GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA	Številka 46 - Leto XVI - 19. november 1977
Združevanje
sredstev
Pred štirinajstimi dnevi smo položili temeljni kamen za novo tovarno „Mikroelektroniko".
Zahteven in drag projekt ne bi tako hitro zagledal belega dne, če ne bi vsa Iskra združila naporov in sredstev za ta pomemben sodoben podvig.
To je prvi primer v Iskri, ko smo s skupnimi močmi zastavili in realizirali bistveno novo proizvodnjo, pomembno za celotno Iskro.
Proizvodnja TOZD Mikroelektronika v izgradnji pomeni za vso Iskro velik korak naprej pri posodabljanju proizvodnega programa, osvajanju nove proizvodnje in predvsem približanju naše elektronike najsodobnejšim tehničnim dosežkom na svetu.
To pa je bilo možno le ob skupnem vlaganju, ko smo razumeli potrebo časa, napredka in končno potrebo povečanja našega renomeja doma in v svetu.
Devetindvajset milijonov, kolikor smo jih že in jih še bomo združili za ta projekt za vso Iskro, res ne predstavlja skrajne meje naši gospodarskih moči, vendar je vrednost te vsote predvsem v združeni volji, da s skupnimi močmi ustvarimo tehnične možnosti, ki jih od nas zahteva razvoj na področju elektronike.	/5
Druga velika vrednost enotnega financiranja tega načrta pa je spoznanje, da s skupnimi napori, združevanjem znanja in sadov dela, lahko naredimo še mnogo več, kot vsak zase.
Ena TOZD, celo ena delovna organizacija sama zase je navadno prešibka za velike naloge, ki jih pred nas postavlja skokovita rast znanosti v zadnjih desetletjih. S skupnimi močmi pa smo v Iskri z velikim intelektualnim potencialom in gmotnimi možnostmi celotnega ZP zmožni narediti daleč več, kot naredimo sedaj.
Končno pa je naš namen združevanja v Iskro skupno delo, ki vodi k istemu cilju — napredku vsake posamezne tovarne in v končni fazi k vsestranskemu izboljšanju pogojev in uveljavljanju vrednosti dela vsakega posameznega delavca. Vse te možnosti nam dajeta Ustava in Zakon o združenem delu.
Prav gotovo mora biti ta praktični dosežek združevanja dela in sredstev celotne Iskre nova izkušnja in vzpodbuda za bodoča podobna vlaganja. Čaka nas namreč še mnogo neizpolnjenih nalog. Takih, ki so teoretično in praktično že rešene, pa posameznim TOZD in delovnim organizacijam manjka sredstev za njihovo realizacijo.
, Naj zaključim z mislijo enega_ naših inženirjev v razvoju: „Še zdaleč nismo neumni, imamo ideje in spoznanja, imamo tehnične rešitve, manjka nam pa kanček korajže, da bi tvegali realizacijo."
KF
JOŽE HUJS O REZULTATIH POSLOVAMJA
Generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs je v četrtek, kot je v Iskri postalo že tradicionalno, v obširnem a izčrpnem poročilu podal vodilnim delavcem ZP Iskra rezultate poslovanja ZP v obdobju od januarja do septembra letos, torej obračun devetih mesecev letošnjega leta. Njegova splošna ocena je zadovoljiva, vendar je tudi hkrati opozoril še na vrsto problemov in slabosti, ki jih bo treba odpraviti zato, da bo poslovni rezultat za letošnje celotno leto še boljši.
Po njegovih besedah smo v devetih mesecih izpolnili 74,3 % letnega plana, kar je v skladu z oceno in kaže, da bomo po vsej verjetnosti letošnji plan izpolnili stoodstotno seveda, če
bomo tako nadaljevali s poslovanjem, kot doslej. Dosedanji rezultati kažejo tudi na nekaterih drugih sektorjih zadovoljivo podobo, kot na primer v prodaji, kjer smo dosegli 75,2 % planirane letošnje realizacije in kar kaže tudi na zmanjšanje zalog. Glede izvoza, ki je bil realiziran v višini 73,7 %, pa smo malo pod planom, čeprav je le-ta znašal v prvih devetih mesecih 59 milijonov dolarjev.
Ko je Hujs govoril o nekaterih negativnih plateh devetmesečnega poslovanja, je najprej omenil kvaliteto naših izdelkov, kjer se je situacija poslabšala in tendenco zmanjševanja izvoza spričo konjunkture na domačem trgu, kar se je odrazilo tudi v dejstvu, da smo za kake tri do štiri milijone dolarjev izvozili manj, čeprav smo imeli za to naročila iz tujine. Kljub temu pa primerjava z lanskim letom kaže, da smo letos v devetih mesecih za 40,3 % več izvozili kot lani, najpomembneje pri tem pa je, da imamo letos za
7 milij. dolarjev manjši uvoz kar je vsekakor razveseljivo in je k temu nedvomno prispevala tudi interna izvozna stimulacija. Pri tem je Hujs še omenil, da je lani izvoz pokrival uvoz, letos pa imamo, kot smo že zabeležili, kar zadovoljiv izvozni presežek.
čeprav so v celoti finančni rezultati zadovoljivi, v devetih mesecih beležimo 12 starih milijard ostanka dohodka, akumulacija še vedno pada in, kar je najpomembneje, tudi z investicijami nikakor ne moremo biti zadovoljni. V devetih mesecih smo realizirali samo 44,8% planiranih' investicij, kar je vsekakor zaskrbljujoče in vse kaže, da bomo letos za investicije porabili samo 60-70 % planiranih investicij.
Glede izgub posameznih tozdov pa položaj ni tako zaskrbljujoč, saj je v izgubi samo osem tozdov in njihove izgube ne predstavljajo visokih zneskov, ki bi jih ne bilo mogoče sanirati in izgube odpraviti.
Ko je Hujs, med drugim, govoril tudi o zaposlovanju v Iskri, je dejal, da šteje Iskra trenutno 26.218 zaposlenih delavcev (brez celjskega Ema), vendar pa je pri tem opozoril na 6 % povečano zaposlenost, ki velja za celotno ZP, kar pa seveda ni čisto v skladu z republiško resolucijo o politiki zaposlovanja.
V nadaljevanju svojega poročila je generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs govoril še o poteku akcije za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju v-SOZD Iskra, ki poteka več ali manj po načrtu ter o problematiki osebnih dohodkov v SOZD Iskra.
D. Ž.
POGOVOR Z IVOM BOGOEVIM O IZVOZU
Dobre izvozne možnosti v ZDA
Ob dvajsetletnici izvoza Iskre ameriški firmi EMPIRE MACHINES INC. je prišel na proslavo tega jubileja tudi direktor Iskrinega zastopstva v New Yorku Ivo Bogoev. Rade volje nam je ustregel, ko smo ga prosili za kratek razgovor o naši izvozno-uvozni dejavnosti v ZDA.
Ob vse večjih prizadevanjih, ki tudi rodijo praktične sadove na področju izvoza, nas zanima, kakšna je trgovinska menjava med Jugoslavijo in ZDA?
Menjava med Jugoslavijo in ZDA stalno raste. Menim pa, da je večanje poslov še vedno premajhno, glede na ekonomski in materilani potencial, ki ga ZDA imajo. Menjava se giblje med petsto in sedemsto milijoni dolarjev letno. Jugoslovansko blago pri tem izvozu predstavljajo predvsem kovine, na drugem mestu je les in lesni izdelki, nato pa pride na vrsto tekstil in drugo blago.
Pri teh izvoznih poslih je elektroindustrija relativno slabo zastopana in ima majhen delež v menjavi. Iskra je še vedno premalo zastopana, glede na možnosti, ki jih ima, čeprav je med naj večjimi izvozniki jugoslovanske
elektroindustrije. Zato ima tudi svoje zastopstvo v ZDA. Žal večina naše elektroindustrije ne izvaža neposredno, niti posredno.
Pač pa ima močan delež celotna elektroindustrija pri jugoslovanskem uvozu iz ZDA. To predstavlja večino-
ma uvoz ameriške tehnologije in strojne opreme za to tehnologijo. Zadnja leta pa je uvažal investicijsko opremo poleg Iskrine Industrije telekomunikacij še banjaluški „Rudi Čajavec“ v vrednosti 10 milijonov dolaijev.
Kakšen je Iskrin izvoz v ZDA in na katerih področjih sodeluje Iskra z ameriškimi firmami?
Iskrin izvoz se letno giblje med milijonom in milijonom in pol dolarjev. Lani smo dosegli rekordno »letino" — milijon sedemsto tisoč dolarjev, ta uspeh pa se letos žal ne bo ponovil, predvsem zaradi izpadov v nekaterih tovarnah, ki delajo za izvoz. SO pa tudi nekatere težave na področju kvalitete.
Seveda je Iskra še kako zainteresirana za ameriško tehnologijo. Če je treba iskati sodelovanje na področju tehnologije, ima Iskra največ interesov
H Tednu požarne varnosti v Kranju v današnji številki Iskre posvečamo na 5. strani nekaj več prostora. Ob tej priložnosti je zbrane gasilske enote kranjskih kolektivov pozdravil Ivan Cvar, direktor kadrovskega področja Elektro mehanike.
.V
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA KOOOS ZP ISKRA
Novi usklajeni roki
Minuli teden je bila v Ljubljani seja izvršnega odbora koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata ZP Iskra. Poleg članov 10 so se zasedanja udeležili še predsedniki sindikalnih konferenc delovnih organizacij in temeljne organizacije TELA, člani komisije za razvoj samoupravljanja ter ožji politični aktiv ZP Iskra.
V okviru prve točke dnevnega reda zacij morajo sprejeti predlog samo-je izvršni odbor ocenil akcije pri ures- upravnega sporazuma in odločati o ničevanju zakona o združenem delu izvedbi referendumov ter določiti ter potek razprav o osnutku samo- podpisnike samoupravnih sporazumov upravnega sporazuma o združevanju v 9. decembra. Referendumi o sprejetju SOZD Iskra. Oceno in razpravo bi predlogov samoupravnih sporazumov lahko na kratko strnili v trditev, da pa morajo biti v vseh Iskrinih delovnih nam bo, kot vse kaže, v vseh Iskrinih organizacijah 23. decembra. Samo-delovnih organizacijah pravočasno, upravni sporazum o združevanju v torej do konca leta, uspelo uskladiti SOZD Iskra bomo podpisali v dneh od samoupravne akte z zakonom o zdru- 27. do 30. decembra, ženem delu. Delegati so poudarili, da bo šlo časovno precej na tesno, da pa bomo sprejeto zadolžitev uresničili ob prizadevnosti nas vseh.
Izvršni odbor Iskrinega sindikata je zaradi obsežnega dela in časovne utesnjenosti preložil tako imenovane maksimalne termine v procesu sprejemanja samoupravnih sporazumov za teden dni. Tako bo 22. novembra seja Odbora za spremljanje izvrševanja programa in delovnih načrtov preobrazbe samoupravnih odnosov v ZP Iskra. Še pred tem datumom bo treba izvesti usklajevanje o osnutkih samoupravnih sporazumov delovnih organizacij. Drugega decembra bo nato seja Skupščine ZP Iskra, na kateri naj bi sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra. Delavski sveti temeljnih organi-
in možnosti v ZDA. Zato pa Iskra sistematično spremlja ameriške tehnične dosežke, njeno tehnologijo, razvoj in informacije, ki jih nudi ameriška industrija.
Po mojem mnenju je v Iskri težko govoriti o kateremkoli bazičnem projektu, važnejšem za vse ZP, ne da bi upoštevali dosežke ameriških znanstvenih ustanov in industrije ZDA.
Tako imamo navezane dobre stike in močno sodelovanje na področju mikroelektronike s firmo American myerosistem incorporated.
Za tehnologijo te firme in tehnično sodelovanje je zelo zainteresirana Iskra v zvezi z gradnjo nove tovarne Mikroelektronika. Na področju računalništva tesno sodelujemo s firmo Control Data Corporation. To so naši direktni stiki. Še več pa je tehničnih menjav z manjšimi firmami na področju elementov.
Možnosti sodelovanja pa še zdaleč niso izčrpane. Morali bomo še povečati naše napore, da bo Iskra dosegla učinek, ki ga za svoj razvoj potrebuje.
Bi nam, prosim, povedali, kako je s kvaliteto in posli, ali ti rastejo?
Predvsem predvidevamo sorazmerno lep premik našega izvoza od enega in pol milijona na dva milijona dolarjev. Z obstoječim proizvodnim programom bi lahko dosegla Iskra izvoz v vrednosti treh milijonov dolaijev, s
Na seji IO KOOOS so poudariU, da teh terminov ne bo več moč spreminjati, zlasti pa so opozorili, da bo sindikat zahteval polno politično odgovornost in sankcije nad vsemi, ki ne bodo spoštovah omenjenih terminov.
V	nadaljevanju je Izvršni odbor razpravljal o predlogu in željah temeljne organizacije TELA, da se organizira kot delovna organizacija. Udeleženci so po udar ih, da vodstvo sindikalne organizacije v TELI ni spoštovalo stališč, ki jih je sprejel sindikat na ravni celotne Iskre. Izrečen je bil tudi očitek, da se je sindikalno vodstvo v TELI vedlo enostransko, ker delavcev v tej temeljni organizaciji ni seznanjalo z mnenji in stališči delavcev v drugih Iskrinih delovnih in temeljnih organizacijah. Vodja sestanka, predsednik sindikata Jože Čebela, je v obrazložitvi dogodkov v TELI poudaril, da želje nekaterih v omenjeni temeljni organizaciji zavirajo samoupravno preobrazbo v celotni Iskri, hkrati pa ne zagotavljajo socialne varnosti zaposlenih.
V	nadaljevanju je Jože Čebela seznanil izvršni odbor sindikata s problematiko Iskrine sindikalne organizacije, zlasti z vprašanjem sodelovanja med sindikatom in Zvezo komunistov v Iskri. Poudaril je, da v Iskri ni čutiti dela partijske organizacije, ker pa sekretariat zveze komunistov v svoje delovanje ne vključuje predstavnikov drugih družbenopoUtičnih organizacij med njimi tudi ne more biti delovnega dogovora.
Lado Drobež
rana vezja ter periferne naprave za računalnike. Tako so redne dobave iz ZDA gibljejo v višini 800 tisoč do miljon dolaijev letno. Seveda to brez investicijske opreme.
Kako jugoslovansko-ameriški politični stiki vplivajo na komercialno-tehnično sodelovanje?
Dvostranski poUtični odnosi med
________ _____ _________ ________ Jugoslavijo in ZDA so tako dobri, da
povečanjem izvoznega asortimenta pa ustvarjajo tako pozitivno klimo na
bi ta številka lahko prišla tudi na pet tem področju, kot še nikoh doslej. To milijonov. Seveda pa povečanje ni Pa ustval3a ugodno vzdušje za trg, tako enostavno in bo zahtevalo zore- znanstveno sodelovanje m menjave na nje in čas, kajti ameriški trg je zelo ^ahh področjih. Jugoslavija je v specifičen in se mu je treba temeljito ZD^ na .seznamu držav ki koristijo nrilaeoditi	preferencialne carmske stopnje. Tako
Uvoz Iskre iz ZDA pa tudi stalno je,80% uvKoza iz Jugoslavije oprošče-raste, zlasti na področju največjih mh uvoznih carm v ZDA. elektronskih dosežkov, kot so integri-	*
ČLOVEK, ZNANJE, TEHNIKA, PRODUKTIVNOST
Združeno delo II
Kot možne načine in oblike predlagamo:
—	sestanek osnovne organizacije zveze komunistov (lahko je tudi
odprt), na katerem bi se komunisti dogovorili o akcijski enotnosti v zvezi z nalogami iz tega načrta;	,
—	sestanek sindikalne organizacije (lahko je skupaj z osnovno organizacijo zveze komunistov), na katerem bi razpravljali o trenutnih rezultatih in razvojnem programu ter o trajnih nalogah v tej zvezi;
—	zbor delovnih ljudi, za katerega bi samoupravni organi pripravili celotno problematiko v zvezi z akcijo skupaj z osnovno organizacijo zveze komunistov in sindikalno organizacijo;
—	sejo delavskega sveta z istimi nalogami;
—	zbor komunistov, če gre za delovno organizacijo ali sestavljeno organizacijo združenega dela, z enakimi nalogami kakor sestanek osnovne organizacije zveze komunistov;
—	zbor ali konferenco sindikalnih organizacij, če gre za delovno organizacijo ali sestavljeno organizacijo združenega dela, z enakimi nalogami kakor sestanek sindikalne organizacije.
Da bi delovni ljudje bili kar najbolje seznanjeni s trenutnim stanjem in razvojnimi možnostmi, je treba zagotoviti:
—	da bodo tovarniška glasila objavila celotno gradivo v zvezi s to akcijo, in sicer pravočasno, zlasti pa analize in ugotovitve;
—	da tekoče, prek dnevnih biltenov (seveda, kjer obstajajo), spremljajo akcijo vsak dan in o njej informirajo delovne ljudi;
—	da v te namene pritegnejo tudi razglasne postaje ter druge oblike obveščanja v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih organizacijah.
Ker akcija ni manifestativna niti ni trenutna, je treba z vsemi oblikami delovanja in sestajanja pa tudi s trajnim informiranjem in obveščanjem omogočiti delovnim ljudem, da bodo neposredno vplivali na končne opredelitve kot cilje akcije, torej na sklepne dogovore in programe. Sleherna nova ideja ali predlog v zvezi s tem naj postane last slehernega delavca, potem pa naj dobi mesto tudi v širših družbenopolitičnih prostorih kot družbena lastnina. Zato je treba sistematično obveščati javna sredstva o gibanjih in uspehih akcije.
D. Ž.
Sestanek sekretariata KS ZSM
Namen sestanka je bil, da se novo vodstvo mladine Iskre med seboj bolje spozna in dogovori za naloge, katere čakajo mlade v naslednjem obdobju. Pogovarjali smo se tudi o problemih in težavah, s katerimi se spopada mladi delavec pri svojem delu.
Dogovorili smo se za naloge, katere moramo izvršiti v najkrajšem času:
—	izpopolnitev kadrovskih evidenc po DO in TOZD
—	ustanavljanje marksističnih krožkov po delovnih organizacijah v sode-lovanju z krožkom na ravni SOZD
—	priprave na ustanovitev mladinske pohodne brigade SOZD Iskra
—	srečanje mladih SOZD Iskra za prireditelja je predlagana DO Kondenzatorji Semič.
Nadalje smo se pogovarjali tudi o problemih medsebojnih odnosov med TOZD in delovnimi ljudmi nasploh, saj so to teme, s katerimi se srečujemo skoraj vsak dan, a do pravih rešitev
kar ne moremo priti.
Dotaknili smo se tudi vedno aktualnih tem o delovanju mladih po 00 in o izboljšanju dela le-tam. Dogovorili smo se, da bomo vse sile usmerili v poživitev dela v tistih 00, kjer je delo zamrlo, ali pa stagnira. Potrebno bo vzpostaviti več osebnih stikov z mladimi v takih osnovnih organizacijah. V prihodnjem obdobju bo potrebno narediti tudi analitični prerez delovanja 00 in podati smernice za uspešnejše delo.
Na kraju smo se dogovorili, da je potrebno dati dosedanjemu predsedniku priznanja za uspešno dosedanje vodenje mladine s tem, da bi mu podarili praktično darilo.
Sestanek smo zaključili z mislijo, da bo tudi novo vodstvo vsaj tako tvorno in uspešno vodilo in usmerjalo mlade v Iskri kot jih je dosedanje.
A.C.
Belgijski sindikalisti v Sloveniji
Slovenski raziskovalni institut iz Čedada je organiziral večdnevni študijski obisk za skupino 31 sindikalnih delavcev iz Belgije. V Italiji so delegacijo seznanili s trenutno politično situacijo v državi, z vprašanjem uresničevanja Osimskih sporazumov, delovanjem sindikatov in številnimi drugimi aktualnimi vprašanji.
Belgijski sindikalisti so se zanimali tudi za položaj slovenske narodnostne manjšine v Italiji in so želeli obiskati tudi Slovenijo. V torek, 8. novembra, so obiskali Novo Gorico, kjer so se pogovarjali s predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Naslednji dan so si ogledali delovni organizaciji Meblo in Cementarno Anhovo.
10. novembra je skupina prispela v Kranj. V Tovarni telekomunikacij na Laborah so jo sprejeli predstavniki sindikata Iskre Elektro mehanike in oddelka za stike z javnostjo. Pogovarjali so se predvsem o organiziranosti in vlogi sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij v TOZD in DO.
Načeli so tudi številna druga vprašanja: razvoj proizvodnje telekomunikacij v Iskri, možnosti za sodelovanje Iskre v okviru uresničevanja Osimskih sporazumov, organiziranost Iskrinih firm v tujini, reševanje problematike zaposlovanja v nerazvitih področjih idr.
Z obiskom so bili tako gostje iz Belgije kot predstavniki naše sindikalne konference zelo zadovoljni.
ISKRA
Številka 46 — 19. nov. 1977
Dobili so jasnejšo predstavo o naši družbenoekonomski organiziranosti združenega dela v naši samoupravni socialistični skupnosti.
Alojz Boc
Avtomatizacija agregata št. 8 hidroelektrarne Fala zaključena
V začetku oktobra letos se je prvič zavrtel novi agregat v hidroelektrarni Fala na Dravi. Gre za 8. agregat z močjo 20 MW, ki so ga Dravske elektrarne Maribor zgradile poleg sedmih starih agregatov, ki obratujejo že od leta 1918 oz. 1924.
Pri gradnji 8. agregata HE Fala je sodelovala tudi Iskra—Avtomatika z inženiringom za avtomatizacijo v višini ca. 5,000.000,00 din. Inženiring je obsegal projektiranje, izdelavo in dobavo naprav, montažo ter spuščanje naprav in spuščanje agregatov obratovalna.
Dobavili smo avtomat za zagon in zaustavitev agregata, omaro za sinhronizacijo, zaščito bloka, signalizacijo zaščite, krmiljenje pomožnih pogonov, omaro za signalizacijo elektrarne in za turbinsko regulacijo, signalno merilno ploščo, komandni pult, 0,4 kV razvod lastne rabe agregata in enosmerni razvod, merilne instrumente in števce ter vse kable.
30 LET INŠTITUTA ZA ELEKTROZVEZE
Oseminšestdesetletni Rudolf Der-žič iz Za kota pri Brežicah sodi nedvomno med tiste pionirje elektrotehnike pri nas, brez katerih bi zagotovo ne bila podoba naše elektroindustrije danes takšna kot je. Poleg tega pa je bil tudi med prvimi sodelavci in ustanovitelji Inštituta za elektrozveze v Ljubljani, katerega tridesetletnico ustanovitve praznujemo te dni.
V uredništvo smo povabili torej našega sobesednika na pogovor in ko je govoril o sebi in svoji življenjski poti smo zabeležili naslednje: 1929. leta je končal srednjo tehniško šolo v Ljubljani in sicer elektrotehniško smer ter bil tako eden izmed absolventov prve generacije slovenskih elektrotehnikov. Po odsluženju vojaškega roka ni mogel takoj najti zaposlitve, ker je takratna svetovna kriza prizadela tudi staro Jugoslavijo. Zato je šele leta 1934 nastopil službo pri Philipsu v Beogradu, kjer je delal v servisu radijskih sprejemnikov in ojačevalnih naprav.
Leta 1939 je Philips odprl tovarno, oziroma montažo radijskih sprejemnikov v Pančevu in tam je naš sobesednik delal tja do leta 1944, nakar so ga prestavili v Philipsovo tovarno v Budimpešto, kjer sta že delala inženirja Jenko in Gruden. Konec vojne je dočakal v Budimpešti in je nekaj časa delal še pod Rusi, ki so prevzeli tovarno. Marca 1945 je bil repatriiran v Beograd. Že v Budimpešti ga je obiskal kolega Jančar, ki ga je kasneje angažiral in Deržič se je maja 1945 dokončno vrnil v Ljubljano.
Najprej je nekaj časa delal na radio-centru centralne tehnike KPS, kasneje pa je bil imenovan za delegata pri ljubljanskem Philips—radiu. Kmalu zatem so 1946. leta ustanovili radiocenter, kjer je bil imenovan za strokovnega sodelavca, nato pa je bil dve leti učitelj praktičnega pouka na srednji tehniški šoli v Ljubljani.
Maja 1948. leta je bil s STŠ premeščen na IEV, kjer je prevzel zadolžitev, vodje sektorja proizvodnje. Njegova naloga je bila organizacija proizvodnje vseh tistih izdelkov, ki so jih skušali uvesti v serijsko proizvodnjo. Tako je bil na IEV ustanovljen proizvodni sektor, iz katerega je kasneje, leta 1950 nastalo podjetje Telekomunikacije z odločbo vlade SFRJ z dne 19. XII. 1950. Direktor tega podjetja je bil toliko časa, dokler se Telekomunikacije niso spet združile z IEV 1. I. 1958, kjer je potem prevzel mesto pomočnika direktorja IEV. Ko je prišlo 1961. leta do združitve z Iskro, je bil naš sogovornik imenovan za direktorja IEZE, kjer je opravljal to dolžnost do 1967. leta, nakar je ostal svetovalec pri isti DO do svoje upokojitve 1972. leta.
Na prvo vprašanje, kakšni so njegovi konkretni spomini na ustanovitev IEV in na njegov prihod na inštitut je Deržič odgovoril:
..Spominjam se predvsem tega, da sem prišel v rižarno, to je bilo konec aprila ali v začetku maja 1948. leta. Takrat smo že imeli nekatere prostore
v rižarni. To je bila ena naših prvih ekspanzij, kjer smo dobili še nekaj več prostora. Prvi naši prostori so bili v gimnaziji na Šubičevi ulici. V spominu mi je ostalo najbolj naglo delo, da bi se čimprej vselili v prostore, ki so jih izpraznil v rižarni — tam je bila namreč luŠčilnica riža, mi pa smo dobili prostore v drugem nadstropju. Ko so prišli prvi stroji, smo morali stroje spraviti v prvo nadstropje. Razširili smo okna in potem stroje skozi njih spravljali v prvo nadstropje. Spomnim se, da smo vsi rinili tiste stroje, kar nas je bilo pri hiši, in vsi smo bili navdušeni, da je prišlo končno nekaj, s čimer smo potem začeli delati. Dobro se še spominjam, da je takrat prišel tudi prvi avtomat za izdelavo manjših delov — to je stružni avtomat. Tega je tedaj postavil prof. ing. Gruden, ki je takrat delal pri nas in je sploh vse tiste stroje pregledal, jih sprejel in na njih naučil delati ljudi, ker takrat pač ni bilo dovolj kvalificiranih delavcev. Priučeni ljudje, ki so se sicer dobro izkazali pri drugem delu, so bili potem sprejeti na ta dela in postali pozneje zelo prizadevni kvalificirani delavci. Ko smo dobili prostore in demontirali tisto opremo, smo se selili iz prvega nadstropja v klet, pozneje pa še v pritličje. Kmalu je bila zasedena vsa stavba.
V tem času smo delali razne aparature. To so bile posebne zadolžitve za centralno vodstvo v Beogradu, pa za razne druge ustanove, za katere je bilo potrebno izdelati omenjene aparature. Ker pa sestavnih delov ni bilo, smo iz raznih delov vojaških aparatur, nemških in italijanskih, izdelovali vse tisto, kar so potrebovali za izdelavo aparatur.
Previjali smo kondenzatorje, transformatorje in drugo. Tako se je tudi začel razvoj raznih sestavnih delov. S tem v zvezi je bilo tudi precej dela v vseh delavnicah, kjer je bilo treba narediti mnogo stvari. Naša organizacija se je torej vedno bolj širila. Spominjam se, da sem bil 25. po vrsti, ko sem prišel na IEV in do konca leta nas je bilo že preko sto, tako da smo bili za takrat že precej velik kolektiv.
Dalje se spominjam, da smo leta 1949 razvili že razne stvari in se je pokazala potreba po organizaciji širše proizvodnje. Z njo pa potreba po graditvi novih prostorov in 1949. leta se je začela gradnja v Pržanu. Imeli smo tudi tistemu času primeren razpored dela. Tako smo dopoldne opravljali redno delo na inštitutu, popoldne pa smo odšli v Pržan in kopali jame. Kopali smo tudi ponoči, kadar je bilo nujno potrebno.
Vsi od kraja so bili takrat zagnani in ni bilo vprašanje, kdo bo kaj delal in kdaj. Vsak je bil pripravljen narediti vse. Leta 1948—1949 smo pripravili tudi plan in program za ekonomijo. Takrat je bilo geslo: 'vsaka tovarna' naj skrbi za prehrano svojih delavcev. Imen smo svojo menzo, praktično smo živeli na inštitutu, nekateri še spat niso šli domov. Gojili smo svinje in imeli smo tudi valilnico piščancev."
Za uspešno avtomatizacijo 8. agregata HE Fala imajo poleg Iskrinih sodelavcev največ zaslug še sodelavci Dravskih elektrarn in HE Fala ter Iskrin kooperant Elektrovod, ki je opravil zahtevno montažo in preskušanje ter spuščanje agregata v obratovanje.
Š to avtomatizacijo se nadaljuje realizacija koncepta avtomatizacije Dravskih elektrarn, po katerem je v končni fazi predvideno daljinsko vodenje vseh agregatov iz centra vodenja DEM.
B. Škorjak
Nekdanji direktor IEV in IEZE "
Rudolf Deržič.
„Zanima nas, kdaj ste se preselili v Pržan? "
,,Preselitev v Pržan se je začela leta 1951. Preselil se je proizvodni sektor z ljudmi in z opremo, tako da je ostal inštitut praktično brez opreme."
„Vi ste takrat pravzaprav zapustili IEV, ker ste šli za direktorja Teleko* munikacij. Ampak vendar — kot ste povedali že prej v svoji biografiji, ste se ponovno I. 1958 znova vrnili na IEV. Kakšna je bila razlika od IEV iz »herojskih" prvih časov in potem od IEV deset let pozneje? "
„Že takrat, od vsega začetka, smo se zavzemali za primerno organizacijo dela. Takoj, ko se je formiralo podjetje Telekomunikacije, so bili ustanovljeni tudi obrati kondenzatorjev Semič, uporov Šentjernej in pa obrat v Pržanu. Pozneje so se formirali š® Horjul, TEN, Feriti, Magneti, Keramika, tako da je bil to že takrat širok kolektiv. Leta 1958 nas je bilo že nekaj čez tri tisoč — takrat ko smo se združili, razen Pržana, ki je ostal zunaj. Prostorsko pa smo bili še vedno zelo utesnjeni. Prostore smo imeli razmetane povsod po Ljubljani, kjerkoli je bila kakšna primerna luknja, smo imeli proizvodnjo ali pa laboratorije. Na primer, na vrhu nebotičnika je bil televizijski laboratorij. Del prostorov smo dobili tudi v Tobačni tovarni, ki smo jo adaptirali. Med tern časom smo si tudi veliko prizadevali za sodelovanje med Iskro in IEV. To je bil prvi zametek skupne komerciale-Predvsem je bilo najprej skupno nast°' panje na sejmih, skupno reklamiranje-Te posle smo torej združevali in skušali enotno nastopati, v proizvodnji Pa smo skušali drug drugemu pomagat1. Mehansko, strojno, je bila Iskra dobre opremljena in seveda tudi organizacijsko na višji ravni od nas. Veliko narn je pomagala tudi pri izdelavi raznih orodij, sestavnih delov za razne apa' rature itd.
Ko smo leta 1955 začeli skupei sodelovati, so bile to najprej skuph® razstave, potem pa še skupna prodaja-Takrat smo ustanovili tudi prva pred' stavništva na Reki, v Beogradu itd.
„ln kaj bi povedali kot Iskraš za zaključek našega razgovora tridese tisoč Iskrašem, kajti nedvomno ste vl in številni vaši tovariši s piomrskil?-delom polagali temelje in veliko Prl' spevali k temu, da je Iskra dane5 takšna kakršna je — velika sestavljen3 organizacija združenega dela, P°' membna tako za Slovenijo kot za Ju' goslavijo in ves svet? "
»Predvsem bi želel vsem Iskrašeh1 še naprej takšne uspehe, kakršne so do zdaj dosegali, tako po tehnološk' plati, kakor tudi pri ustvarjanju no^ih proizvodov in tudi osvajanju tržišča-Da bi šlo še tako naprej in da bi $e Iskraši še vedno zavedali, da smo Pa . Iskraši na eni strani, na drugi stran1 pa, da vsi gradimo svojo socialistično domovino."
Dušan Željeznov
I i
Rezultati devetmesečnega poslovanja
V	novogoriški Iskri smo pregledali poslovne rezultate dosežene v prvih devetih mesecih letošnjega leta in ugotovili, da uspešno izpolnjujemo zastavljene dlje na področju proizvodnje, prodaje, zaposlovanja in nekatere druge. Plan proizvodnje smo v devetih mesecih v celoti izpolnili z 71,89 procentov tako, da lahko pričakujemo, da bomo do konca leta plan proizvodnje v celoti izpolnili. Kljub tem dobrim pokazateljem pa dohodkovni rezultati ne dosegajo pričakovanih.
DOBRI REZULTATI TEMELJNIH ORGANIZACU
Plan proizvodnje so najuspešnejše izpolnili delavci tovarne Žarnic Ljubljana, in sicer z 78,82 procenta. Če pa upoštevamo še dopolnilni program pa z 92,21procenta. V tovarni malih zaganjalnikov so izdelali 210 tisoč zaganjalnikov. To kaže na dobro utečenost proizvodnje, v veliki meri pa je k temu pripomogla tudi uvedba druge izmene na glavnem tekočem traku za montažo izdelkov. V nekaterih drugih TOZD, predvsem v velikih zaganjalnikih je bila velika ovira za še boljše fzpolnjevanje plana zastarela in dotrajana strojna oprema s pogostimi okvarami. V manjši meri pa so vplivale na izpolnitev plana tudi težave pri nabavi nekaterih vrst repromateriala, predvsem tistega iz uvoza. Nekoliko slabše rezultate pri doseganju plana dosegata tovarna vžigalnih tuljav Bovec in tovarna generatoijev in elektronike Nova Gorica.
V	tovarni vžigalnih tuljav so izpolnili plan s 60,68 procenta, vendar je takšen izračun samo posledica drugačne proizvodne strukture, kot je bila s planom predvidena. V tovarni generatorjev in elektronike so izpolnili plan z 59,34 procentov, vendar so v tem času osvojili proizvodnjo nekaterih sestavnih delov tako, da se je količina vloženega dela povečala bolj kot kaže sam izračun. Tudi proizvodnja na zaposlenega kaže prav tako vztrajno rast. V delovni organizaciji kot celoti se je povečala za 14 procentov, najbolj pa je ta porast opaziti v tovarni generatoijev in elektronike in v tovarni malih zaganjalnikov.
Kako je potekala prodaja in izvoz
V	prvih devetih mesecih je prodaja na domačem trgu potekala zelo uspešno in brez večjih zastojev. Plan smo dosegli s 86,56 procentov. Bili so pelo primeri, ko nismo uspeh z obstoječo proizvodnjo zadostiti povpraševanju. Tega se najbolje spominjajo v tovarni AET v Tolminu. Pri planu izvoza nismo preveč zadovoljni. Dosegli smo
ga z 58,74 procentov, zato bo potrebno v prihodnjih mesecih posvetiti vprašanju izvoza večjo skrb. Celotni plan prodaje smo v delovni organizaciji izpolnili z 79,26 procentov, kar nam daje realne možnosti, da bo do konca leta v celoti izpolnjen.
ŽE 2803 ZAPOSLENIH
Ob koncu meseca septembra je bilo v Iskri Avtoelektriki zaposlenih 2803 delavcev, kar znaša v primerjavi s planom, ki je predvideval 2850 zaposlenih, 98 procentov in je za 5 procentov več kot v začetku letošnjega leta.
V	letošnjem letu se je število zaposlenih povečalo največ v Tovarni AET v Tolminu, in sicer za 58 delavcev. Z večjim zaposlovanjem si v tej tovarni skušajo zagotoviti in usposobiti delovno silo za delovna mesta, ki jih bodo pridobili z novo investicijo.
V tovarni vžigalnih tuljav v Bovcu se je število zaposlenih povečalo za 37 delavcev, kar omogoča širši obseg poslovanja. Tudi v tovarni malih zaganjalnikov se je povečalo število zaposlenih predvsem zato, ker so uvedU popoldansko izmeno na liniji glavnega sestava zaganjalnikov. V tovarni generatorjev in elektronike se je število delovnih mest povečalo z osvojitvijo proizvodnje nekaterih sestavnih delov, ki so jih morali doslej kupovati. V tovarni žarnic v Ljubljani je prišlo do umerjenega porasta zaposlovanja, in sicer za 5 procentov. V tovarni velikih zaganjalnikov pa se je število zaposlenih celo zmanjšalo od 785 v začetku leta na 733 od koncu septembra.
Umerjena rast zaposlovanja je v letošnjem letu značilna tudi za tovarno delovnih sredstev, kjer je 274 zaposlenih in seje povečalo za 5 procentov ter za delovno skupnost skupnih služb, kjer se je število zaposlenih povečalo le za dva procenta.
BESEDA, DVE O INVESTICIJAH
V	letošnjem letu je bilo zaključenih več investicij. V novem obratu na Ligu so že pričeh z delom podse stavnih delov za tovarno velikih zaganjalnikov, prav tako pa so dokončno zaključili investicijo v tovarni vžigalnih tuljav v Bovcu. Investicija v tovarni AET Tolmin je v fazi izvajanja, predvidevajo pa, da bodo dela zaključili do konca marca prihodnjega leta. V pripravah so še novi investicijski programi za tovarno velikih zaganjalnikov, za tovarno žarnic in za hladno oblikovanje kremplja stih polov v tovarni malih zaganjalnikov.
CELOTNI PRIHODEK ZA 61 % VEČJI
Ce pogledamo letošnji ugoden rezultat prodaje in ga primerjamo z lanskim letom, kot tudi v primerjavi z zastavljenim planom, vidimo, da je znatno povečanje celotnega prihodka v vseh temeljnih organizacijah. Celotni prihodek delovne organizacije je za 61 procentov večji kot v lanskem letu v istem obdobju. V prvih devetih mesecih smo dosegli 77 procentov zastavljenega plana. Kljub tolikšnemu obsegu poslovanja pa rezultati poslovanja niso enaki pričakovanim. Porabljena sredstava so nekoliko večja od planiranih, zato doseženi dohodek, čisti dohodek in vlaganje v sklade niso povsem izpolnili pričakovanj.
V	tovarni malih zaganjalnikov se je celotni prihodek dvakratno povečal, vendar pa plan prodaje ni bil v celoti izpolnjen. Porabljena sredstva so rasla hitreje kot celotni prihodek, zato je tudi rezultat poslovanja slabši od predvidenega. Delavci v tej tovarni in v ustreznih službah in druge TOZD si močno prizadevajo, da bi uspeh poslovanja popravili, zato v tem trenutku lahko le želimo, da bi do konca leta rezultate čimbolj izboljšah. Rezultati poslovanja v Tovarni velikih zaganjalnikov so znatno boljši kot tisti v lanskem letu in- se približujejo planiranim. Porabljena sredstva rastejo sicer nekoliko hitreje, kot je predvideval plan, zato je tudi ostanek za delitev v sklade nekoliko manjši.
V	tovarni generatorjev in elektronike je celotni prihodek za 84 procentov večji kot v istem obdobju lanskega leta. Tudi tu so se porabljena sredstva močno povečala, zato sta ostala dohodek in čisti dohodek na približno lanski ravni, ostanek dohodka pa je bistveno manjši.
Boljše rezultate poslovanja v primerjavi z lanskimi imajo tudi v tovarni vžigalnih tuljav in druge opreme Bovec. Na te rezultate je vplivala boljša prodaja in spremembe v strukturi proizvodnje, vendar izkazuje poslovanje v prvih devetih mesecih letos samo minimalni ostanek dohodka.
Delavci tovarne žarnic Ljubljana se lahko pohvalijo, da so dosegli že 52 procentov več celotnega prihodka kot v enakem obdobju lanskega leta in izpolnili plan z 88 procentov. Porab-Ijena sredstva so narastla znatno manj, zato je rezultat poslovanja ugoden. Celo ostanek dohodka je večji, kot je predvideval plan za letošnje leto.
V	skladu s planiranimi, vendar boljši od lanskih, so rezultati poslovanja v tovarni AET v Tolminu. Poslovni obračun izkazuje tak ostanek dohodka, kakršen je bil v planu pred-
viden. Dohodek tovarne delovnih sredstev je odvisen od dohodka doseženega v ostalih temeljnih organizacijah, za katere pretežno dela (vzdrževanje in popravilo strojev in naprav, izdelava in popravilo orodja), zato so poslovni rezultati boljši od lanskih v enakem obdobju. Celotni dohodek je za 27 procentov večji od lanskega, plan celotnega dohodka pa je bil izpolnjen s 62 procenti. Realizacija dohodka, čistega dohodka in ostanka dohodka je v skladu s planom.
Pregled rezultatov poslovanja skozi temeljne organizacije novogoriške Avtoelektrike kaže, da so dokaj
vzpodbudni in da lahko pričakujemo realno izpolnitev letnega plaha. Le-ti kažejo, da je bilo lanskoletno zmanjšanje povpraševanja po novih izdelkih zares samo posledica sprememb tržnih pogojev, saj je letos prodaja potekala brez vsakih zastojev in bo plan prodaje za leto, ki se izteka, gotovo dosežen. To nas sicer ne sme in nas ne bo uspavalo, zato se bomo še bolj trudili in bomo z zavestnim detom in čimbolj šo kvaliteto poizkušali doseči kar najboljše'rezultate v letu 1977, ter se v letu 1978 še bolj zavzeli za zmanjšanje stroškov na vseh področjih
Marko Rakidček
Men3 sem, da prijetna novica, ki sem jo izvedel na volilni konferenci članov ZK Tovarne velikih zaganjalnikov Nova Gorica, ne sme »ffoti samo tu, v Avtoelektriki, pač pa morajo zvedeti zanjo vsi bralci časopisa Iskra. Prav v letošnjem letu, ko praznujemo velike in pomembne Titove in partijske jubileje, praznuje svoj jubilej - 30-letnico vstopa in delovanja v zvezi komunistov tudi naša Stojanka Nikolič, delavka na liniji stikal v TOZD Veliki zaganjalniki v Avtoelektriki. To je tista novica, ki mi ni „dala miru“, da se z jubilantko ne bi pomenil o nj«»nt»m jnhfrjg,
Stojanka, najprej vam iskreno čestitam k vašemu jubileju. Nam lahko poveste, kdaj m kje ste vstopili v zvezo komunistov?
„ Hvala za čestitke. Čeprav sem vesela, da praznujem prav letos 30-letnico, pa bi vseeno rada praznovala le 15-letnico. V tem primem bi seveda bila tudi 15 let mlajša,“ je vedro in nasmejano povedala Stojanka."
„S 17 leti, točneje 7. maja 1947 sem bila v Bjelini v BiH, kjer sem takrat živela, sprejeta v ZK.“
To je res dolga doba, velikega pomena. Kaj vas je vodilo, da ste tako mlada stopila v vrste zveze komunistov?
„Že od leta 1944 sem pomagala partizanom — terencem pri njihovem delu. Treba je bilo po kruh, po raznih opravkih. Želela sem kar najtesneje sodelovati z njimi, saj smo hoteli na vsak način streti odpor četnikov, ki jih je bilo takrat v tistih krajih zelo veliko.
Leta 1946 sem se udeležila mladinske delovne akcije na progi Brčko-Banoviči, kjer sem z 200 mladimi s krampom in lopato gradila to, kar je pomembno še danes.
In prav zaradi te moje aktivnosti, so me že naslednje leto sprejeli v vrste ZK. Že septembra istega leta sem odšla spet na progo, tokrat na akcijo Šamac-Sarajevo, kjer sem bila brigadni sanitetni referent."
Vam spomini velikokrat „uidejo“ v tiste čase?
„Da, saj so bili tisti dnevi zame nepozabni. Prepleteni so bili z veseljem in radostjo, kljub pomanjkanju strojne opreme za gradnjo, kljub slabši hrani, kot je dandanes, kljub raznim drugim težavam. Da je res tako, moram povedati, da sem bila tudi v
Stojanka Nikolič
domačem kraju še dvakrat na mladinski delovni akciji."
Kdaj ste se zaposlili v Iskri?
„To je bilo 10. avgusta 1963. leta. Že od takrat delam na liniji stikal, kjer sem zelo zadovoljna z delom in osebnimi dohodki. Tudi s sodelavkami in sodelavci se odlično razumemo."
Stojanka, samo še eno vprašanje. Ali menite, da vaši sodelavci, oz. sodelavke poznajo dovolj zakon o združenem delu, so seznanjeni z njegovo vsebino?
„Mislim, da, vendar pa malo kritike ne škodi. Nekateri delavci še vedno premalo poznajo vse, kar je v zakonu napisano. Sicer pa vsi vedo, da smo pravkar v fazi intenzivnega prilagajanja naših samoupravnih aktov prav zakonu o združenem delu."
Za svoje dolgoletno delo v članstvu ZK so ji člani OO ZK podelili spominsko darilo kot priznanje in spomin na ta njen jubilej. Marko Rakušček

Spomine in pričevanja o prvem Titovem obisku v Iskri bomo
sklenili s spomini generalnega polkovnika Milana Žežlja, ki je bil d°lgih šestnajst let Titov spremljevalec in je tako spremljal Tita tudi med njegovim prvim obiskom v Iskri.
Ni bilo sicer lahko priti do telefonske številke generala Žežlja v Beogradu, vendar so mi kolegi iz tednika »Narodna armija" Pplag njegove domače telefonske številke posredovali tudi niegov zasebni naslov v Beogradu.
Več kot mesec dni sem zaman klical Žežljevo beograjsko betonsko številko, končno pa se je pred dnevi le nekdo oglasil Pp moj poziv: bila je generalova žena, kot smo kasneje ugotovili, .1 171 i je takoj potem k aparatu priklicala tudi svojega soproga. n. Potem so stvari kaj hitro stekle. Dogovorila sva se in že sem Minuli torek kljub megli na brniškem letališču poletel v Beograd na razgovor z Milanom Žežljem.
Dogovorjena sva bila med deveto in deseto uro dopoldne istega torka in kljub enournemu kasnejšemu odletu iz Ljub-'Jane ter iskanju Krupanjske ulice v Beogradu (vzel sem taksi in !^uPaj z mlado taksistko iskal po prostranem in pogozdenem ‘-'edinju Žežljevo ulico) sem se kakih petnajst minut pred Rešeto dopoldne s taksijem le zaustavil pred vrtnimi vrati vile v Krupanjski ulici 22. Ko sem hotel odpreti vrtna vrata, mi je Pritekel nasproti nemški ovčar, takoj za njim pa tudi njegov gospodar, šestdesetletni generalni polkovnik, narodni heroj in renutno predsednik zveznega odbora združenj vojaških vojnih nvalidov Jugoslavije Milan Žeželj.
Očitno meje pričakoval.
Segla sva si v roke in že sva se zapletla v pr. -nvor, čeprav se o takrat še nikoli nisva niti videla, niti govo; drug z drugim, eneral me je popeljal v hišo in v dnevni sobi s -arinsko pečjo v l°*u (Žeželj jo je ohranil kljub centralni kurjavi) ie potem oraj pet ur potekal nadvse zanimiv, bogat in spominov poln Pogovor, katerega bomo v glavnem skušali povzeti čim zvesteje n avtentičneje.
I S®dela sva v globokih naslanjačih, in kaj kmalč se je prikaza-a na mizici pred nama obvezna turška kava, ki nam jo je pri-,65la generalova ljubezniva soproga in že se je general Žeželj Ogovoril, razgovoril tako prisrčno in neposredno, da je razbil
Milan Žeželj.
sleherno predstavo o malobesednem, strogem in zapetem generalu, predstavo, ki jo imamo običajno o generalih sploh.
Kljub svojim šestedesetim letom daje Žeželj vtis živahnega, z energijo in doživetji nabitega moža, ki je kljub hudim vojnim preizkušnjam in še težjim, povojnim nalogam in odgovornostim, vendar ostal nekje revolucionarno mlad, proletarsko iskren in neposreden ter kljub vsem funkcijam in odlikovanjem skromen in priljuden.
(Kasneje sem v Vojni enciklopediji Jugoslovanskega enciklo-
pedijskega zavoda prebral naslednje podatke o svojem sogovorniku: rojen v Podurljaju pri Srbu, Donji Lapac 25. januarja 1917. Generalni polkovnik JLA, v NOV in član KPJ od 1941. leta. Bil je komandir čete »Marko Oreškovič, operativni oficir, namestnik komandanta in komandant I. proletarskega bataljona Hrvatske, namestnik komandanta in komandant 13. proletarske brigade »Rade Končar" in komandant gardne brigade. Po vojni komandant gardne divizije in garde JLA, nato načelnik štaba obmejnih enot. Odlikovan s številnimi odlikovanji za hrabrost, med drugim z redom narodnega heroja).
Ko sem ga uvodoma pobaral, da sem ga skoraj mesec dni zaman telefonsko iskal v beograjskem stanovanju, mi je z nasmehom odgovoril:
»Bil sem doma, v svoji rodni vasi Podurljaj, v Liki. Zdaj, ko imam več časa, se rad zadržujem doma v rodnem kraju. Obnovil sem rojstno hišo. Veste, deset otrok nas je bilo pri hiši in sedem jih je še živih. Vse nas je oče dobro vzgojil. Celica dobrih komunistov je bila rojena v moji rojstni hiši. Pred smrtjo pa je oče želel, naj izkopljemo poleg hiše vodnjak in je sam od svoje skromne pokojnine priložil 1500 dinarjev. Takrat sem doumel, da je oče želel, da bi nikoli ne zapustili rodnega ognjišča. In vsi bratje smo se dogovorili, da bomo obnovili hišo in da bomo v njej občasno živeli. Že nekaj let tako hodim domov, ostajam tam kaka dva meseca in verjetno ste mi tudi prav v tem času telefonirali v Beograd."
Prekinil sem ga z vprašanjem: „ln kaj počenjate doma, v rodni vasi? "
»Vedno nekaj brkljam okrog hiše. Na očetovo željo smo vodnjak uredili, sam sem takrat naredil stopnice, ki vodijo od njega h hiši, poleg tega pa tudi sam sadim in gojim okrog hiše cvetje in povrtnino .. .
Sicer pa, kadar imamo okrog hiše ali v njej kaka večja opravila, samo pokličem tovariše iz Srba in že mi pridejo na pomoč. Tako je bilo, ko smo kopali vodnjak in so mi tovariši pri tem zelo pomagali. Po tolikšnem, uspešno opravljenem delu pa spečemo jagnje, sedimo, kaj malega popijemo in si pripovedujemo spomine, včasih pa tudi kaj zapojemo. Tako je namreč bolj veselo.
Sicer pa bi morali tudi vi enkrat priti k nam, v Liko, da bi videli, kako ni nikjer lepšega in čistejšega zraka kot je liški zrak. In končno, na rodno hišo me veže tudi dejstvo, da jo je bil zgradil moj oče, ki je hišo tolikanj ljubil in jo je, čeprav invalid iz prve svetovne vojne, štirikrat znova zgradil, ker je zgorela ter tako nenehno obnavljal naše družinsko ognjišče... „ln prav zato menim, da naše rodno ognjišče v Podurljaju ne sme ugasniti..."
Rezultati 9 mesečnega poslovanja vzpodbujajo k boljšemu izpopolnjevanju načrtovanih nalog
Za leto 1977 smo predvidevali zmernejšo rast obsega poslovanja kot v letu 1976, zato pa naj bi bolje gospodarili, dosegli večjo proizvodnost, hitreje obračali zaloge, bolje izkoriščali razpoložljivi čas in izboljšali organizacijo dela.
Primeijave in kazalci pa ne kažejo na bistvene kvalitetne premike. Obseg proizvodnje je sicer za četrtino večji kot lani ob povprečno 542 zaposlenih, kar je celo 5 delavcev manj kot v isti dobi lani, dosežena je sorazmerno zelo ugodna delitev čistega dohodka v korist poslovnega sklada. Vendar so ostale primeijave in kazalci večinoma neugodni, zaostanki nasproti nalogam iz letnega plana celo nekaj večji kot ob polletju letos.
Posebne zahteve največjega kupca so sicer glavni razlog večini zaostankov, potrebni so bili izredni ukrepi, dodatno delo, strožji kriteriji pri kontroli kvalitete, uvajanje novih tehnoloških postopkov. Vendar bi kljub tej izredni situaciji morali doseči več z boljšo pripravo dela, pravočasno preskrbo materiala in zagotovitvijo potrebnih delavcev, varčevanjem s časom in materialom, poudarjeno skrbjo za zaloge in njihovo obračanje.
V	proizvodnji je bil devetmesečni plan izpolnjen z 81 %, v prodaji pa le s 73 %, ker predvsem v panogi telefonije kljub 102 % izpolnitvi plana proizvodnje ni bila zagotovljena komplet-nost, potrebna pri prodaji.
V	temeljni organizaciji je bilo konec septembra zaposlenih 548 delavcev ali 17 manj kot je bilo predvideno. Za tovarno je še vedno značilna velika fluktuacija, saj je od začetka leta prišlo 44 in odšlo 43 delavcev. Delno je fluktuacijo mogoče pripisati neurejenim razmeram' za delo, pretesnim prostorom. Izboljšala pa se je izraba razpoložljivega časa, tudi zaradi povečane skrbi za zdravje zaposlenih, ni pa še dosegla predvidene in povprečne iz drugih sorodnih organi-ZBcg.
V preizkuševalnici Tovarne ERO v
Savski loki je v petek, 11. novembra, okrog 17. ure nastal požar. Javljalnik požara na stropu omenjenega prostora je javil požar ob 17,03. Dežurni vratar-gasilec Edvard Burnik je takoj odhitel na kraj dogodka in pričel z gašenjem. Na pomoč mu je priskočil še dežurni DO inž. Alojz Blaznik, pozneje pa še vratar-gasilec Franc Bučar.
Izgledov, da bi požar lahko pogasili sami, ni bilo — zato so alarmirali poklicno gasilsko enoto iz Kranja, ki je čez nekaj minut prispela na kraj požara, in ga dokončno zadušila.
Požar je izbruhnil v preizkuševalnici, t. j. v prostoru, ki je bil namensko zgrajen za to dejavnost. V času, ko je nastal požar, je bil na preizkuševalnem stojalu montiran vibracijski vrtalni stroj W 110A 12, ki je bil že
Stroški so dosegli samo 139 milj. ah 69 % predvidenih letnih, kar je največ mogoče pripisati prihrankom pri stroških materiala, ki so nastah zaradi ugodnega nakupa materiala za posebne namene. Med stroški „vkalkulirani drugi del dohodka16 izstopajo obresti, saj je bilo potrebno bistveno večje zaloge pokriti z dodatnimi tujimi kreditnimi viri sredstev.
S poslovnimi sredstvi je tovarna zelo dobro opremljena, saj so povprečno dosegla vrednost 331 milij., od tega 45 milij. osnovna in 286 milij. obratna, kar kaže na prevelik delež obratnih sredstev in manjšo skrb za obnavljanje in modernizacijo strojev in opreme.
Med obratnimi sredstvi se znižuje delež teijatev in povečuje delež zalog. Terjatve so nizke, ker so večinoma že ob nastanku pokrite 30—50 % s predplačili, po uveljavitvi Zakona o zagotovitvi plačil se je plačilna disciplina izredno izboljšala, terjatve za izvoz so s strani Iskra Commerce plačane najdlje v petnajstih dneh. Stalno gibanje vrednosti zalog navzgor pa je glavni razlog za izrazito neugodni likvidnostni položaj temeljne organizacije.
Celotni prihodek je s 116 milij. le za 1 % večji od doseženega v isti dobi lani. Potrojili so se prihodki od prodaje na tujem trgu. Porabljena sredstva so po udeležbi v celotnem prihod-
ku večja od predvidenih, zato je bilo doseženega letos samo 89 % lanskega dohodka. Zaradi manjše davčne osnove so letos manjši davki in prispevki SIS. Ker pa je več izdelavnih osebnih dohodkov ostalo letos v zalogah, je ugodna deUtev čistega dohodka 36 milj. na osebne dohodke in sklade, med drugim je ža poslovni sklad bilo mogoče začasno nameniti 8 milj.
Finančni rezultat, kakorkoli je že ugoden, ob neuresničenih ostalih nalogah ne odraža pravih možnosti temeljne organizacije. Tudi primeijave z drugimi temeljnimi organizacijami- v Jugoslaviji v proizvodnji komunikacijskih naprav kažejo, da v tovarni s preveč vezanimi sredstvi ustvarimo premalo dohodka, pa tudi deUtev čistega dohodka ne odgovarja v celoti potrebam same temeljne organizacije.
Do konca leta je ostalo zelo malo časa, zato v tovarni ne bo mogoče nadoknaditi v celoti zaostankov pri izpolnjevanju planskih nalog. Predvideno je sicer, da bo plan proizvodnje dosežen s 101 %, prodaje pa z 91 %, zato pa bo treba mobilizirati vse sile, res varčevati s časom in materialom, posvetiti vso skrb zniževanju zalog. Operativni načrti so napravljeni, preostane samo delovanje po njih in stalno zasledovanje izpolnjevanja nalog pri vseh delavcih.
-J.C.-
Aktualnosti na stanovanjskem področju
V	dneh 7., 8. in 9. novembra so se zvrstile seje samoupravnih enot pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Kranj, v katerih delegati splošnih delegacij temeljnih organizacij Elektro-mehanike delujejo zelo aktivno. Delegati so pred sejo imeli poseben sestanek (konferenco delegatov), na katerem so uskladiti kritične pripombe h gradivu posameznih točk dnevnega reda.
V	zboru samoupravne enote za graditev stanovanj so delegati predvsem hoteli zvedeti, zakaj kasni realizacija programa izgradnje stanovanj za L 1977 in kako bo DOMPLAN Kranj kot pooblaščena organizacija zagotovil spoštovanje dogovorjenih rokov za objekte, ki so predvideni za obdobje 1978 in 1979. Nadalje so ponovno opozorili na neustrezno strukturo stanovanj po velikosti. Za tako velike potrebe po stanovanjih, kot jih ima Elektromehanika, je nevzdržno, če v letni kvoti ne dobi npr. enosobnih stanovanj, kot se je zgodilo letos. V zvezi s predvideno gradnjo posebnega objekta za samce pa so delegati opozorili na potrebo po posebni študiji, ki bi razgrnila različne sociološke vidike nameravane rešitve.
V zboru samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu so delegati predlagali pomembno dopolnitev k pravilniku o pogojih za dodeljevanje stanovanj iz „ Solidarnostnega sklada.11 Elektromehanika si namreč že nekaj let zaman prizadeva pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Kranj doseči ustreznejše gledanje na družine v Samskem domu Iskra, ki so bile v ta objekt naseljene zasilno, v funkcionalno neustrezne prostore.
Dosedanji kriteriji te posebnosti niso upoštevali, zato je bilo iz tega naslova rešeno le malo družin. Prav tako so delegati predlagali tudi ustreznejšo rešitev za primere, da se s po-moqo delovne organizacije dokončno reši stanovanjski problem mladih družin pred iztekom 7-letnega roka.
POMEMBNE ODLOČITVE PRED SAMOUPRAVNIMI ORGANI
Odbor za družbeni standard in varstvo pri delu delovne organizacije, ki pri svojem delu obravnava pretežno stanovanjsko problematiko, je v jesenskem obdobju zaključil letošnje raz-deljevanje posojil za individualno gradnjo in posredoval ustrezno poro-
dopoldne izpostavljen trajnemu teku. Stroj bi moral teči neprekinjeno do 22. ure, ko bi ga dežurni Tovarne ERO odklopil. Dežurni Tovarne ERO je do izbruha požara štirikrat kontroliral stroj v komori in pri tem vedno ugotovil normalno stanje.
Vse kaže, da seje stroj prekomerno grel zaradi obremenitve. Plastično ohišje se je vnelo, zato se je požar pričel širiti tudi na steno in po stropu.
Preizkuševalna naprava je bila postav Ijena približno 30 cm od stene, ki je iz gorljivega materiala. Vse to je povzro čilo še hitrejše širjenje požara.
V preizkuševalnici je instalirali bimetalni (termični) javljalnik požara, ki je reagiral šele, ko je bila temperatura tako visoka, da so se pričele taliti plastične obloge in instalacije. Termični javljalnik požara signalizira, oziroma se sproži šele pri temperaturi
70 st C. (Nadaljevanje na 5. strani)
Naprava za preizkušanje električnegfi ročnega orodja je bila preblizu stene.
A	o.	Temperatura pod stropom je bila tako visoka, da so se obloge in elektru
u	Številka 46 — 19. nov. 1977 instalacije pričele topiti in goreti.
čilo delavskem svetu delovne organizacije. Nadalje je skupaj s temeljnimi organizacijami izvedel razdeUtev posojil za adaptacije iz sklada samopomoči in razdelil skupaj 8 novih stanovanj ter 11 starejših stanovanjskih enot.
Ker bo Elektromehanika letos dobila za kranjske temeljne organizacije glavnino stanovanj iz programa 1977 šele v začetku prihodnjega leta (25 stanovanj predvidoma v januarju, 12 stanovanj pa aprila 1978), je strokovna služba že pričela s pripravami predlogov. Glede na določilo samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih zadev, ki izjemoma dovoljuje rešitev stanovanjskega problema mimo točkovalne (rang) liste, vendar v skladu s kriterijalnim sistemom iz samoupravnega sporazuma, se je že evidentiral širši izbor kandidatov za socialne intervencije. Vsak primer pa bo treba podrobno proučiti, da bi ta način ostal resnično le izjemen. Prav tako so znani primeri sonakupa stanovanj z drugimi delovnimi organizacijami, s katerimi je dogovorjena rešitev iz letošnje kvote stanovanj. Seveda so to le primeri, ki so v točko-valni Usti na prvih mestih. V tem sklopu bo treba rešiti še stanovanjski problem katerega od tistih strokovnih delavcev, za katere je delovna organizacija še posebej zainteresirana.
Razumljiveje, da so tisti delavci, ki pričakujejo skorajšnjo rešitev stanovanjskega problema, prav sedaj najbolj nestrpni, da jih zanimajo njihove možnosti pri tej razdehtvi, da se zanimajo za »postopek določanja tistih, ki bodo dobiU stanovanja11 ipd. Delavci strokovne službe dajejo izčrpne sprotne informacije, čeprav za to porabijo precej časa. Delo službe v pripravi predloga razdeUtve stanovanj je občutljivo in odgovorno. Nič manj pa ne bo odgovorno delo samoupravnih organov pri sprejemanju dokončnih sklepov. Dogovorjeno je, da bodo za čimboljšo utemeljitev predlaganih rešitev sodelovale temeljne organizacije, predvsem njihovi odbori za družbeni standard in varstvo pri delu. p p
RADIOKLUB ISKRA KRANJ
Mlade zanima radiotehnika
Med učenci, ki zaključujejo osnovno šolo, opažamo vedno večje zanimanje za področje elektro in radiotehni-ke. Radioklub Iskra v Kranju se je letos spet odločil za organizacijo tečajev, ki so namenjeni predvsem učen-(Nadaljevanje na 5. strani)
ISKRA
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ, o. sol. o.
IŠČE KANDIDATE ZAOPRAVUANJE DELA IN DELOVNIH NALOG
v razvoju, proizvodnji in uvajanju računalniških sistemov CDC za mikroračunalnike CYBER 18. Delo in delovne naloge se opravljajo v Kranju ali v Ljubljani.
Od kandidatov pričakujemo samostojnost, smisel za ustvarjalno in teamsko delo. Vsem sodelavcem nudimo ustrezno stalno strokovno izobraževanje doma in pri firmi CDC (Kalifornija).
1. Samostojni strokovni sodelavec
Pogoji:
—	dipl. inž. elektrotehnike, šibki tok ali računalništvo ali dipl. inž. strojništva ali diplomirani ekonomist
—	4 leta prakse v računalništvu, organizaciji poslovnih ali procesnih sistemov
—	aktivno znanje angleščine
Z Strokovni sodelavec
Pogoji:
—	dipl. inž. elektrotehnike, šibki tok ali računalništvo ali dipl. inž. strojništva
—	2 leti prakse v računalništvu, organizaciji poslovnih ali procesnih sistemov
—	aktivno znanje angleščine
3.	Asistent razvijalec Pogoji:
—	dipl. inž. elektrotehnike, šibki tok ali računalništvo
—	1 leto prakse v računalništvu
—	aktivno znanje angleščine
4.	Asistent programer
Pogoji:
—	diplomirani ekonomist
—	1 leto prakse v računalništvu
—	aktivno znanje angleščine
5.	Višji razvijalec II.
Pogoji:
—	inž. elektrotehnike šibki tok ali računalništvo
—	3 leta prakse v računalništvu
—	aktivno znanje angleščine
6.	Samostojni razvijalec Pogoji:
—	elektrotehnik šibki tok
—	5 let prakse
—	pasivno znanje angleščine
7.	Samostojni razvijalec I.
Pogoji:
—	elektrotehnik šibki tok
—	5 let prakse
—	pasivno znanje angleščine
8.	Samostojni razvijalec II.
Pogoji:
—	elektrotehnik šibki tok
—	4 leta prakse
—	pasivno znanje angleščine
9.	Servisni tehnik Pogoji:
—	elektrotehnik šibki tok
—	1 leto prakse
—	pasivno znanje angleščine
10.	Blagajnik
Pogoji:
—	dveletna administrativna šola
—	4 leta delovnih izkušenj v blagajniških poslih
11.	Samostojni knjigovodja II.
Pogoji:
—	srednja šola
—	3 leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu ali vodenju blagovne evidence v skladišču
12.	Samostojni knjigovodja I.
Pogoji:
—	srednja šola
—	5 let delovnih izkušenj v knjigovodstvu
Pismene prijave pošljite v 15 dneh na naslov: ISKRA IEE KRANJ, Kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4.
AKCIJE V KRANJSKI ISKRI SO BILE USPEŠNE
Varstvo pred požari je zelo pomemben del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Vedno bolj se zavedamo, da je ceneje požar preprečiti, kot pa gasiti ali utrpeti velike škode.
V	ta namen so bile organizirane tudi številne akcije v letošnjem tednu požarne varnosti. Tudi v DO Iskra Elektromehanika je štab civilne zaščite skupaj z vodstvom prostovoljnega industrijskega gasilskega društva ISKRA izdelal program akcij v času tedna požarne varnosti. V njem je bil dan poudarek preventivnim akcijam in seznanjanju zaposlenih z najosnovnejšimi ukrepi požarne zaščite in samozaščite.
Predvidene akcije so še kar dobro uspele. Pojavlja pa se vprašanje odgovornosti. Zakaj? Morda zato, ker vso skrb prepuščamo gasilcem. Drugi, za ta vprašanja odgovorni delavci pa si ne vzamejo dovolj časa, da bi se zamislili nad tem problemom. Vidijo pač samo proizvodnjo. Za požarno varnost bodo že drugi poskrbeli...
Na razne načine se poskušamo izogniti temu problemu, ker smo še vedno trdno prepričani, da pri nas ne bo gorelo. Pozabljamo, da nam v primeru požarne škode zavarovalnica ne bo povrnila izpade proizvodnje, morebitnega zmanjšanja osebnih dohodkov in drugih stroškov, ki jih povzročijo požari.
Ugotovimo lahko, da veliko premalo storimo za protipožarno zaščito. Za to smo krivi vsi. Morda tudi preblaga kaznovalna politika, ki se je z novim zakonom bistveno spremenila.
V	samem tednu požarne varnosti lahko le priporočamo, opominjamo in prepričujemo delovne ljudi in občane, jim poskušamo vzbuditi skrb za protipožarno samozaščito doma, na delovnem mestu, v gozdu in povsod, kjer obstaja nevarnost požara.
PROSLAVA 40-LETNICE IGD ISKRE ELEKTROMEHANIKE
Za zaključek protipožarnega tedna so naši gasilci v sredo, 9. novembra, pripravih proslavo ob 40-letnici obstoja Industrijskega gasilskega društva ISKRA, ki je bila združena z gasilsko vajo.
Okrog 15,30 je v prostorih oddelka za storitve (bivši prevzem) izbruhnil požar. Javljalnik požara je aktiviral signal za alarm v glavni vratarni. Vratar je takoj ukrepal: obvestil je Poklicne gasilce Zavoda za tehnično in reševalno službo v Kranju in dal alarm s sireno.
Alarmu so se poleg pokhcnih in uaših gasilcev odzvale še enote IGD Tekstihndusa, Save in gasilci iz Stražišča. Vse enote so v presenetljivo kratkem času prišle na kraj dogodka.
UporabiU so akcijo verižnega gasilskega napada in s skupnimi močmi kmalu zadušili požar. Prikazah so tudi reševanje ljudi iz prostora, v katerem je izbruhnil ogenj.
Vaje so se udeležili direktor kadrovskega področja Ivan Cvar, povelj-rdk štaba CZ Elektromehanike Stane Geč, vodja oddelka za varnost Gvido Dornik, vodja zavarovanja Tine Kokalj ln Miro Ravnikar, poveljnik gasilskih enot pri OGZ Kranj. Vabljeni so bili ludi predstavniki družbenopolitičnih °rganizacij Iskre Elektromehanike, Vendar razen predsednika aktiva ZB ^relija Tronkaija, le-teh nismo opa-
Po vaji je na proslavi IGD Iskra govoril predsednik Skupnosti za varst-^ pred požarom občine Kranj in Predsednik IGD Iskra inž. Jože Slabe:
„Varstvo pred požari organiziramo in izvajamo s poklicnimi gasilskimi enotami in prostovoljnimi gasilskimi društvi. V Sloveniji aktivno deluje 6 poklicnih enot in 1305 gasilskih društev s 40.000 operativnimi člani. V kranjski občini imamo Zavod za tehnično in reševalno službo, poklicno gasilsko enoto na letališču Ljublja-na-Pula, 38 prostovoljnih gasilskih društev in 6 industrijskih gasilskih
Jože Slabe govori na proslavi ob
40-letnici IGD Iskra.
društev, v katerih deluje preko 1.600 operativnih članov. Eden izmed členov te verige gasilskih društev je današnji slavljenec — IGD Iskra, kf danes skupno z vami proslavlja pomembna jubileja Zveze komunistov in tovariša Tita in 40-letnico obstoja društva.
Konec leta 1936 je bila v Kranju velika tekstilna stavka. KapitaUsti so začeli bolj budno varovati nagrabljeno imetje pred razjarjeno delavsko množico. To je bil eden izmed vzrokov, da je bila pred 40. leti na tem dvorišču ustanovljena gasilska četa.
Med vojno je četa prenehala s svojim delom, saj je okupator organiziral tovarniško zaščito t. i. Werkschutz. Po vojni je aktivnost med gasilci kmalu oživela, saj so bili mnogi vključeni v razna gasilska društva in so kot člani našega kolektiva čutili dolžnost za obnovitev požarnovarnostne organizacije.
Ze 25. julija 1945 je bil prvi sestanek gasilcev, izvolih so vodstvo nove gasilske čete. Četa je opravila pionirske naloge in postavila temelje uspešnemu razvoju požarne varnosti v našem podjetju. Število članov je iz dneva v dan naraščalo. Ob stalni podpori vodstva DO smo premagali vse težave, se strokovno izpopolnili in tako danes naša gasilska četa lahko uspešno intervenira v primeru požara.
Vsem članom našega gasilskega društva želim, da tudi v bodoče skrbijo za vsestranski razvoj in napredek gasilstva, da še bolj razvijajo svoje aktivnosti in pridobijo čimveč novih članov, predvsem iz vrst mladine."
Zbranim gasilskim desetinam je na proslavi spregovoril tudi direktor kadrovskega področja Elektromehanike Ivan Cvar. Poudaril je, da pripravljenost ter usposobljenost udeležencev gasilske vaje pomenita najboljšo pot za uresničevanje zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, ki gasilske organizacije uvršča v specializirane enote za gašenje požarov tako v miru kot v vojni. Potrebno je povezovanje z odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter s štabi CZ.
Gasilci morajo sodelovati tudi pri preventivni vzgoji zaposlenih. V bodoče bo treba vključiti v društvo čimveč mladih delavcev, to mora biti za prihodnje obdobje ena osnovnih nalog.
Izredno pomembno je tudi preventivno delovanje. Zadušitev začetnega požara, ki je letos izbruhnil v naši tovarni na Laborah je primer, ki nam pokaže, kako se je treba boriti proti požaru in kako pomembno je, da so delavci o tem poučeni.
„Posebej se moram zahvaliti delavcem zavoda za reševalno in tehnično službo Kranj, s katerimi zelo dobro sodelujemo, zahvaljujem se tudi vsem sosednim društvom, ki so vedno pripravljena, da nam pomagajo.
Pri opravljanju vaše dejavnosti vam želim veliko uspehov. Za vašo udeležbo na proslavi in prikazani vaji se vam še enkrat zahvaljujem," je zaključil tovariš Cvar.	A.Boc
V tednu požarne varnosti so si Številni debvci temeljnih organizacij Elektromehanike v Savski loki ogledali gasilsko orodišče, kjer so naši gasilci razstavili gasilno opremo.
Mladina Elektromehanike širi sodelovanje
V preteklem obdobju je mladina Elektro mehanike sodelovala navzven v pretežni meri le s pripadniki—JLA iz garnizije Stane Žagar. Ugotavljajo, da je za tako veliko mladinsko organizacijo, kot je naša, to premalo.
STIKI Z ZAMEJSKIMI SLOVENCI
Na zadnji seji sekretariata koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSM naše delovne organizacije so se mladi dogovorili za navezavo stikov s Koroškimi Slovenci. Prvi obisk pričakujemo 19. novembra, ko naj bi Elektro mehaniko obiskala 15-č lanska delegacija Koroških Slovencev iz Pliberka. Naši mladinci bodo vrnili obisk v prihodnjem letu. Sekretariat je sprejel sklep o stalnem sodelovanju s Koroškimi Slovenci.
Takšno povezovanje s Slovenci v zamejstvu zbližuje mlade sorodnih hotenj in poglablja odnose med matično domovino in manjšinami onstran meje.
Sodelovanja se navadno pričenjajo s prijateljskimi srečanji. Da pa ne bo spet kdo pomislil, da si mladi želijo le zabave, naj takoj povemo, da v programih ne bo manjkalo obojestranskega spoznavanja in razumevanja različnih družbenopolitičnih sistemov kot
Zbor gasilcev, sodelujočih na proslavilGD, združeni s praktično vajo.
Kako se pripravljamo na zbore?
V restavraciji Tovarne ATC na La- stvene in vodilne strukture ter komu-borah je bil v ponedeljek, 14. novem-	nistov z gradivi, ki jih bomo delavci
bra pohtični aktiv. Namen poHtičnega	obravnavali na ^ zborih delavcev
aktiva je bil predvsem seznanitev vod-	18. t. m. V splošni oceni p* lahko
zaključimo, da je bil pohtični aktiv pripravljen kot možnost kasnejšega reprezentiranja vseh podanih informacij na zborih delovnih ljudi.
Vsi vabljeni delavci se ne zavedajo pomembnosti svoje udeležbe, temveč prihajajo na pohtični aktiv z namenom, da se pokažejo ostalim in da predebatirajo zadeve, ki sodijo v okvir gostilniških razprav.
Javno zastavljam konkretna vprašanja vodilnemu delavcu Tovarne ATC (prizadetega ne bom imenoval, saj ostali udeleženci pohtičnega aktiva — in sam — vedo, kdo je to):
— Kako misli posredovati informacije s pohtičnega aktiva na zboru delovnih ljudi, ko pa je na pohtičnem aktivu glasno debatiral o privatnih zadevah in istočasno motil vse ostale, ki se zavedajo pomena pohtičnega aktiva?
— Zakaj prihajaš na pohtični aktiv, če ti je problematika poznana? Predlagam, da bi ga drugič vodil ti, saj s tem ne boš motil prisotnih delavcev in boš imel možnost javnega izražanja!
— Ah se v tvoji zavesti ni prebudil čut odgovornosti, ko si bil deležen večkratnih in direktnih ostrih pogledov prisotnih na pohtičnem aktivu?
Vsi, ki se udeležijo pohtičnega aktiva, bi se morali zavedati svojih dolžnosti in obveznosti do sodelavcev. Namen političnegaaktiva ni in ne sme postati družabno srečanje!
J. A.
tudi ne izmenjav in srečanja na področjih kulture in športa.
TESNEJŠE SODELOVANJE S ŠTIPENDISTI ISKRE
Med nedavnim obiskom študentske delegacije s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, v kateri so bili tudi naši štipendisti, so bili tudi naši štipendisti, so se dogovorili za pristnejše sodelovanje z mladimi delavci Iskre Elektromehanike. Sodelovah bi na idejnopohtičnem, kulturnem in športnem področju.
Zavedamo se, da so ti naši bodoči strokovni kadri za Iskro zelo dragoceni, saj bomo v bližnji prihodnosti potrebovali še veliko več strokovnjakov elektro usmeritve.
Pozdravljamo željo študentov Fakultete za elektrotehniko, da se želijo že v času študija vključevati v utrip delovne organizacije. Po končanem študiju se bodo ti mladi in perspektivni kadri veliko lažje vključevah v delovni proces in v delo družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov.
Štipendiste nameravamo spet povabiti, saj so ob obisku tovarne ATC izrazili željo, da bi se pobliže seznanili z delom naših osnovnih organizacij ZSM in spoznali še proizvodne prostore v matični tovarni v Savski loki.
A. Lap, A. Boc
Vaja gasilcev IGD Iskra, Stražišče,
Savje, Tekstilindusa in Zavoda.
Požar v TOZD ERO
^Nadaljevanje s 4. strani)
Gasilci so v skupni akciji pogasili požar v oddelku za storitve.
Kje so vzroki za nastanek požara in njegovo naglo širjenje?
Preizkusna komora je sicer grajena tako, da preprečuje akustične motnje. Ni pa grajena v skladu s požarnovarnostnimi predpisi. Pri gradnji preizkuševalne komore bi bilo nujno upoštevati možnost nastanka požara, saj se je to dogajalo že v prejšnjih preizkuše-valnicah. Projektant bi to moral upoštevati oziroma od odgovorne osebe zahtevati strokovno mnenje o ustreznosti projekta.
Stojalo za preizkus ni bilo pravilno postavljeno, vprašljiva je tudi sama izvedba stojala, saj so vgrajeni tudi leseni deli. Poleg tega je preizkuševalni ca brez prezračevanja. V tem prostoru je bila tudi različna gorljiva navlaka (kartonska embalaža, papir,
plastične mase oziroma izdelki ipd.), ki je že pričela goreti.
Dostopi do preizkuševalnice so založeni, kar v vsakem primeru onemogoča varno gibanje in naglo intervencijo ob požaru.
Za zaključek pa samo še tole: požar v Tovarni ERO ponovno dokazuje, da je upoštevanje požarnovarnostnih predpisov nujno, če hočemo sebi in družbi zagotoviti varno delovno okolje. Naš malomaren odnos do požarne varnosti nas lepega dne lahko stane veliko denarja. Vendar — tedaj bo prepozno za ukreparge. Zato ukrepajmo sedaj, dokler je še čas! Kaj delajo odbori za LO in družbeno samozaščito po naših TOZD? Odgovora ne morem zapisati, mislim pa, da ga imamo prav vsi na jeziku ..
Mlade zanima radiotehnika
(Nadaljevanje s 4. strani)
cem v sedmih in osmih razredih, ki se bodo čez čas soočah z izbiro poklica ah ’ nadaljnjega šolanja.
Na tečajih se bodo učenci seznanih z osnovami elektrotehnike in radio-tehnike, spoznah bodo nekatere osnovne elemente. Večji poudarek bo namenjen praktičnemu delu. Tečajniki bodo sami sestavili tranzistorski ojačevalnik in detektor.
Tečaj bo v prostorih kranjskega radiokluba na Stritarjevi 5/1 in bo obsegal okrog 35 polnih ur, in sicer dvakrat tedensko. Tovrstni tečaji so pri nas novost, klub pa bo organiziral tudi nadaljevalne tečaje z bolj zahtevnimi programi. Vse dodatne informacije dobite lahko v prostorih radiokluba vsak ponedeljek in petek od 17. do 19. ure.
A. B.
ISKRA
Alojz Boc Številka 46-19. nov. 1977
S seje predsedstva sindikata
Prejšnji torek je bila v Škofji Loki seja predsedstva sindikata, na kateri so pregledali, kako je s samoupravnimi akti v zvezi s prilagajanjem Zakonu o združenem delu, pregledali devetmesečno poslovanje IŠP in določili kriterije za letošnje jubilejne nagrade.
Z zadovoljstvom so ugotovili, da potekajo priprave za sprejem samoupravnih aktov, predvsem Samoupravnega sporazuma o združevanju v Iskro, o združevanju v DO in o osnovah in merilih za deHtev OD po sprejetem rokovniku in bodo za časa sprejeti. Tako bo šel Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in meri-lih za deUtev OD prihodnji teden v javno razpravo.
Precej kritike pa je bilo na račun
poslovanja delovne organizacije, oz. rezultatov ob tričetrtletju. Dve TOZD, Elektromotorji Železniki in Montaža Idrija sta zaključila tretje trimesečje z izgubo. Zlasti je zaskrbljujoča številka v Idriji, ki je daleč nad pričakovanji. Sicer že pripravljajo za Idrijo sanacijski program.
Predsedstvo sindikata je sprejelo sklep, ki nalaga družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim organom in poslovodnim organom čisto določene naloge, ki naj zagotovijo pozitivno gospodarjenje.
Predsedstvo sindikata je tudi sprejelo sklep, naj se jubilejne nagrade izplačujejo kot doslej, ko se upošteva le zadnja zaposlitev v Iskri, oz. tovarni.
TOZD GOSPODINJSKI APARATI
Uspeh razvijalcev — mikrovalovna pečica
Mikrovalovna pečica, ki so jo v Škofjeloški Iskri razvili s pomočjo IEVT, Univerze v Ljubljani in seveda domačih strokovnjakov, je tipičen primer odziva potreb trga oziroma gospodinjstev. Tako je TOZD Gospodinjski aparati še enkrat ujel — in to posrečeno — nov tehnični dosežek in hkrati potrebo na trgu.
To pa ima še to prednost, da v isti posodi, v kateri smo pekh, ali pogrevali hrano, lahko jed tudi serviramo na mizo.
Največja pridobitev, ki jo prinaša ta pečica je hitrost pečenja, kot smo že rekli. Normalen zrezek, ali hrenovka je pečena v 2 do 3 minutah. Nobeno pečenje pa ne traja več od 20-30
Mikrovalovna pečica krmiljena z mikroprocesorjem.
Mikrovalovna pečica je bila razvita v rekordnem času. Ideja in sklep za realizacijo projekta je bila sprejeta letos januaija, oktobra pa je bil v celoti realiziran in prvi primerki so bili že razstavljeni na Elektroniki ’77 na Gospodarskem razstavišču.
Mikrovalovna pečica za razliko od običajnih kuhinjskih pečic peče zelo hitro. S pomočjo elektromagnetnega valovanja — 2.450.000.000 nihajev v sekundi „peče“ jed v notranjosti. Razgiba vodne in maščobne molekule, ki se zaradi trenja ogrevajo. Tako se hrana hitro segreje, peče, kuha ali pogreje.
minut.
Vsaki gospodinji, posebno ker pride pozno iz službe se pri kuhi mudi. V tej pečici pa lahko zelo hitro pogreje jedi, ki jih je že pripravljene kupila v trgovini, ali pa sama prej pripravila in shranila v zmrzovalnflc.
Pečica ima namreč še to prednost, da jedi ni treba najprej odtajati, ampak jo lahko še zmrznjeno damo v „toplotno obdelavo".
Mikrovalovna pečica bo še boj prišla prav menzam, bolnicam, restavracijam, šolam in vrtcem. Ker namreč čedalje bolj primanjkuje kvalificiranih kuharic in kuharjev, taka pokhcna
Mikrovalovna pečka krmiljena z elektromehanskim timerjem.
Valovanje prodre 11 cm globoko, to se pravi v globino vsakega, tudi debelega kosa mesa, ah polne posode. Mimogrede — posoda ne sme biti kovinska, kovina valovanje zaustavi. Lahko pa je steklena, keramična, porcelanasta, plastična, ali celo papirnata.
ISKRA
Številka 46 - 19. nov. 1977
kuhinja nakupi tovarniško pripravljene obroke in jih ob deUtvi - na primer kosilu — kar sproti greje. Se večja prednost je ta način kuhanja, oz. pogrevanja v bolnicah in domovih onemoglih, kjer je mnogo ljudi, ki morajo dobivati dietno hrano.
Skoraj nemogoče je hkrati ah pa vsaj z veliko težavo, trideset ali celo petdeset vrst jedi naenkrat kuhati na klasičen način. Mikrovalovna pečica ah več pečic pa omogoča take razno-
vrstne obroke v najkrajšem času vzeti iz zmrzovalnika in jih servirati.
Praktična uporaba pečice je zelo enostavna. Lahko jo rabimo kot samostojno pečico, lahko jo vgradimo v štedilnik, kot klasično, lahko pa jo tudi vgradimo v kuhinjsko pohištvo na poljubno mesto.
Mikrovalovno pečico priključimo na običajno napetost 220 V, njena velikost - notranja je 230 X 250 X 320 milimetrov, težka pa je 35 kilogramov. Oblikovana je zelo sodobno in bo v okras in ponos vsaki kuhinji.
Mikrovalovna pečica bo kmalu v prodaji. Nas pa zanima koliko bo stala. Tega mi v TGA niso hoteli povedati, zvedel pa sem, da uvožena stane 15.000 din.	pY
TOZD Antene: Franc Volek struži
TOZD ELEKTROMOTORJI
Skrb za boljšo življenjsko raven
Pred dobrega^ pol leta so dobili v Iskri v Železnikih no-vegp sekretarja, 44-letnega Mirka Polajnarja, industrijskega pedagoga. Prej je bil 9 let direktor delavske univerze v Škofji Loki. Prosili smo ga naj nam kaj pove o skrbi za delavce v TOZD Elektromotorji.
Predvsem je važno, da konstrukter-ji in tehnologi skrbijo, da delavec ne streže stroju, ampak ga le nadzira. To so domači strokovnjaki uredili z raz-ličnimi dodajalnimi in odvzemalnimi napravami, s sistematičnim strokovnim urejanjem notranjega transporta in nekaterimi avtomatskimi napravami.
Te dni pa končujejo montažerji zadnja dela v prenovljeni menzi. Vsa oprema bo nova, jedilnica bo dobila dnevno svetlobo, ki je do zdaj ni bilo in tudi vsa kuhinjska oprema bo v celoti nova, s posodo vred. Tako bodo dokončno uredili sodoben način samopostrežbe in omogočili kvalitetnejšo in pestrejšo prehrano. V kratkem se bodo tudi priključili na skupni Alplesov toplovod in še posodobih ogrevanje.
Žal pa kratkoročno ni mogoče omiliti precejšnje prostorske stiske v proizvodnih prostorih. Za to bi bila potrebna precejšnja vlaganja, ker bi bilo potrebno narediti resne posege v celotno arhitektonsko zasnovo.
Imajo odhčno urejeno otroško varstvo, saj so menda Železniki edini kraj, kjer otrok v vrtcu ni preveč in dobiš prostor kadar hočeš.
Pred kratkim so se odločili tudi za gradnjo otroškega vrtca v Selcah, ki ga bodo zgradili s samoprispevkom. Imajo pa na razpolago tudi pokrit plavalni bazen, ki ga tovarne prek sindi-
TOZD ANTENE VRHNIKA
V devetih mesecih dobro gospodarili
Ob tričetrtletju so zaključnim računom v Vrhniški Iskri z veseljem ugotovili, da so dobro gospodarili. In tako je indeks prodaje v primerjavi z lanskim letom v istem obdobju 154, za fizični obseg proizvodnje nekaj prek 100, načrt proizvodnje pa so po vrednosti dosegh s 102 %. Tako so tri-četrtletje zaključili s solidnim ostankom dohodka.
Osebne dohodke so letos znatno popravih, saj so bili nekje na repu v občini, sedaj pa so prišh nekam v sredino. Bodo jih pa konec leta, ah pa v začetku drugega leta še dvignih, pač sorazmerno z uspehom poslovanja.
Zelo so si prizadevali za povečanje asortimenta svojih izdelkov in razvili novo družino avtomobilskih anten Bled, poleg tega potezna stikala za kombije IMV in še nekaj manjših izdelkov iz svojega programa.
Direktor Viktor Mramor ocenjuje letošnje poslovanje za dobro in meni, da se bo ostanek dohodka še precej povečal do konca leta.
Ne manjka pa jim tudi težav. Predvsem dolgo ni bilo mogoče dobiti polizdelkov, zlasti aluminija. Proizvajalci so čakali na podražitev. Zato se niso mogh držati predvidenih načrtov, zlasti ne načrtovanega asortimenta.
Letos so vložili precej truda tudi v to, da bi prodrli na zunanji trg. Ne brez uspeha. Sobne TV antene že izvažajo v Skandinavske dežele, kamor so jih v zadnjem času izvozih okrog 2000.
FY
kalnih organizacij regresirajo tako, da polovico vstopnine plača sindikat, pol pa delavec. Tako so omogočili kopanje ob vsakem času najširšemu krogu ljudi.
Iskra v Železnikih paje tudi pokrovitelj Športnega društva Železniki, ki ima v programu alpsko smučanje in sankanje. Prek tega društva mnogo prispevajo za tekmovalni in rekreacijski šport in za tehnične možnosti na Soriški planini.
Precej težav pa imajo z alkoholizmom. Žato so zelo pozdravili in podprh delo Kluba zdravljenih alkoholikov, ki je bil ustanovljen tudi v Železnikih. To problematiko stalno spremlja tudi tovarniška referentka za socialno delo.
Predvsem moramo tu omeniti veliko skrb za stanovanjsko gradnjo. Seveda pa so podprli tudi gradnjo toplovoda, ki bo omogočal priključitev tudi zasebnikom, pred kratkim pa so dobih sodobno trgovino—blagovnico, ki so jo v kraju že dolgo pogrešali.
Pri stanovanjskih gradnjah je največji problem neurejeno vprašanje zazidave. Lokacij praktično ni prostih. Ker pa bo šel urbanistični načrt v kratkem v ponovno razgrnitev, se bo zavlekla tudi blokovna gradnja, s katero bodo ponovno žačeh šele leta 1979. Varčevalcem pa stoji denar!!!
Iskra v Železnikih ima 32 lastnih stanovanj, 18 ležišč v Samskem domu, pomaga pa tudi domačim graditeljem s posojih za nakup etažnih stanovanj, za lastne gradnje in adaptacije. Imajo dober program varčevanja in bo letos imelo sproščena sredstva 27 varčevalcev, v letih 1978/79 in 1980 pa nadaljnjih 58.
Ker je v TOZD Elektromotorji zaposlena večina delavcev iz okohce, je pač prevoz kar zahtevna zadeva. Samo številki, da se z avtobusi dnevno vozi
TOZD TV PRŽAN
Višnja gora ima možnosti
Višnjegorska delovna enota pržanske Iskre je lani in letos zelo dobro plasirala svoje izdelke na francosko tržišče. Poleg izdelkov za Iskrine potrebe in domače tržišče je ta izvoz močna afirmacija te delovne enote. Izdelki in elementi, kijih izdelujejo, oz. njihova kohčina presega potrebe domačega trga in je bil ta prodor nujen.
V Široki potrošnji že dlje razmišljajo o osamosvojitvi višnjegorske delovne enote v samostojno TOZD. Za to govori že dislokacija — saj je več kot 30 km oddaljena od matične tovarne na Pržanu. Ima pa tudi drugi pogoj za samostojno TOZD: zaključeno tehnologijo in delovne postopke.
Izdelujejo klasične zvočnike za vgradnjo, lijačne zvočnike, zvočne omarice in sestavne dele za TV sprejemnike: medfrekvence in žične oblike. Klasični zvočniki, ki jih proizvajajo so že zaradi zelo poenostavljene -tehnologije proizvodnje nižjega kakovostnega razreda, druga težava — poleg kvalitete pa je omejeno tržišče. Povečanje serij sploh ne pride v poštev, ker bi zmanjkalo trga. Tretja negativna stran pa je to, da je zvočnik pač vgradni element in s tem polizdelek, ki je po ceni močno odvisen od finalista.
Lijačni zvočniki, ki so končni izdelek, kažejo večje tržne možnosti in tudi akumulacija pri njih je večja.
Tudi zvočne omarice so kot končni izdelek bolj zanimive za trg in delovno enoto saj so precej akumula-
tivne, ker so pač končni izdelek-Elementi za televizijo pa so še bolj vprašljivi, ker za žične oblike in medfrekvence, ki jih izdelujejo, so že našB boljše tehnične rešitve, zato je njihova proizvodna bodočnost najbrž zelo kratka.
Zaradi zastarelih in izrabljenih strojev — pa še ti imajo zelo nizko tehnološko vrednost — je tehnologija zastarela in tudi kvaliteta izdelkov temu ustrezna.
Ob možnosti osamosvojitve V samostojno TOZD bo treba o tem temeljito razmisUti in rešitev je kot na dlani.
Široki potrošnji se tu ponujajo velike možnosti, da z združenimi sredstvi investira v sodobnejšo opremo in sodobnejše proizvodne postopke. Tako bi si zagotovila solidne in visoko kvalitetne zvočnike, ki jih rabi v zelo velikih količinah.
Taka modernizacija bi predvsem koristila TOZD TV na Pržanu in TOZD v Sežani. Oboji namreč kupujejo kvahtetnejše zvočnike izven Iskre, čeprav bi lahko s kvalitetnimi izboljšavami uporabljali domače.
Prav gotovo je tudi ZP Iskra zainteresirano za to proizvodno področje, ker je zvočnik nujen v vrsti Iskrinih izdelkov, saj jih rabimo za televizorje, radijske sprejemnike, zvočne omarice, gramofone in v zadnjem času zlasti za najsodobnejše HI-FI aparate. Visoka kvalitetna raven bi tako koristila kupcu in Višnji gori zagotovila solidno, rentabilno in samostojno življenje-
kf
na delo okrog 300 ljudi, s tovarniškimi kombiji pa okrog 70 pri 750 zaposleni, povesta precej.
Avtobusni promet organizira Alpetour, kombije pa imajo svoje in še en avtoprevoznik jim vozi delavce iz Davče. Zdaj se dogovarjajo z Alpe-tourom, da bi tudi v manjše vasi uvedel reden prevoz za vsa podjetja in tudi za šolo.
V odmaknjeni dolini, kakršna je Selška dolina, je skrb za strokovni kader zelo zahtevna naloga. Zanašajo se le „u se i svoje kljuse" in štipendirajo na rednih šolah 59 študentov, ob delu pa se izobražuje 32 delavcev. Poleg tega pa seveda sproti pošiljajo na seminarje in tečaje delavce po potrebah.
Mirko Polajnar, sekretar TOZD Elektromotorji
Železnikarji imajo zadnja leta zelo živahno amatersko prosvetno dejavnost, tovarne pa financirajo tudi gostovanja Mestnega gledališča ljubljanskega, ki gostuje s šest do sedem igrami letno.	_________
Za informiranje je kar dobro poskrbljeno, nekaj prek „Iskre," imajo pa tudi svoj Informativni bilten, kmalu pa bodo začeli po potrebi izdajati Obvestila delavcem s kratkimi potrebnimi vestmi in obvestili.
Dobro še izboljšati
Spremljanje izvajanja zadanih nalog in sprejetih ukrepov mora vedno po-,dati neke rezultate. V naših TOZD in DO nenehno spremljamo in delno tudi izvajamo posamične ukrepe in zadolžitve, ki morajo imeti v končni fazi svoj odmev v večjem dohodku, večjih osebnih dohodkih in akumulaciji. To spoznanje, da vsako izvajanje posameznih in skupnih nalog s polno mero odgovornosti, daje večji dohodek, bi morali približati slehernemu zaposlenemu. Obveščanje o rezultatih poslovanja, katerega vršimo mesečno in tudi občasno, ima točno določen namen. Postopoma se vsi navadimo na določeno število in kvahteto informacij, za katere se navidezno ne zanimamo, dokler z njimi ne razpolagamo. Sele takrat, ko jih ni, se pokaže, da se določenih podatkov o poslovanju poslužujemo in tudi izvajamo naloge, ki so začrtane z letnimi plani.
Pri ocenjevanju uspešnosti poslo-
vanja v prvih devetih mesecih leta moramo to oceno in analizo uspešnosti uporabljati za boljše poslovanje v zadnjih mesecih leta, kot tudi za oceno celoletnega poslovanja in pripravo novega letnega načrta.
Celotni obseg poslovanja je v pri-meijavi z realizacijo leta 1976 . še vedno velik in hkrati blizu načrtovanega. Vsa naša prizadevanja niso omogočila izpolnitve proizvodnega plana, medtem ko je celotni prihodek dosežen s planirano višino. Fti tem je potrebno poudariti, daje obseg poslovanja za 50 % nad lanskoletno ravnijo. Zadovoljivo dosežen celotni prihodek, ki je celo nad planiranim obsegom, je dosežen predvsem zaradi večje prodaje na domačem trgu. Ravno tako smo presegli planirane stroške in osebne dohodke. To je povzročilo, da nismo ustvarili takšno višino skladov, kot smo načrtovali.
KAZALCI USPEŠNOSTI			r-	so r- r-
		r-		BB “T 7
	Plan 1977	-S Sl 1	Ižl -s a s-s k. CL|	Indeks Real. I Real. I
Proizvodnja (SPC)	637.153	442.130	69	148
Popr. štev. zaposlenih	2.863	2.894	101	102
Popr. zaloge R-3	69.243	72.322	104	97
Izvoz v US dol.	13.433	7.709	57	113
Uvoz v US dol.	3.406	2.946	86	141
Celotni prihodek	616.462	466.315	76	198
Dohodek	295.041	216.831	73	281
Čisti dohodek	247.598	183.889	74	156
Amortizacija	25.983	18.745	72	100
Bruto OD (masa)	191.190	146.941	76	137
Popr. mes. neto OD na zap.	3.717	3.842	—	133
Skladi (ost. doh.)	36.809	12.813	35	120
PRODUKTIVNOST	223	153	68	146
EKONOMIČNOST	192	178	93	111
RENTABILNOST	—	88	—	196
DELEŽ BRUTO OD V DOHODKU	64,8	167,7	104	45
dohodek NA DELAVCA	103	75	72	288
ČISTI DOHODEK NA DELAVCA	76	63	82	185
Podatki v sami tabeli kažejo na gibanje posameznih elementov poslovala. Visoki indeksi, ki so izračunani na podlagi primerjave z enakim obdobjem leta 1976, niso izključno zasluga notranjih naporov, ampak tudi posledica normalizacije poslovanja na domačem trgu v letu 1977. Vsa naša prizadevanja v smislu izboljšanja poslovanja so usmerjena na povečanje dohodka, ČD, skladov in tudi osebnih dohodkov, ki še vedno zaostajajo za OD v Iskri in SRS.
Doseganje teh ciljev terja maksimalno izpolnjevanje planiranih prodajnih količin v stabilizacijsko obnašanje na področju Stroškov.
Zavedajoč se, da bo odvisnost osebnih dohodkov od dohodka in ČD, vedno večja, iščemo notranje rezerve, ki bi prispevale k rasti dohodka. Poleg stalnih planskih obveznosti so na prvem mestu: kvaliteta izdelkov, izraba delovnega časa, inovacije ter kontrola nad vsemi vrstami stroškov.
Kvaliteta izdelkov in z njo povezan izmet, sta problematična v skoraj vseh TOZD, največ težav pa imamo pri uporih, keramiki in elektrolitih, marati s problemom kvalitete, se sre-
čujemo še vedno z neurejenim področjem inovacij, za katero še nimamo izdelanih konkretnih postopkov za stimuliranje. Čutiti je premajhno elastičnost po dajanju pohval in nagrad tistim, ki so s svojim zdravim razmišljanjem pripravljeni prispevati več. Izraba delovnega časa je problematična in ima v sebi še ogromne rezerve. Večkrat jo rešujemo globoko in še v posamične primere se spuščamo predvsem zaradi „dobrih odnosov11.
Nedosledno spoštovanje delovne discipline in prisotnosti na delu nima za posledico samo gospodarske temveč tudi družbenopolitično škodo. Z izrabo so povezani tudi osebni dohodki, ki so še neodvisni od opravljenega dela. To velja zlasti za posameznike, ki so še vedno plačani po delovnih mestih in ne v odvisnosti od opravljenega dela.
Vsi ti problemi so predmet naših ukrepov, na podlagi katerih pričaku-jemo boljše rezultate ob zaključku leta 1977. Pri tem je potrebno poudariti, da v celoti nismo poslovali slabo in da nobena TOZD ni v izgubi. Tudi
Žužemberku za sedaj dobro napredujejo.
Ustvarjanje visokih skladov, kar imamo za cilj v letošnjem in prihodnjem letu, je pomembno zaradi visoko načrtovanih investicij.
Potrebno je poudariti, da smo investicijsko zelo aktivni, in da bo ta aktivnost še večja s sprejetjem novega samoupravnega sporazuma o združevanju v DO, ki nosi v sebi nove kvalitete združevanja dela in sredstev.
O.Z.
Določila Zakona o združenem delu
in roki na njihovo uresničevanje so nedvoumni. Do 1. 1. 1978 je treba preosnovati medsebojne odnose delavcev v združenem delu tako, da bodo zastopani interesi delavcev TOZD na vseh ravneh - tako na ravni DO kot SOZD in naprej.
Kako daleč smo prišli pri tej pomembni nalogi v IEZE, so 4. t m. temeljito pretresli člani sveta ZK in tovarniške konference sindikata. Želeli so ugotoviti, kje smo proizvodno in kje politično s pripravami.
Tako so kot najpomembnejšo točko dnevnega reda obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev TOZD v DO. Pri tem je šlo za to (kot je poudaril uvodoma sekretar sveta ZK Otmar Zorn), da se mora sedaj vsebina dela odražati v konkretnih pripombah nanj, kar bo hkrati tudi nadaljnja orientacija.
Pri tem je treba povedati, da je to prvi osnutek o združevanju v DO, potem ko je bil že obravnavan osnutek o združevanju v SOZD Iskra in je hkrati na vrsti tudi osnutek Iskra Commerce. Hkrati so v izdelavi tudi samoupravni sporazumi o"združevanju dela delavcev v TOZD.
Da takšna obravnava terja temeljit premislek, pretehtane in domišljene pripombe, ni treba posebej poudarjati. Sporazumi bodo takšni, kakršne bomo sprejeli.
Komunisti in sindikalni aktivisti IEZE so bili na omenjenem sestanku seznanjeni z vsebinskimi izhodišči in vsemi novostmi, ki jih prinašajo novi osnutki samoupravnih sporazumov. Ker se bližajo roki, določeni za uresničevanje zakona, je sedaj naloga vseh dejavnikov, da se pri razpravi o vsebini osnutkov sporazumov posvetijo predvsem njihovi vsebini in ustreznosti. V zelo kratkem času (v teku enega tedna od omenjenega sestanka) morajo sprejeti vsebinsko pomembna stališča, od katerih bo potem odvisna nadaljnja vsebinska preobrazba družbenoekonomskih odnosov v DO in SOZD.
DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI
Izhodišča zajemajo več vrst odnosov, ki se objektivno pojavljajo v DO (skupni prihodek, skupni dohodek in odnosi pri svobodni menjavi dela). Kakšno bo njihovo konkretno uresničevanje, je odvisno ravno od omenjenega sporazuma in pa drugih konkretnih, ki se bodo podrobneje nanašah nanj kot osnovo. Vsi samoupravljalci morajo videti v tem tako lastni kot skupni interes.
Čeprav se stališča še niso povsem izkristalizirala, pa lahko že nakažemo
ISKRA — Industrija elementov za elektroniko, n. sub. o„ Ljubljana, Stegne 17
TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG
Odbor za medsebojna razmerja delavcev tozd ELEKTROLITI
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1.	ELEKTRONI K-VZDRŽEVALEC
2.	ORODJAR
a STROJNI KLJUČAVNIČAR
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1: srednja šola, elektro smer — šibki tok, dve leti prakse, odslužen vojaški rok
pod 2: poklicna šola, tri leta prakse, odslužen vojaški rok fpod 3: poklicna šob, dve leti prakse, odslužen vojaški rok.
Za vsa navedena delovna mesta je predvideno poskusno delo treh mesecev. Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljite v splošno službo TOZD v 10 dneh po objavi, kjer so vam tudi vsak dan na voljo informacije.
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK
Volilna konferenca komunistov
V sredo, 2. XI. 1977, je bila volilna konferenca ZK v TOZD KEKO Žužemberk. V uvodnem referatu sekretarke OOZK Jožice KOCMUR je bilo nakazano delo komunistov v preteklem obdobju in sicer: - kritično so ocenili svoje delo, glede na negativne rezultate preteklega leta. Zavedajo se namreč, da se podobni rezultati kot v letu 1976 ne smejo več ponoviti.
Zato so že v januarju izdelali akcijski program za sanacijo težkega stanja, zavzeli so se za dosledno in kritično ocenjevanje vsega, kar bodo sprejeli v svojih dokumentih. V slehernem okolju morajo biti te naloge njihovo vodilo. Pozitivno so ocenili bistveni kvalitetni premik pri delu, kar še posebno velja za področja našega poslovanja, saj TOZD Žužemberk ne posluje več z izgubo Velik poudarek so dali svojim lastnim silam. Vsebinska sanacija še ni dosegla svojega učinka, kar bo razvidno šele v prihodnjem letu.
Dalje ocenjujejo kvalitetni premik tudi v dvigu produktivnosti. Kritično so ocenili delovanje delegatskega sistema, zato bodo morali to napako v
bodoče odstraniti. Odločno so za stališča združevanja vsega tistega, kar bo boljše, cenejše in hitrejše pri tem pa imajo stalno pred seboj bridke izkušnje, ko so se preveč zanašah na druge vplive in premalo na svoje lastne sile. Skozi vse leto so spremljali, nizke osebne dohodke, saj so biti nižji od sindikalne liste. Z 1/9-1977 so to popravili tudi do 50 % v korist najnižjih grup. Menijo, da so premalo storili na področju za pridobivanje novih kadrov, zato bo potrebna prilagoditev štipendijske in stanovanjske politike. Potrebna bo vzgoja članstva zlasti s področja socialističnega samoupravljanja. Kritično so tudi ocenili sistem kadrovanja in evidentiranja v vse oblike našega samoupravnega družbeno-pohtičnega življenja. Potrebno je sistemsko kadrovanje skozi celotno mandatno obdobje, ne pa samo ob pripravah na volitve novih vodstev. Končno so pozitivno lahko ocenili dejstvo, da nimajo bistvenih kvalitetnih reklamacij in na koncu so tudi izvolili novo vodstvo OOZK. Za sekretarja so soglasno izvolili Boštjana SMRKETA.	^
11. novembra je bil v tovarniški menzi DO Baterije Zmaj sestane* političnega aktiva DO s predstavniki DPO in poslovodnega kolegija SOZD Iskra. Sestanek je vodil predsednik KO KOOOS SOZD Iskra Jože Čebela in naj bi dal odgovor na vprašanje, ali so v DO Baterije Zmaj uskladili svoja stališča do osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra. Razprava je pokazala, da so v Zmaju praktično uskladili vsa stališča, razen tega, dovolj pomembnega, ali je DO Baterije Zmaj pripravljena poveriti prodajo svojih izdelkov Iskra Commerce, ali ne. Dokončne odločitve o tem sestanek ni prinesel, kajti predstavnik Zmaja je s števil-kami dokazoval, da bi bila prodaja baterij prek Iskra Commerce za Zmaj bistveno dražja od dosedanje lastne zaradi specifičnosti tovrstnih izdelkov. Ker si DO Baterije Zmaj ob nizki akumulativnosti tolikšne obremenitve ne bi mogla privoščiti, je prisiljena še naprej svoje izdelke prodajati sama, to pa je hkrati tudi razlog, da svojega dela ne more združevati v SOZD Iskra. Ob zaključku sestanka, s katerega je pričujoči posnetek, je bilo sklenjeno, da bodo o tem vprašanju še razpravljali v bližnji prihodnosti in temeljito proučili vse možnosti s tem v zvezi
bistveno osnovne dileme ob osnutku sporazuma: tako v DO IEZE kot v ostalih DO Iskre prevladuje namera po vzpostavitvi kolegijskih poslovodnih organov (to je opredeljeno tudi v tezah o združevanju v SOZD in DO IEZE).
Za sedaj je to vprašanje še odprto. Drugo se nanaša na organizacijo komercialne dejavnosti v DO. Kot TOZD se lahko organizira le, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa zakon. Temu vprašanju je treba posvetiti zadostno pozornost, je bilo na sestanku izrecno poudarjeno.
Glede združevanja sredstev so bili navzoči mnenja, da je treba za zagotovitev kar največje likvidnosti posameznih TOZD in za vse večje investicije, združevati vsa razpoložljiva sredstva na ravni DO (s tem, da vsaka TOZD na osnovi lastnega žiro računa točno ve, koliko je ustvarila, v kakšne namene in komu je odvedla del prihodka in dohodka, kako in kdaj bodo vrnjena sredstva, ki jih je združila, in še in še).
Tak način stimulira k ustvarjanju dodatnih sredstev, nad njim pa ima nadzor finančni odbor, sestavljen iz delegatov posameznih TOZD.
Razvojno-raziskovalna dejavnost naj bi bila po priporočilih SOZD Iskra osredotočena na ravni DO. V primerih DO Široke potrošnje in DO IEZE pa je zaradi specifičnosti te dejavnosti še za naprej predvidena v sklopu TOZD. Orodjarna kot TOZD
skupnega pomena bo svojo dejavnost in razmerja z ostalimi TOZD urejala s posebnim sporazumom. ODGOVORNOST ZA OPRAVLJANJE DOGOVORJENE DEJAVNOSTI
Stične točke pri obravnavi navedenih osnutkov sporazumov so dejavnosti, ki jih TOZD upravljajo in izvajajo skupno preko DO. Nekatere naj se prenesejo v organizacije skupnega pomena. Pri tem pa morajo slednje oblikovati interno dogovorjene cene, nižje od onih izven SOZD. Pri opravljanju svoje dejavnosti morajo biti vsestransko zavzete, učinkovite in zanjo tudi odgovorne.
Navedene dileme naj bodo politično razčiščene v najkrajšem času, to je, do naslednjega sestanka čez teden dni, je sklenil zbrani politični aktiv.
Obravnaval je še gospodarski položaj DO v luči poročila o devetmesečnem poslovanju, ki ga objavljamo v današnji številki glasila posebej.
POTEK VOLITEV V 00 ZK IN KONFERENCO ZK IEZE
Na podlagi statutov ZKJ, ZKS, v soglasju z občinsko konferenco ZKS Ljubljana-Šiška ter komiteja mestne konference ZKS bodo v DO z večjim številom 00 ZK ter stalnih aktivov ZK ustanovili skupno konferenco ZK s komitejem. V DO IEZE so izdelali ključ, po katerem pride do 10 članov
v 00 v tovarniško konferenco po en član, od 10—20 nadaljnja 2, za vsakih nadaljnjih 20 pa še po eden. VBR
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Nujni so učinkoviti ukrepi
V ponedeljek, 14. t. m. je bila v pritlični sejni sobi Iskrine stolpnice seja sveta ZK DO Avtomatika, na kateri so sodelovali tudi čhni OK ZK TOZD TELA, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in poslovodnega kolegija SOZD, z generalnim direktorjem Jožetom Hujsom na Čehi. Seji pa je v njenem prvem delu prisostoval tudi sekretar OK ZK Ljublja-na-Bežigrad Bojan Zavašnik.
Na tej seji so v prvi točki dnevnega reda zbrani poslušali poročilo Antona Bukinisa, predsednika strokovne komisije za sanacijo neurejenega finančnega poslovanja v DO Avtomatika od njene ustanovitve do 1. julija letos. Anton Bukinis je poročal, kako poteka sanacija stanja finančnega poslovanja, ki se bo zaradi obsežnosti posla zavlekla še v začetek prihodnjega leta.
Razumljivo je poročilo predsednika strokovne komisije sprožilo razpravo, v katero je med drugim posegel tudi sekretar KO ZK Ljubljana—Bežigrad Bojan Zavašnik. V svoji razpravi je menil, da že ob formiranju TOZD iz bivše tovarne električnih aparatov finančna razmejitev ni bila dovolj natančna in je lahko, ob vse.i ostalih pogojih dovoljevala, da je prišlo do stanja, ki vsekakor ni koristno za DO in njene TOZD in zahteva temeljito in čimprejšnje dokončno razčiščevanje. Ob tem je poudaril tudi vprašanje odgovornosti, da je do takšnega stanja v finančnem poslovanju delovne organizacije sploh lahko prišlo.
' Predsednik strokovne komisije Anton Bukinis je predlagal k tej točki dnevnega reda nekatere zaključke, katerih dosledna izpeljava bo omogočila hitrejše in učinkovitejše razčišče-nje finančnega poslovanja DO za nazaj.
V drugi točki dnevnega reda je generalni direktor SOZD Iskra Jože Hujs prispeval uvodno besedo o izpol-
njevanju temeljev srednjeročnega načrta DO Avtomatika. Glede na pomembnost nalog srednjeročnega načrta, ki jih ima prav DO Avtomatika je še tembolj nujno ustrezno rešiti vprašanje samoupravne organiziranosti Avtomatike, saj je nujno, da le-ta ostane v dosedanjem obsegu, neokrnjena, pač pa bolje organizirana, sicer zanesljivo ne bo kos zahtevnim nalogam razvoja.
Dosedanji meseci brezplodnega razpravljanja, dogovarjanja in že prav neresnega sporazumevanja prav gotovo ne zagotavlja uspešnega izpolnjevanja načrtovanih nalog, zato je tembolj nujno trezno premisliti sedanji položaj in takšno nevzdržno stanje odpraviti. Vzdušje nezaupanja in težnje po ustanavljanju novih DO iz sedanje Avtomatike — vse to ne vodi v okrepitev Avtomatike, ki ob svojih načrtovanih nalogah nedvomno zahteva popolno trdnost, enovitost in usklajenost vseh stališč — torej soliden dogovor, oz. sporazum, namesto neresnega in neodgovornega dolgomesečnega ,, sporazume vanja. “
K besedi se je oglasil tudi glavni direktor DO Avtomatika Ivo Klešnik, ki je v svojih izvajanjih med drugim na kratko povedal o izpolnjevanju obveznosti DO do sprejetih nalog srednjeročnega načrta. Ugotovil je, da na delovnem področju izpolnjevanje nalog
(Dalje na B.strani)
---------------------------------------
NUJNI SO UČINKOVITI UKREPI
V__________________________ - ______________________________J
(Nadaljevanje s 7.strani)
poteka ugodno, celo bolje od planskih predvidevanj, po katerih naj bi bila letna rast proizvodnje okrog 15 %. Dosegajo jo z okrog 26 %, kar je dokaz, da se v DO pri delu bolje izkazujejo, kot pri sporazumevanju. Do krize v sporazumevanju je prišlo zlasti zaradi tega, ker med nekaterimi TOZD ni bilo mogoče doseči soglasja zaradi prekrivanja programov in bodoče samoupravne organiziranosti na temelju medsebojnih dohodkovnih odnosov. Ne bi pa smeli pozabiti, da je podpisani srednjeročni načrt zakon, ki ga je treba spoštovati in izpeljati ter mu podrediti vse druge interese.
Za glavnim direktorjem so nato drug za drugim kratko	poročali tudi
direktorji TOZD, kako izpolnjujejo TOZD zastavljene naloge.
Generalni direktor SOZD Jože Hujs je nato zbranim podal predlog poslovodnega kolegija za sanacijo sedanjega stanja v DO Avtomatika. Po tem predlogu naj bi za v. d. glavnega direktorja DO Avtomatika imenovali Staneta Preskarja, dipl. ing. za njego-
vega pomočnika pa Franca Vrečka, dipl. ing., hkrati pa razrešili vseh funkcij vodilne delavce in člane širšega poslovodnega kolegija DO. Mandatar Stane Preskar naj bi v najkrajšem času izbral ekipo sodelavcev, ki bi lahko uspešno „vzela vajeti** DO Avtomatika v sedanjem sestavu v roke.
Udeleženci seje sveta ZK so se po dokaj živahni razpravi strinjali z imenovanjem Staneta Preskarja in Franca Vrečka, niso pa se strinjali z razrešitvijo vseh funkcij širšega poslovodnega kolegija DO Avtomatika. Obveljalo je mnenje, naj bi v. d. glavnega direktorja Stane Preskar z direktorji TOZD razčistil vprašanje njihove volje in pripravljenosti za konstruktivno sodelovanje in žrtvovanje vseh sil in naporov, da bi v DO Avtomatika prevladal razum in bi končno le vzpostavili bolj zdrave medsebojne odnose, ki bodo rešili vsa dosedanja nesoglasja, nekoristne težnje in neodgovorno ravnanje nekaterih.
Le tako bo mogoče ustvariti pogoje za uspešno nadaljnjo pot ozdravljene in enovite DO Avtomatika.
-C-
Štipendisti so zborovali
Prejšnji torek je bil na Elek-trofakulteti letni občni zbor Kluba štipendistov Iskre. Živahen in razgiban je bil, kot je lahko le srečanje štipendistov -študentov. Ugotovili so, da se je delo kluba razživelo, kot že dolgo ne.
Na občni zbor so poleg 228 štipendistov prišli tudi zastopniki Fakultete za elektrotehniko, sekretar ZK ZP in direktor kadrovskega področja Stane Preskar, zastopniki republiškega komiteja ZSM SRS Igor Muha, dva zastopnika DO in še nekaj drugih.
Zbor je začel s pozdravom predsednik Kluba štipendistov Iskre Mirko Ivančič. Sledilo je poročilo o delu v preteklem letu 76/77. Z zadovoljstvom so ugotovili, da se je delo kluba razmahnilo na vseh področjih, kot že dolgo ne.
Predvsem je zaživel „center“ kluba — v lastnih prostorih na TSŠ. Ugotovili so, da prostori odUčno služijo svojemu namenu, tako amaterski dejavnosti, kot ostalim komisijam, oz. delu njihovih področij. Imajo eno samo napako — premajhni so. Morda bo v bližnji bodočnosti mogoče Klubu preskrbeti nove, malce večje prostore v kleti na Prešernovi, kjer je
Referat za štipendije. Predvsem bi prav prišla vsaj dva ločena prostora, da bi dve skupini lahko hkrati nemoteno delali, ali se dogovarjali.
Najbolj pa je razveseljiva številka, da je lani v Klubu aktivno delalo prek 400 štipendistov, prejšnja leta pa le okoli 100. Delali so po skupinah, oz. komisijah: Klub mladih inovatorjev, komisija za izobraževanje, komisija za obveščanje, komisija za ekskurzije, komisija za inozemske prakse in komisije za medklubsko sodelovanje.
Imajo pa tudi težave. Klub mladih inovatorjev ne more dobiti materiala, celo na več prošenj ni iz tovarn odgovorov!? !? Uspeli pa so tečaji tujih jezikov in pomoč pri inštrukcijah.
MEDNARODNI SEJEM S PODROČJA ELEKTRONIKE
PRODUCTRONICA '77 MUNCHEN
Na razstavi sodeluje 340 razstavljalcev iz 11 dežel naj novejše dosežke iz področja elektronike.
Za ogled sejma smo pripravili 4-dnevno potovanje z avtobusom po naslednjem programu:
23/11: Odhod iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj. Vožnja preko Korenskega sedla, mimo Beljaka in po Turski avtomobilski cesti proti Salzburgu ter dalje do Munchena. Prihod popoldne. Kratek ogled mesta, nato namestitev v hotelu, večerja in prenočišče.
24/11: Po zajtrku vožnja do sejemskega prostora in preko vsega dne ogled razstave. Večerja in prenočišče.
25/11: Zajtrk, nato prevoz do sejmišča in preko vsega dne ogled razstave.
26/11: Zajtrk in prosto do 13. ure ko je odhod. Vožnja preko Avstrije in skozi Ljubeljski predor v Ljubljano s prihodom v Ljubljano zvečer. CENA POTOVANJA PO OSEBI JE: 2.100 din
S tem je planan avtobusni prevoz, hotelske usluge po programu, vstopnina za sejem, stroški organizacije in vodstvo potovanja.
Doplačilo za enoposteljno sobo je 210 din za vse tri noči.
Prijave sprejemajo vse poslovalnice Kompasa do 12. novembra oziroma dokler bodo na voljo prosta mesta v avtobusu.
Ob prijavi vplačate akontacijo 500 din, izpolnite Kompasovo prijavnico ter predložite naročilnico, če je plačnik potovanja ustanova oz. podjetje.	v
Kompas si pridržuje pravico potovanje podražiti v kolikor se spremeni cena prevoza ali devizni tečaj, oz. potovanje odpovedati v primeru premajhnega števila prijav oz. višje sile.
Splošni pogoji in navodila so navedeni v skupnem programu IZLETI 77.
Ker je le še malo prostih mest, pohitite s prijavo!
KOMPAS JUGOSLAVIJA
OBVESTILO ŠTIPENDISTOM
V	Službi štipendiranja zbirajo tudi prijave vseh tistih, ki so zainteresirani za hojo v gore. Prihodnje leto bo v KŠI zaživela planinska dejavnost in vse prijavljene bomo v januarju 1978 zbrali, da se pomenimo o delu. Udeleževali se bomo izletov PD Iskra in mladinske sekcije „Plezavček“. (natančen seznam ugodnosti dobite ob vpisu).
Vsak član je tudi zavarovan. S seboj prinesite 1 fotografijo 2x3 cm.
V	Službi štipendiranja, Prešernova 27, se lahko včlanite v smučarsko sekcijo PD Iskra. Članarina z vpisnino je 62 din. Članska izkaznica vam nudi naslednje ugodnosti:
a)	10 % popust pri nabavi smučarske opreme
b)	10 % popusta pri nakupu dnevnih kart za žičnice
c)	10 % popusta v izvensezonskem času v nekaterih hotelih, kampih
Ivica Korenjak.
Organizirali so več ekskurzij in srečanj z drugimi klubi in zamejskimi slovenskimi študenti. Smučanje je bilo uspešno in udeležili so se tudi zimske Iskriade v Kranjski gori.
Sledile so zanimive volitve v komisije in Izvršni odbor. Pozvali so prostovoljce iz različnih šol in krajev, ki so resno pripravljeni delati. Najprej se ni javil nihče, niti ni nihče nikogar predlagal. Nato pa se je član delovnega predsedstva čisto po domače raz-
Zlatko Matič.
kuril in ozmeijal »tovariše kolege**, češ, da bodo imeli in naredili samo toliko, kolikor bo delovnih članov. Zagrozil je, da ZP ne bo več dajalo subvencije, če bodo »tovariši kolegi** take lenobe.
To je zaleglo. Vsula se je gruča prostovoljcev, ki so bili pripravljeni delati v vodstvih komisij in v Izvršnem odboru. Navdušen sem bil nad metodo in učinkom!
Trem najbolj delavnim so podelili tudi pismena priznanja, knjigo Ivana Jana: Dražgoška bitka in Spacalovo grafiko. Priznanja so dobili:
MIRKO IVANČIČ, ki je kot predsednik KŠI poživil delo kluba in ga iz mrtvila z mnogo požrtvovalnega dela spet postavil na noge.
ZLATKO MATIČ, ki je član več komisij, Izvršnega odbora in delaven član kluba.
IVICA KORENJAK, vodja Službe štipendiranja. Tej pa so izročili priznanje z besedami: »Za vse vaše požrtvovalno in nesebično delo z nami in za vse sitnosti, ki ste jih imeli!** KF
Smučarski tečaji PSI
Tudi v prihajajoči zimi 1977/78 bo Počitniška skupnost Iskra, kot že nekaj let nazaj, v Gozd-Martuljku organizirala smučarske tečaje. V času od 21. januarja do 11. februarja 1978 se bodo zvrstili trije tečaji, od katerih bo vsak trajal po sedem dni.
Za danes vsem interesentom za smučarske tečaje le to skromno zagotovilo, da tečaji bodo, vse podrobnosti, ki jih zanimajo pa bodo izvedeli iz naslednje številke, ki bo izšla pred dnevom republike.
Kulturne prireditve ob dnevu republike

L'
V	Iskrini tovarni telekomunikacij na Laborah v Kranju bodo 21. novembra ob 13,30 odprli prvo razstavo gorenjskih likovnih skupin — Na razstavi bo sodelovalo sedem likovnih skupin iz Domžal, Kranja, Jesenic, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča — Prireditev bo postala tradicionalna oblika in bo povezala gorenjske likovne amaterje
Namen letošnje razstave gorenjskih likovnih skupin, ki je prva tovrstna prireditev na Gorenjskem, je predvsem vzpodbuditi amatersko likovno dejavnost za še bolj organizirano delovanje v okviru gorenjske regije. Posamezne likovne skupine se že pojavljajo na raznih republiških likovnih srečanjih, pogrešali pa smo predstavitve njihovih likovnih prizadevanj v regiji.
Pobudo za to razstavo je dala komisija za kulturo pri sindikalni konferenci Iskre Elektromehanike Kranj, postala bo tradicionalna. Medobčinski sindikalni svet gorenjske regije bo poskrbel, da se bodo podobne razstave organizirale tudi v prihodnje, in sicer vsakokrat v drugi občini.
Na otvoritvi, 21. novembra, bodo sodelovali recitatoiji kranjske Iskre in moški pevski zbor ISKRA. Vsi likovniki, ki bodo sodelovali na letošnji razstavi, bodo prejeli priznanja. Upravičeno pričakujemo, da bodo tovrstne likovne prireditve povezale likovne ustvarjalce gorenjskih občin in jih stimulirale za še uspešnejše ustvarjanje na področju likovne umetnosti. Obenem pozdravljamo pobudo naše komisije za kulturo, ki je dala pobudo za omenjeno razstavo v počastitev dneva republike.
Poglejmo še imena naših likovnikov — članov likovne sekcije Iskre Elektromehanike, ki bodo sodelovali na razstavi. To so: Franc Kavčič, Janez Vovk, Šraj Bernard, Milenko Kljajič, Martin Goričanec, Mladen Radojčič, Jože Volarič, Boris Lavrič, Franc Guček, Zlata Volarič, Milan Benčič in Bojan Šaver.
V	sredo, 23. novembra, od 16. do 17. ure bo organiziran strokovni ogled razstavljenih del, na katerem bodo prisotni tudi vsi sodelujoči likovniki. Avtorji in likovni strokovnjaki bodo poskušali približati likovna dela našim delavcem in drugim obiskovalcem razstave.
Vabimo Iskraše, da se v čim večjem številu udeležijo otvoritve in omenjenega strokovnega ogleda prve razstave gorenjskih likovnih skupin. Razstava bo odprta do 3. decembra. Povabite na ogled tudi svojce, prijatelje in znance! Vabljeni!
4. FESTIVAL AMATERSKEGA FILMA ISKRE
Komisija za kulturo pri sindikalni konferenci Elektromehanike in Fotokino sekcija pri FK Janez Puhar Kranj bosta tudi letos organizirala festival amaterskega filma Iskre.
Letošnji četrti festival bo predvidoma v četrtek, 24. novembra, ob 18. uri v prostorih osnovne šole France Prešeren v Kranju. Sodelovala bosta tudi moški pevski zbor ISKRA in mladinski pevski zbor OŠ France Prešeren.
Posebna žirija bo izbrala najboljše filme avtorjev, ki so se prijavili na letošnjo prireditev. Več o filmskem festivalu bomo poročali po prireditvi. Vabljeni!	A. Boc
J
ŠAHOVSKI TURNIR V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE
Šahovska sekcija Elektro mehanika Kranj, ki deluje v okviru šahovskega društva Iskra, vabi vse šahiste, da se s svojimi 4-članskimi moštvi udeleže sklepne prireditve naše šahovske dejavnosti, ki bo posvečena dnevu Republike in letu jubilejev maršala Tita in ZKJ. Moštveni šahovski turnir bo 27. 11. 1977, ob 9. uri v delavski restavraciji Iskre — Telekomunikacije na Laborah v Kranju, z igralnim časom 10 minut na posameznika. Igra se v skupinah po 10 moštev, ki bodo razdeljene po točkovnem sistemu, glede na jakost igralcev, ki nastopajo v moštvih. Vsaka skupina bo nagrajena s pokalom in denarnimi nagradami iz prijavnin. Vsa moštva bodo dobila spominsko zastavico turnirja. Pred pričetkom tekmovanja je potrebno vplačati prijavnino v znesku 200 din za posamezno ekipo. Prijave moštev je potrebno zaradi organizacije tekmovanja obvezno poslati najkasneje do 20. 11. 1977 na naslov: Sindikalna konferenca Iskre Elektro mehanika Kranj, Savska lokal, 64000 Kranj. Vse dodatne informacije: Martin Brce, 064-22-221,2154.
PLANINSKI IZLET V NEZNANO
Planinsko društvo Iskra bo ob zaključku letošnje uspešne planinske sezone organiziralo izlet v neznano v nedeljo, 11. decembra. Boštjan Škor-jak - tradicionalni vodja teh izletov — se je za razliko od minulih let, ko smo imeli bolj kulinarične izlete, tokrat odločil za resnično planinski izlet. Kam bomo šli, seveda razen njega in morda še koga ne ve nihče, izdal je le toliko, da bo približno 6 ur hoje na višini 1000 do 1400 metrov. Torej se bo treba obleči povsem planinsko.
Vsekakor pa je najbolj razveseljiva novica ta, da gre tudi letos z nami kuharski mojster Ivačič, kar je že zadosten porok, da tudi tisti »manjšinski kulinarični del“ izleta ne bo trpel.
Samo še tole: na izlet bomo šli z avtobusom, in sicer, kot že rečeno, 11. decembra ob 6,30 s Trga osvoboditve nasproti univerze.
Prijave sprejema planinsko društvo Iskra, Trg revolucije 3, prednost imajo tisti Iskraši, ki so se letos udeležili vsaj enega planinskega izleta. Takšna »selekcija “ je, žal, edina možna, kajti za izlet v neznano je veliko zanimanja. Torej pohitite. Ob prijavi boste morali plačati 60 dinarjev akontacije. jjp
Višješolski študij 1978/79
„Vse OZD Iskra in delavce, ki združujejo delo v OZD Iskra, obveščamo, da nameravamo ponovno organizirati na Fakulteti za elektrotehniko višješolski študij v šolskem letu 1978/79, za naslednje smeri: energetiko, elektroniko in računalništvo, pri čemer imata smer elektronika in energetika^ skupen 1. letnik.
Študij bo trajal predvidoma dalj kot redni študij (3 ali 4 leta). Pogoji za vpis so isti, kot za redni študij na Fakulteti za elektrotehniko.
Vse ostale informacije glede pogojev in študija daje dekanat Fakultete za elektrotehniko, Ljubljana, Tržaška c. 25, telefon 63-938.
Vse kadrovske službe OZD Iskra pozivamo, da pošljejo seznam potreb po izrednem izobraževanju na omenjeni izobraževalni inštituciji.
Pri tem naj točno navedejo poleg seznama potreb tudi ustrezno smer, seznam interesentov za izredni študij (z navedbo končane šole, generalij) in posebej označane nepokrite potrebe, do 15. 12. 1977.
K seznamu potreb in prijavljenih oseb naj priložijo tudi prijave interesentov, kakor tudi navedbo ugodnosti, kijih daje interesentom za izredni študij samoupravna organizacija po veljavnem sporazumu vaše organizacije.
Organiziranje izrednega študija odpade v primeru, če bo interesentov premalo. Pričetek študija bo predvidoma v septembru 1978, oz. v februarju 1979, v popoldanskem času. Predavanja bodo v Ljubljani. V primeru, da bi bilo večje število zainteresiranih študentov izven Ljubljane, bi skušali organizirati del predavanj v kraju, ki bi bil najbolj ustrezen.
Prijave, oz. seznam pošljite na naslov: ZP Iskra, Skupne službe — Področje za kadre — Sonja Vrhovec.
SMUČARSKI TEČAJI
Komisija za šport in rekreacijo pri Sindikalni konferenci Elektromehanike Kranj bo tudi v letošnji zimski sezoni organizirala začetne in nadaljevalne smučarske tečaje za odrasle in otroke. V sodelovanju s TKS Kranj pa se organizira prvič tudi „mala šola smučanja" za predšolske otroke.
Tečaji bodo:
od 30, 1. do 5. 2. 1978 na AREHU na Pohorju od 13. 2. do 19. 2. 1978 na AREHU na Pohorju od 20. 3. do 26. 3. 1978 na KRVAVCU
Vse informacije dobite pri Rajku Kožarju, tel.: 29-52 in pri VinKu Šarabonu, tel-33-68.