis¬
ma seveda vedno slikajo s čopiči, trgov¬
ska pišejo kar s peresi.

Japonec bo rekel, da gre na “vzhodni
sever”, dasi misli s tem povedati, da
gre na severovzhod. Kadar govori o
“treh ali štirih” predmetih, se bo tako¬
le izrazil: “štiri ali tri”.

Ribiči ne potegnejo čolnov s kljunom na
breg, pač pa s krmo. Vesljajo večinoma
tako kot gondblirji v Benetkah. Mizarji
žagajo in oblajo “k sebi”, ne kakor naši
“od sebe”. Žage imajo vodoravne roča¬
je, kakor naša kladiva. Kadar zidajo
hišo, postavijo streho najprej na tleh.
Nato s številkami zaznamujejo posa¬
mezne tramove, streho' razderejo in ko
hiša že stoji, pokličejo gasilce, da stre¬
ho postavijo na vrh hiše.

Konja z vprego vedno vodijo za povo¬
dec, pa najsi bo voz poln ali prazen —
Predstavljaj si izgubo časa pred leti,
ko še niso imeli avtomobilov!

Najboljše sobe v hiši so na zadnji
strani, prav tako vrt.

Knjigovodje vpišejo najprej števil¬
ke, potem šele kaj te številke pomenijo..

Japonci se nikoli ne milijo v kopalni
kadi. To opravijo preden stopijo v kad
in vso milnico splaknejo s sebe preden
se gredo “kopat”. Brišejo in “sušijo” se z
ožetimi brisačami, ki so jih prej splak¬
nili v vroči vodi. Kopalne kadi so lese¬
ne in samo tako dolge, da lahko sediš
v njih, s koleni pod brado. To pa zato,
da hranijo kurivo. Japonci se kopajo v
zelo topli vodi vsak dan. Najprej gre v
kad hišni gospodar, za njim žena, nato
otroci po starosti in končno služinčad —
vendar stalno dotakajo svežo vodo.

Sedaj že vem, da Te radovednost srbi:
ne veš, če sem si vse te štorije izmislil,
ali pa sem jih kje pobral. Za verodostoj¬
nost garantira avtor knjige “Mi Japon¬
ci”, Atsuharu Sakai, ki je star profesor
angleščine in ki sem ga spoznal v Mi-
yanoshiti. Povedal mi je mnogo zanimi¬
vih stvari, ki jih ni v knjigi in prav vsa¬
ka drži!

Tako n. pr. njegova trditev, da je
“Japonska raj za moške”. Le-ti se ima¬
jo za nekaj superiornega in ženske so
manjvredna bitja. (V resnici pa so vsaj
po pisarnah žene veliko boljše od mo¬
ških). Moški gredo prvi skozi vrata, ho¬

dijo pred ženami na ulici, jih prve po¬
strežejo v restavracijah, v kinu ali gle¬
dališču imajo boljše sedeže itd. Sicer pa
pravijo, da se je v zadnjih letih pod vpli¬
vom ameriške okupacije vse skupaj pre¬
cej izpremenilo. Znanec, ki je prišel iz
Koreje, mi pripoveduje, da imajo Korej¬
ci Japonce za “pokvarjene”, kajti na Ko¬
reji so žene le malo boljše od psov.

Japonci uživajo v omalovaževanju:
kadar govrijo o svoji lastnini, vedno tr¬
dijo, da je brez vsake vrednosti (ven¬
dar ne, kadar jo prodajajo), če omenja¬
jo svojo družino, pravijo ženi “kanai”,
t. j. “tista v hiši”, ali pa celo “gusai”,
t. j. “moja neumna žena”. Seveda bo go¬
voril drugače, kadar sprašuje po zdrav¬
ju sosedove žene. Takrat jo imenuje “o-
kusan”, t. j. “oku” pomeni “najbolj da¬
leč znotraj (hiše)”, “san” pa pomeni
istočasno ‘gospod”, “gospa” ali pa “go¬
spodična”. Jasno je, da svoji ženi ne bo
nikoli rekel “okusan” — saj bi ga imeli
za norega, če bi tako gčlvoril! Če ima
sina, in še brihtnega povrhu, bo vendar¬
le dejal: “Tisti, ki ni' za nobeno rabo”,
ali pa celo “prašiček" (tonji).

Navzlic temu moram poudariti, da ja¬
ponščina ne pozna psovk: najslabša be¬
seda, ki jo lahko nekomu rečeš je “be¬
dak”.

Kadar se Japonci obdarjajo, vedno
govorijo o “malenkostih”. In če Ti po¬
nujajo hrano, bodo rekli: “Vem, da je
zanič, vendar Te prosim, poizkusi!”

Japonske mačke imajo večinoma krat¬

ke repe, ali pa so celo brez njih. Vendar
jim jih niso porezali: kosti imajo vse,
dasi niso razvite.

čeprav se bo japonski otrok rodil 31.
decembra, bo s 1. januarjem dve leti
“star”. Zato moraš pri Japoncih vedno
odšteti leto dni,kadar govorijo o svoji
starosti.

Številka 7 je nesrečna številka na Ja¬
ponskem. Računajo na “soroban”, t. j.
abacus. Seštevati na pamet ne znajo ni¬
ti dva in dva. Vedno uporabljajo soro¬
ban, t. j. podobno računalo, kakor ga
imajo z lesenimi kroglicami pri nas o-
troci v 1. razredu ljudske šole. Pri tem
so zelo spretni: delijo, množijo, sešteva¬
jo in odštevajo z veliko naglico. V pisar¬
ni sem sicer opazil, da jih vedno pose¬
kam, kadar istočasno računamo. Ven¬
dar se mi zdi, da nimam najbolj spret¬
nih računarjev, kajti za prave mojstre
sorobana pravijo, da posekajo vsak elek¬
trični računski stroj.

Ker smo že pri tem. Ti moram opisati
dogodek, ki res dobro označuje japon¬
sko mentaliteto. Neki Američan mi je
pravil, da je njegov znanec prišel mon¬
tirat IBM računske stroje v neko tokij¬
sko pisarno. Kakor veš, so IBM stroji
menda najboljša ameriška električna
računala in vsaka večja pisarna jih ima
za kompliciranejše račune. Tri mesece
je Japonce učil in uspeh je bil izreden:
s stroji so računali najmanj desetkrat
hitreje kot prej. Ko je Američan odšel,
so kmalu vNew Yorku opazili, da priha¬

jajo računi iz Tokija z veliko zamudo.
Vse spraševanje s pismi, telegrami in
celo telefonom ni nič pomagalo. Zato so
poslali Američana nazaj v Tokijo, da
stvar preišče. V ogromni pisarni je več
desetin najboljših strojev brezhibno de¬
lovalo. Na koncu “tekočega računskega
traku” pa sta sedela dva Japonca s “so-
robanom” in “kontrolirala” računske
stroje. Ponosno sta trdila: “Mesec dni
že kontrolirava, pa še nisva našla na¬
pake!”

Zadnje dni sem videl nekaj stvari ki
so vredne, da Ti jih popišem. Peljali so
me v japonsko gostilnico, kjer dobiš
“sushi”, t. j. surove ribe. Kakor večina
japonskih restavracij, je bil tudi naš
“boliche” majhna gostilna, ki zadovo¬
lji kvečjemu 15 gostov istočasno. ,

Sediš pri nizkem baru, za katerim
pripravljata dva Japonca hrano kar
sproti. Polagata jo z rokami ali s pa¬
ličicami na desko pred Teboj. Na baru
imaš samo skodelieo s sojinim oljem in
kozarce. S palitčicami jemlješ kose hra¬
ne s plice in jih namakaš v sojinem olju
ter ješ.

Tako je v večini gostilnic, le da pri
drugih vrstah hrane — vsaka gostilna
se specializira za posebno hrano — ro¬
bo kuhajo ali evro pred Teboj. Pri “su¬
shi” štedilnik ali električna plošča sploh
nista potrebna, kajti vso hrano použi-
ješ surovo.

(Nadaljevanje v prihodnji številki)

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Bs. Aires. 12. DL 1957 - No. 37

SLOVENCI PO SVETU

USA

Zlatomašni jubilej škofa dr. Rožmana
v USA

Slovenci v Clevelandu v USA priprav¬
ljajo v mesecu oktobru veliko proslavo
zlate maše škofa dr. Gregorija Rožma-
mana. Proslava bo v nedeljo dne 27. ok¬
tobra, na praznik Kristusa Kralja. Do¬
poldne bo slovesna pontifikalna maša v
cerkvi sv. Vida, popoldne ob treh pa
slavnostna akademija z izbranim spo¬
redom.

Vso proslavo organizira pod pokrovi¬
teljstvom slovenskih duhovnikov v Cle¬
velandu poseben odbor za proslavo zlato-
mašniškega jubileja ljubljanskega škofa
dr. Gregorija Rožmana.

Ob tej proslavi bodo škofu dr. Rožma¬
nu izaročili tudi duhovni šopek, ki ga bo¬
do zbrali slovenski rojaki v Severni A-
meriki, pa tudi drugod po svetu.

V slovenski župni cerkvi Marije Vne-
bovzete v Clevelandu je izbruhnil po¬
žar. Uničil je vzhodni stranski oltar
Srca Jezusovega, zakristijo, zajel delno
prostore pod cerkvijo in ponekod tudi
ostreš e. škoda je velika. Ocenili so jo
na 100.000 dolarjev. Poškodovana ali po¬
polnoma uničena je tudi večina najlep¬
še cerkvene obleke. Prav tako je poško¬
dovana cerkvena posoda. V tej župniji,
katero vodi župnik g. Matija Jager, gra¬
de novo cerkev, bi bo pa gotova šele pri¬
hodnje leto. Dotedaj bolo imeli mašo
v šolski dvorani, po zgraditvi nove žup¬
ne cerkve bo stara cerkev služila za šol¬
sko dvorano.

Župnik dr. Farkaš, ki se je, kot smo
poročali, nedavno hudo ponesrečil pri
vožnji z avtomobilom, je izven nevarno¬
sti. Ko so ga potegnili izpod razbitega
avtomobila, zdravniki niso mislili, da
mu bodo rešili življenje, kaj šele de¬
sno nogo, ki je bila v gležnju zdrobljena.
Ob koncu junija je bilo župnikovo sta¬
nje zelo kritično, pa se je pozneje zbolj¬
šalo. Glavni kirurg v bolnišnici, ki je
župnika dr. Farkaša operiral, je izja¬
vil, da je bil on proti amputaciji noge,
štirje zdravniki so pa bili za to. Obve¬
ljala je njegova, češ, da je za odrezanje
noge še vedno čas. Sedaj je zdravnik ve¬
sel, da je obveljala njegova in da je po¬
nesrečenec na poti ozdravitve.

Med tem je tudi policija končala prei¬

skavo. Ugotovila je, da dr. Farkaš ni
kriv za nesrečo, pri kateri je izgubil živ¬
ljenje nek madžarski emigrant, ki ga je
dr. Farkaš vozil iz Bridgeporta v New
York. Ugotovila je, da je na prednjem ko¬
lesu počila guma in da je bil voznik to¬
liko priseben, da je avto obrnil in z njim
zavozil vstran. Pri tem je prvo bre¬
zo podrl, ob drugi debelejši se je pa av¬
to razbil, če bi bil dr. Farkaš prepustil
avto samemu sebi, bi bila nastala na av¬
tomobilski cesti še mnogo hujša nesre¬
ča zaradi številnih avtomobilov, ki vo¬
zijo v obe smeri.

Slovensko šolo v Clevelandu je letos
obiskovalo 39 učencev in učenk. Dve u-
čenki, Milena Stanonik in Katarina Čer¬
ne, sta se letos poslovili od te šole in bo¬
sta šli prihodnje leto v “High School”.
Ker sta vztrajali v njej od začetka do
konca, sta dobili lepi diplomi, ki jih je
napravil akad. slikar Franc Gorše. Na
šoli so poučevali Miro Celestina, Marica
Celestina, Zdenka Mejač, Andreja Sta¬
nonik in Mira Adamič. Pet'e je pouče¬
val Janez Rigler, duhovni vodja šole je
pa bil g. Jože Varga.

Na Western Reserve univerzi je kon¬
čal študije iz gospodarskih ved g. Karel
Bonutti. Gdč. Irena Meršol, hčerka
zdravnika g. dr. Val. Meršola, je pa kot
odličnjakinja in prva v zavodu končala
šolo v uršulinskem kolegiju. Sedaj je
dobila štipendijo in bo v jeseni nadalje¬
vala študije v Chicagu.

AVSTRALIJA

Slovenci v Melborneu so organizirani
v Slovenskem klubu, ki izdaja kot svoje
glasilo razmnoženino “Vestnik Sloven¬
skega kluba”. Vestnik objavlja vsa po¬
ročila o delovanju kluba in o njegovih
družabnih prireditvah. V vsaki številki
ima pa eno stran na razpolago njihov
dušni pastir pater Bazilij, ki pod naslo¬
vom “Križem kražem po Viktoriji” ob¬
javlja poročila o svojih obiskih po slo¬
venskih naselbinah v državi Viktorija
ter o prihajanju novih slovenskih nase¬
ljencev v Avstralijo.

Odbor Slovenskega kluba se je lotil
tudi težkega vprašanja postavitve last¬
nega doma. Za postavitev Slovenskega
doma so izvolili poseben odbor, v kate¬
rem so Z. Verbič, S. Šajnovič, M. Hart¬

man, M. Adamič, P. Cestnik, pater Ba¬
zilij, C. Mejač, J. Vah. Oblast so že na¬
prosili za dodelitev državne zemlje, na¬
črte za dom je pa napravil arhitekt Cve¬
to Mejač. Prošnje na oblasti je napra¬
vil p. Bazilij ter ji priložil tudi podat¬
ke o Slovencih, njihovi domovini ter o
slovenskih naseljencih v Avstraliji. To¬
plo jo je priporočil tudi župan mesta
Prahran.

Tony Irgel je iz bolnišnice v Milduru
poslal uredništvu Vestnika Slov. kluba
v Melbourne pismo, v katerem med dru¬
gim pozdravlja izdajanje Vestnika in
akcijo za postavitev slovenskega doma.
Nato pa pravi: “Sem tu v naši Sunray-
si-ji, to je deželi, 1  kjer rodi vinska trta.
Zanimivo je to, da je tu veliko število
tudi naših blokarjev, po večini Prek¬
murcev, Mariborčanov. So zelo ponosni,
kadar imajo dobro sezono, kakršna je
bila letos. Pa tudi jokajo, kadar jim ne¬
vihta uniči ves. pridelek. Vsi so staro-
naseljenci, zelo ljubeznivi in postrežni.”

Na televizijskem programu “Starway
to the Starš” v Melbourneu je nastopil
tudi slovenski tenorist Oton Mestnik.
Zapel je arijo iz operete “Mala Flora-
my”. Kritike v listih o njem so bile po¬
hvalne. Oton Mestnik je sin slov. izse¬
ljenske družine v Franciji. Kot član
ljubljanskega opernega zbora je ob go¬
stovanju ljubljanske opere v Trstu ostal
v Trstu in se ni maral vrniti domov. Iz
Trsta se je odselil v Avstralijo. Po pri¬
hodu v to deželo je bil kmalu angažiran
pri glasbeni komediji “Kizmet”.

iščemo izvežbano
o verlokistko
CARHUE 2534 — CAPITAL

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascanfe

Escribano Puhlico

Uruguay 387

T. E. 40 - 1605 Buenos Aires

MLADIKA

je kulturna revija, podobna predvojni
Mohorjevi Mladiki, ki izhaja sedaj v Tr¬
stu. Urejujeta jo Jože Peterlin in Du¬
šan Jakomin, zunanjo opremo je pa iz¬
vršil Janez Prepeluh. Uredništvo prve
številke ni dobilo, pač pa 2,3 in
4. Vsebina teh številk je nasled¬
nja: Štev. 2.: Prof. Mirko Filej.

Pomlad: Dionira Fabjan: Toliko zvez;
Ljubka Šorli: Pomlad na Goriškem; Mir¬
ko Javornik: Pionirji pod Kordiljero;
Ferruccio Jakomin: Prijateljcici za bo¬
doča leta; P. Fonda: Ustanovitelj skav-
tizma; Književnost in umetnost; Marija
Mislej; Zakaj; Just Vrabec: Beg z gru¬

de; Mirko Filej: Kulturno delovanje v
Gorici; Vijolica Fonda: Njena pomlad;
Slovenski kulturni klub; Dušan Jako¬
min: Prikaz velikega življenja; Miran¬
da Zafred: Film; Jože Peterlin: Prema¬
gana preteklost; M. Maver: Improvizi¬
rani nokturno; Pod črto: Mirko Filej:
Ni še čas; Drago Štoka: Beseda o kriti¬
ki; Franc Mjač: V širino; Vinko Beličič:
France Balantič zopet med nami; Raz¬
gledi: Prof. R. Hanželič: Starši in otro¬
ci; Dr. Lojze Škerl: Veliki teden.

Štev. 3: Maks šah: Materina beseda;
Zora Piščanec: Njena pot; Mirko Javor¬
nik: V plesu okoli sveta; Afrika se pre¬
buja; Pavel Fonda: Jamborovec; J. V:
Mlačnost in nezavednost; Književnost in
umetnost; Drago Štoka: Skrinjica; Jo¬
že Peterlin: Gledališče; F. Jakomin:
Strah pred večerom; Radio; f. m.: Ljud¬
ska prosveta; Mirko Filej: Kulturno de¬
lovanje v Gorici; Miranda Zafred: Čar¬
na moč filma; Fi’m; Drago Štoka: Po¬
slanstvo naše radi'ske postaje; Pod črto:
Franc Mljač: Zamolčana resnica; Vladi |
Daneu: Osem oseb išče razumevanja; |
— n: Možje pa taki; Jakomin Dušan: '
Slovenski oktet; Razg^di; Iv. Theuer-
schnh: Kaj pa naši očetje; Lojze Škerlj
Zakaj prav k Mariji? Štev. 4. Jože Pe¬
terlin: Naši tabori; Zora Saksida: Zbo¬
gom, gospod profesor; Mirko Javornik:
Izpod Triglava na Himalajo; Ljubka
Šorli: K Tebi pojdem; Zdravko Ocvirk:
Romanca; Stanko Janežič: Mož z otro¬
ki; Bruna Pertot: Pesem; Ferrucc : o Ja¬
komin: Ribičeva tožba; B. Zemlja: U-
ganka; Judita Romana: Grbavec; Knji¬
ževnost in umetnost; Gledališče; Ljud¬
ska prosveta; Dušan Jakomin: Radio —
posrednik; Lojze Škerl: Duhovna misel;
Naša darila otrokom; Iv. Theuerschuh:
Kaj pa naši očetje; Razgledi; Miranda
Zafred: Cannes. Na Platnicah vseh šte¬
vilk: Pisma Mladiki.

Kulturna revija izhaja vsako prvo ne¬
deljo v mesecu; vsaka številka stane po
pošti 80 lir. Celoletna naročnina 10 šte¬
vilk po pošti 800 lir. Naročnina za ves
letnik v Ameriki 2 in pol dolarja.

ESLOVENIA LIBRE

Editor responsable: Miloš Stare
Redactor: Jose Kroselj
Redaccidn y Administracidn:
Ramon Falcon 4158. Buenos Aires
Argentina

To nedeljo ob peti uri

Gallusov KONCERT

v dvorani kolegija SAN JOSE na ulici AZCUENAGA 160, Capital.

-VSTOPNICE bo mogoče dobiti pred vhodom v dvorano -

Pakete za Božič

vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬
valne stroje, radijske aparate, dvoko¬
lesa itd. najbolje in najceneje pošilja

Jadran - Pafe

Charcas 769. Blizu Retira. TE 31-8788
Buenos Aires

Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah
od 11-13 ure.

Pismena naročila, kakor tudi denar,
pošiljajte po giro postal ali z bančnim
čekom na

ZDENKA KALEČAK
Casilla de Correo 340 - Buenos Aires
Vsi paketi so zavarovani in prispejo
v 21 dneh.

Znatno znižane cene!

CERKVENI OGLASNIK

Slovenska šolska mladina iz Vel kega
Buencs Airesa bo imela v ne^eiin 22.
septembra sv. mašo s skupnim šolskim
obhajilom ob 17 v farni cerkvi v C uda-
deli, nato pa bo priredila Slomškovo
proslavo v dvorani pod cerkvijo.

OBVESTILA

Članski sestanek SKAS — a v sobeto
dne 14. septembra bo ob 19. uri na Ra¬
mon Falcon 4158. Dnevni red: debata o
problemih, obravnavanih na študijskem
dnevu. Lepo vabi odbor.

Razvoj sodobnega gospodarstva in za¬
sebna imovira je naslov predavanju, ki
ga bo imel g. France Krištof v soboto
14. t. m. ob 16. uri v okvirju knj go-
vodskega tečaja Društva Slovencev t
S lovenski hiši, Ramon Falcon 4158. Po¬
leg tečajnikov vabljeni vsi, ki se za ta
vprašanja zanimajo.

Nogomet: SFZ Lanus — Mladinski

dom;

Odbojka: SFZ Mcron — Naš dom;

Proste va>: SDO Lanus in Moron,
skupno;

Razna tekmovanja: Otroci iz Lanusa.

Okrog sto mladih, vedrih, zdravih src
bo nastopilo na športno-družabni prire¬
ditvi 13. oktobra v Lanusu. Pokazali bo¬
do veliko delo ter prizadevanje mladin¬
skih organizacij.

Rojaki, ali morete odreči prošnji slo¬
venske mladine? Prepričani smo, da se
Vaše srce veseli take mladine in da ho¬
če pomagati pri njenem delu. Dokažite
to tudi na zunaj ter prispevajte dobitke
za srečelov. Vse bo dobrodošlo. Mladini
pa boste s tem dali novo pobudo pri
njenem delu.

Težko nam je obiskati vse rojake, po¬
sebno izven Lanusa, ker nimamo vseh
naslovov. Zato ob tej priložnosti obve¬
ščamo, da dobitke lahko pustite pri od¬
bornikih SFZ ali odbornicah SDO iz La¬
nusa in Morona ter v Dušnopastirski pi¬
sarni na Ramon Falconu 4158 z naroči¬
lom, da je dar za mladinsko prireditev
v Lanusu.

Prihodnji družabni večer Slovenskega
planmskega društva bo v soboto, 12 . ok¬
tobra po 21. uri v dvorani Gasilskega
doma v Ramos Me ia, Alvarado 173 (v
bližini bara Ilirija), čisti dobiček je na¬
menjen opremi planinskega doma
“Stan” v Bariločah. Prometna sredstva
vozijo celo noč.

Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je 20.
avgusta 1957 v Ljubljani umrl po hudem trpljenju, previden s tolažili sv.
vere, v starosti 61 let naš skrbni mož, predobri oče, tast

gospod IVAN BORŠTNIK

Pokopali so ga dne 23. avgusta 1957 pri Sv. Križu v Ljubljani.
“Blagor mrtvim, kateri umrjejo v Gospodu... zakaj njih dela jim
sledijo.”

Žalujoči:

Žena An», hčerka Danica, por. Zupančič,
sin Maks, zet Jože, snaha Elida,
vnuka Jelka in Janko tel ostalo sorodstvo
Buenos Aires, Ljubljana, 10. IX. 1957.

FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main

(53)

“Kaj ti je torej danes povedala Go¬
spa,” jo vpraša.

“Que soy 1’immaculada Councepciou,”
odvrne Bernardka in videti je, da se
muči s spominom.

“Pa veš, kaj to pomeni: “Jaz sem
brezmadežno spočetje”?

“Ne, tega ne vem —”

“Ali morda veš, kaj pomeni “brezma¬
dežen?”

“O da, vem. Brezmadežno je nekaj,
kar je čisto...”

“Dobro! In spočetje?”

Bernardka brez odgovora skloni gla¬
vo.

“No, pustimo to,” se izogne župnik.
“Ali mi moreš povedati, kar veš o Ma¬
teri božji? Gospod katehet vam je o tem
gotovo veliko govoril.”

“O da,” jeclja Bernardka in poka s
prsti kot slaba šolarka, ki prav malo
zaupa svoji zabiti glavi. “O da, Mati
božja je prinesla na svet Kristusa. V
betlehemskem hlevu ga je položila na
slamo. Z leve je gledal voliček in z des¬
ne osliček, na katerem je prijahala v
hlev. Voliček je dihal. Potlej so prišli
pastirji in sveti Trije kralji. In potlej je
Mati božja zelo veliko trpela v življe¬
nju. Sedem mečev ji je prebodlo srce
ker so ji sina, Odrešenika, pribili na
križ...”

“No, vse zelo prav, otrok moj,” ki¬
ma dekan. “Ali vam gospod katehet ni
nič več pripovedovali ? Ali ni nikoli govo¬
ril o brezmadežnem spočetju?”

Zdaj povzame besedo obbe Pomian:

“Prepričan sem, gospod dekan, da o
tej dogmi nikoli nisem govoril. Sicer pa
tudi ne spada v snov ljudske šele.”

“Toda morda je o tem govorila kaj u-
čiteljica sestra Vaozous?”

“Izključeno,” strese Pomian z glavo.

Dekan skoraj žalostno pogleda dekli¬
ci v oči. Misli na besede direktorja Cla-
rensa, ki mu je danes dejal, da je v po¬
govoru Bernardkina največja moč rav¬
nodušnost. Še bolj se je sklonil.

“Nekje si morala ta izraz vendar sli¬
šati. Dobro premisli, kdo ti je o brezma¬
dežnem spočetju že govoril. Ali pa lažeš,
da bi o tem kdaj kaj čula?”

Bernardka zapre oči, da bi na župni¬
kov ukaz natančno premislila. Čez čas
je dejala z opravičujočim glasom:

“Mogoče, da sem kdaj kaj slišala. Ne
vem pa nič več.”

Zdaj se je Peyramale dvignil in stopil
za Bernardko.

“Potlej ti bom jaz povedal, draga, ka¬
ko je tekla stvar o brezmadežnem spo¬
četju. Pred štirimi leti, osmega decem¬
bra, je sveti Oče, papež Pij v Rimu, o-
znanil svetu nauk, da je bila preblaže-
na Devica Marija v prvem trenutku spo¬
četja, to se pravi od prvega trenutka
svojega bivanja v materinem telesu, ne¬
dotaknjena od izvirnega greha in sicer
zavoljo milosti božje, ki jo je zaslužil
Jezus Kristus... Ali razumeš Bernard¬
ka?”

Bernardka počasi strese z glavo:

“Kako naj to razumem, prečastiti?”

“Verjamem, otrok moj, kako bi mogla
to razumeti? To ni stvar za svetni ra¬
zum. Nad tem so si ubi ali glave uče¬
njaki. Toda eno boš mogoče tudi ti ra¬
zumela: če bi preblažena Devica Mari¬
ja v resnici govorila, bi mogla o sebi re¬
či le takole: Jaz sem sad brezmadežne¬
ga spočetja. Ne more pa reči: Jaz sem
brezmadežno Spočetje. Rojstvo in spo¬
četje, to sta dogodka. Oseba pa ni no¬
ben dogodek. Nihče ne more reči o sebi:
Jaz sem rojstvo svoje matere. Mar ni
res?”...

Bernardka molči in tuje strmi v Pey-
ramalea. V njegovem hripavem glasu je
nekaj trdega:

“Tvoja Gospa je napravila torej neod¬
pustljivo napako. Ali priznaš?”

Bernardka je pod kapuletom, ki ga ni
odložila, nagrbančila čelo:

“ Gospa,” je rekla po dolgem premiš-
Ijanju, “je tujka tukaj. Zdi se mi, da se
marsikdaj ni mogla prav lahko izrazi¬
ti...”

Pri teh besedah abbe Pomian ni mo¬
gel skriti nasmeška. Dekan je neopazno
namignil.

Počasi se je kaplan umaknil. Bernard¬
ka bi želela, da bi katehet, ki mu je
zaupala, ne bil odšel. Zdaj ji je tako tu¬
je, kar je sama s Peyrama!eom. Ta je
globoko vzdihnil.

“Zelo resna ura je to, moj dragi otrok.
Pomisli. Čez nekaj tednov bi morala pri¬
stopiti k mizi Gospodovi. Odgovoren
sem zate. Zelo me skrbi zavoljo tvoje
duše. Kaj naj počnem s teboj? Gledaš
z vero in govoriš z vero. Toda jaz ti ne
morem in ne morem verjeti. In danes še
manj kot kdaj prej. Trpinčiš me, Ber¬

nardka. Prosim te kot tvoj duhovni pa¬
stir, kot spovednik: pusti laž! Priznaj:
gospa Milletova, gospa Baup, gospa Ce-
sao ali Bog ve kdo, ml je prišepnil Im-
maculada Courcepciou, in sicer samo za¬
voljo tega, da bi bila jaz velika pred
ljudmi...”

“Tega ne morem priznati,” reče žalo¬
stno Bernardka. “Ni res. Nobena teh
gospa mi ni ničesar prišepnila.”

Dekan zavrta oči v apatični dekliški
pogled.

‘Stari župnik Ader, ki ga poznaš iz
Bartresa, te je menda obiskal proti mo¬
ji volji. Premisli še enkrat! Morda te je
nevede pripeljal na to misel?”

Bernardka mirno odgovori:

“Z menoj gospod župnik Ader sploh
ni govoril na samem. Saj so bili starši
zraven, teta Bernarda, teta Luci'a in te¬
ta Sajou. Toda o taki stvari sploh ni bi¬
lo nobenega govora...”

Peyramale ni ničesar odgovoril, tem¬
več je sedel k pisalni m : zi in pričel lista¬
ti po neki knjigi. Po dolgem molku šele
je pričel s spremenjenim, mehkim in
globokim glasom:

“Kako si zamišljaš svoje življenje,
svojo bodočnost, drago dekle?”

“Kakor bodočnost drugih deklet”, od¬
govori Bernardka hitro in neprisiljeno.

Peyramale ne dvigne oči, temveč go¬
vori v knjigo: “Odrasla deklica si, sko¬
raj že prava žena, bi mogel reči. Vsa
dekleta po prvem obhajilu imajo pravico
do dovol enih zabav. Gredo na ples, spo¬
znavajo mlade ljudi, privoščijo si mar¬
sikakšno šalo. če Bog hoče, dobijo pa¬
metnega meža. Ti si mlinarjev otrok.
Ti bi mogla dobiti mlinarja. Potlej pri¬
dejo otroci. Pomisli na svojo mater!

Več skrbi je morda, kakor veselja, Bog
ve ž vljenje je pač živi . en je. In Gospod
Bog ni ustvaril drugega. Ali bi ti ne šla
rada na ples? Ali bi ne bila rada ka¬
kor tvoja mati? Reci sama!”

Bernardka zardi in živahno reče:

“Seveda bi šla plesat, gospod župnik,
in nekoč dobila moža kot druge...”

Velikan se nameri s škripajočimi čev¬
lji proti deklici, in ji položi pesti na ra¬
mena.

“Potlej se pa zbudi! Sicer je z živ¬
ljenjem končano. Zakaj z ognjem se
igraš, o Bernardka!”

Šestindvajseto poglavje
Odmevali posnemovalci
čudeža

Bernardka od četrtka ne hodi več k
votlini. Lourške žene pa zahajajo še kar
naprej, zjutraj in zvečer. Mizo. ki jo je
zaplenil Jaccmet, so spravili v župano¬
vo šupo. Toda že v petek je bila spet v
massabiellski votlini, svetla, okrašena z
rožami in svečami. Policijski komisar je
je dal znova zapleniti. Drugi dan so je
spet ukradli. Igra se je ponavljala, do¬
kler niso mize po ukazu cesarskega dr¬
žavnega tožilca razsekali za drva .Gospa
Milletova je vložila pritožbo, ker so
vzeli in uničili njeno lastnino. Ist: ča¬
sno je podarila novo mizo, ki je bila ve¬
liko lepša od prve. župan Lacade, ki je
po Dotourovem pojmovanju postal ▼
borbi proti Gospe čudno popustljiv, je
državnemu tožilcu nasvetoval, naj opu¬
sti politiko zbadanja. Zbadanje izvira i®
jeze in jeza je v velikem in malem v P°'
litiki brezuspešna.

“če udarimo,” meni Lacade”, potlej
moramo udariti pošteno. In mi bomo U'
darili, cber Procureur. Zanesite se!”