«— Poštnina plačana v (otortal
Leto XXOL ŠL 102
Ljubljana, četrtek 6» maja 1943-XXI
Cena cent« 80
________Ji Ljnbljana. Pocctaijeva oHca 5.
Telefon it. 31-22. 31-23. 51-24
taserarni oddelek: Ljubi lana, Pncdo^m
a 5 — Telefon k. 31-23. 31-26 Podružnici Noro mesto > Ljubljamka ^ttft 42 Računi: za Ljnbljanako pokrajino pri poštno-čekovnem zaroda fc. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Cood. Con. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglaae ia K*.
Italije in inozemstva ima Onione Pubblicitž Italiana S. A. MILANO
foa*<«ljki
ao lir
Uhlji rnk dan Naročnina aoaia i m too—tttre vključno % »PooMMm }•> CtosM Lil 36.30.
UtidalitTOi Unbliana. Poocinijeva nUca ker. 9. telefon faev. 31-22. 31-». 31-24.
HokoplH »e ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet U pub-
blifirl di proveulenaa	ad ejtm t
Onione Pnbblirirt Italiana S. A. MILANO
Attacchi neinid in Tunisia
respinti
Le installazlom portuali di Bona ripetutasnente colpite Tre velivoli nemici abbattuti
H Quartier Generale delle Forze Armate eornunica in data di 5 maggio 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1075:
In piii pnnti del fronte occidentale tuni-šno il nemico, con ingenti forze e con largo apjK»ggio di artiglierie e di mezzi blindati, ha rinnovato ieri i suoi attacchi, ovunque respinti dalle trnppe deIl'Asse. C merite-vole di speciaJe menzione il comportamento del secondo grnppo del 21° regg. artigiieria «Trieste».
Cacciatori germanici abbattevano in combattimento tre velivoli, nostri bombar-dieri colpivano ripetutamente le installa-zioni portuali di Bona.
Plurimotori avversari hanno effettuato incursioni su Taranto e Reggio Calabria. Nessun obbiettivo di interesse militare ri-sulta colpito, di lieve entita i danni arre-cati ad edifici civili. Sono segnalati due morti e otto feriti tra la popolazione di Taranto.
Nov udarec prekoatlantsk! plovbi
Nemške podmornice so potopile 16 ladij s 102.000 tonami, 4 nadaljnje
pa torpedirale
Sovražni napadi v Tunisu odbiti
Pristaniške naprave v Bani ponovno zadete — Tri sovražna letala sestreljena
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 5. maja naslednje 1075. vojno poročilo:
Na več mestih zapadnega tuniškega bo-Jftoa jo sovražnik z ogromnimi silami in ob veliki uporabi topništva in oklopnih volil ponovil včeraj svoje napade, ki so jih čete Osi povsod odbile. Zasluži posebno omembo zadržanje druge skupine 21. topniškega polka »Trieste«.
Nemški lovci so v bojih sestrelili 3 letala, naši bombniki pa so ponovno zadeli pristaniške naprave v Boni.
Sovražna brzomotorna letala so izvršila napade na Taranto in Reggio Calabria. Noben vojaški cilj ni bil zadet, škoda na civilnih poslopjih pa je neznatna. Med prebivalstvom v Tarantu so zabeležili 2 mrtva in 8 ranjenih.
Priznanje italijanskim mestom
Rim, 4. maja s. Kakor je že javil odred-ben list PNF. so bila od sovražnega besa najhuje prizadeta mesra vpisana v ča?:ni imenik pohabljence/ Italije. Tega priznanja sita bila deležna prva Turin in Genova, sedaj pa je bilo to priznanje svečano dano tudi Neaplju, Palermu, Cagliariju, Mes&ini in Trapa niju, ki sedaj neustrašeno prenašajo največje breme zločinskih napadov sovražnika. Predsednik pohabljencev Italije in drugi voditelji združenja bodo v teh mesecih pripeli znake pohabljencev na mestne zastave.
Posmrtno odlikovanje kneza Giuseppa Borghese
Rim, 4. maja s. Španski veleposlanik pri Kvirinalu Femandez Cuesta je v veleposlaništvu izročil kneginji Elizabeti Borghese križ sv. Fernanda, ki ga ji je general Franco podelil v spomin na sina Giuseppa Borghesea, ki je bil med špansko vojno poročnik 4. legije. Veleposlanik je poveličeval hrabrost poročnika in poudaril, da je to odlikovanje najvišje vojaško odlikovanje v Španiji in prvo, ki je bilo podeljeno inozemskemu vojaku. Veleposlanik je nato prečital utemeljitev odlikovanja, ki pravi, da je poročnik Borghese 22. septembra 1. 1938. na čelu svojih mož napadel
sovražnikovo močno utrjeno in hranjeno postojanko na fronti Tebra. Sam je zajel strojnico sovražnika in ubil v borbi moža z možem tri vojake. Med tem napadom je bil ranjen v nogo, kljub temu pa je z enakim navdušenjem šel naprej, dokler ni
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo:
Po večdnevnih hudih bojih so nemško podmornice potopile sredi severnega Atlantika v polno natovorjenem konvoju, ki ie bil na poti iz Amerike v Anglijo, in \ drugem konvoju, Ivi je bil odtod na povratku, 16 ladij s skupno 102.000 br. reg. tonami, štiri nadaljnje ladje so bile zadete s torpedi.
3.5 milijona ton ladij potopljenih v štirih mesecih
Berlin, 4. maja s. Primerjajoč uspehe v prvih štirih mesecih tega leta in uspehe v prvih štirih mesecih lanskega leta, katere so dosegle nemške letalske in pomorske sile v borbi z angloameriškim trgovinskim brodovjem, poudarjajo v tukajšnjih vojaških krogih, da prekaša bilanca ob koncu preteklega meseca za 15 odstotkov bilanco ob koncu aprila 1942. Letos je bilo v tej dobi potopljenih 400 sovražnikovih trgovinskih ladij s skupno 2,500.000 tona-
Zalivala N}. Vel. Kralja in Cesarja
za izraze vdanosti Ljubljanske pokrajine
Po poročilu Visokega komisarja v Vladni palači o priliki druge obletnice Ljubljanske pokrajine je bila odposlana naslednja brzojavka:
Eksc. Prvemu generalnemu pribočniku Veličanstva Kralja Cesarja, Rim.
Ob drugi obletnici ustanovitve in priklo-pitve Ljubljanske pokrajine, ko so plemenite odredbe dovolile možnost življenja in gotovost prihodnjosti v rimskem spoštovanju jezika, omike jn izročil z občutkom živega občudovanja za ponosne ustvaritve, ki jih je izvršila fašistična vlada na tem ozemlju, prosijo duhovništvo in župani v imenu prebivalstva ter predstavniki kulture, pravosodja in vseh kategorij proizvodnje Vel'čanstvo Kralja Cesarja, naj izvoli sprejeti obnovljene izraze hvaležnosti globoke vdanosti ter lojalnega podaništva.
Visoki komisar Emilio Grazioli; ljubljanski škof dr. Gregor Rožman, ljubljanski župan gen. Rupnik, predsednik vrhovnega sodišča Anton Lajovic, rektor uni-
pri napadu na neko drugo sovražno postojanko padel, ko ga je krogla zadela v prsi.
Svečanosti so prisostvovali razen matere padlega in brata Pavla ter družinskih svojcev osebje veleposlaništva in polkovnik Ballerini, ki je zastopal vojno ministrstvo. Po izročitvi visokega odlikovanja je kneginja Borghese spregovorila ganljive zahvalne besede.
Iz •tOdredbenega lista"
Novi inšpektorji Stranke
maja. s. »Odredbeni list« PNF
Rim, 4 Objavlja:
Od Duceja so bili pozvani naslednji tovariši v službo Revolucije v svojstvu inšpektorjev Stranke: Aielli UmbeTto, Ceratto Ginseppe, Orsi Alessandro, Bo-namici Sandro, imetnik zlate kolajne in vojni slepec Borsani Carlo.
Fantozzi Dino, Assabbo Leonardo, Fos-sa David, Giagolli Olao, Gatto Salvatore, Giuliani Sandro, Giunta Francesco, Ma. naresi Angelo, Mittica Domenico.
Oeffettu Martino, Paladino Pasquale, Pignatelli Valerio, Kavasio Carlo, San-
giorgio-Giorgio Maria, Tarchi Angelo ln Tacchio Vincenzo.
Inšpektorji ne pripadajo direktoriju in so v odvisnosti naravnost od tajnika Stranke. Posle opravljajoči tovariši, katerih ni v tem seznamu, prenehajo s funkcijo.
*
Rim, 4. maja s. Dne 3. in 4. t. m. so bili ob navzočnosti ministra za korporaeije izročeni posli novoimenovanim predsednikom konfederacij industrijcev, industrijskih delavcev, trgovinskih delavcev ter delavcev v kreditnih in zavarovalnih zavodih.
Diplomatski razgovori v Tokiju
Tokio, 5. maja. s. Zunanji minister Ma-moru Šigemicu je začel razgovore z voditelji tujih diplomatskih zastopstev v Tokiju in je sprejel italijanskega in nemškega veleposlanika.
Obletnica izkrcanja Japoncev na Corregidorju
Manila, 5. maja. s. Obletnico izkrcanja japonskih oboroženih sil na Corregidorju, ki pade na dan tradicijonalnega japonskega dečjega praznika, bodo slavili tu in na vsem Filipinskem otočju tri dni od danes naprej. Zastava vzhajajočega solnca je ra-zobešena z vseh javnih in zasebnih poslopij v prestolnici. Prirejena so bila zborovanja v proslavo padca poslednje ameriške postojanke v vzhodni Aziji.
Uspehi japonskih podmornic
Tokio, 4. maja s. Japonski glavni stan objavlja:
Japonske podmornice so dosegle v zadnjih dneh aprila in prvih dneh marca na južnozapadnem Pacifiku naslednje uspehe: potopile so tri sovražne transportne ladje po 12.000 ton, eno trgovsko ladje z 8.000 tonami in eno trgovsko ladjo s 6.000 tonami. Japonska vojna mornarica *e od prvega napada v Zlatem zalivu dne 28. marca potopila 35 sovražnih transportnih ladij s skupno 220.000 tonami, šlo je za nujne prevoze za sovražne sile na oporiščih južnega Pacifika. Potopljene ladje so bile na-tovorjene z orožjem, živežem in gorivom.
Proslava desetletnice Mandžurije
Rim, 5. maja. s. Ob 10-letnici ustanovitve Mandžurije in ob 5-letnici prihoda diplomatskega zastopstva Mandžurije na italijanski dvor bo 14. maja v Kr. operi pod pokroviteljstvom mandžurskega poslaništva koncert pod vodstvom dirigenta Eki-taja Ahna, kd je med najodličnei širni skladatelji in dirigenti Japonske.
Nenasitncst ameriškega imperializma
Buenos Aires, 5. maja. s. Iz New Yorka se doznava, da je admiral Robert, visoki komisar na otoku Martinique, v posebnem pismu agenciji »Assccieted Press« protestira1 proti prekinitvi stikov washingtonskega tajništva za zunanje zadeve z upravo otoka. Pripomnil je, da ne bo sam postavil nikak'h predlogov več, odkar je bil ameriški generalni konzul odpoklican v Washington.
Berlin, 4. maja. s. V tukajšnjih političnih krogih z živim zanimanjem zasledujejo manevre, s katerimi se skuša Ameriki zagotoviti lastnino Martiniqua pod prazno pretvezo, da bi bil Martinique lahko izhodišče za napad sil Osi na Ameriko. Amerika, ki znova dokazuje s tem svoje imperialistične cilje, se hoče polastiti francoskega zlata, katero naj bi bilo skrito na tem otoku, kakor tudi francoskih ladij, ki so tam zasidrane. Po ameriških vesteh gre aa eno nosilko letal, dve križarki, nekaj topničark in več petrokjskih ladij.
verze prof. Kos, predsednik Akademije znancsti in umetnosti prof. Vidmar, podpredsednik pokrajinskega sveta korpora-cij Iv. Mohorič, župan Novega mesta dr. Polenšek, župan Kočevja Grabrijan, župan Logatca Oblak, župan Črnomlja Klemene, predsednik zveze delodajalcev dr. Slokar, predsednik Pokrajinske zveze delavcev dr. Alujevič, predsednik Zadružne zveze prof. Remec, predsednik Pokrajinske zveze svobodnih poklicev in umetnikov inž. Pirkm»jer.
Na to brzojavko hvaležnosti in vdanosti je danes prispel naslednji odgovor:
Eksc. Visoki komisar, Ljubljana.
Njegovo Veličanstvo Kralj in Cesar se iskreno zahvaljuje Vaši Ekscelenci, oblastem, prebivalstvu, predstavnikom in slojem pokrajine za ljubeznjiVo misel, sporočeno mu o priliki druge obletnice priključitve.
Minister Kraljevega doma D'Acquarone.
Jubilej maršala Hermanna Goringa
Berlin, 5 maja. s. Ob lOletmci imeno\anja Hermanna Goringa za nemškega letalskega ministra objavljajo listi slike in življenjepis maršala ter poveličujejo pri tem njegovo delo v tej dolgi delovni dobi. ki ga 'e izvršil na področju okrepitve nemškega letalstva.
Vangčingvejev 69. rojstni dan
Nanking, 5. maja a. Nacionalna Kitajska je danes slovesno proslavila 60. rojstni dan predsednika vlade Vančmgveja. Listi objavljajo dolge življenjepise predsednika vlade :n slave njegovo dolgo borbo za edinost in neodvisnost Kitajske, kakor tudi delo. ki ga je izvršil pred konfliktom v vzhodni Aziji, da bi odvrnil vojno od Kitajske. Prav tako opozarjajo na nje« govo bistroumno delo. ki je stremelo za tem, da vključi tudi nacionalno Kitajsko v novi azijski red ob strani Japonske in njenih zaveznikov.
Pomen Avstralije za varnost Japonske
šanghaj, 4. maja. s. List »Tairiku šim-po«, ki je btfzu japonskim vojaškim krogom, piše, da je napad na Avstralijo sa obrambo Japonske in varnost vzhodne Azije absolutno potrebna vojaška akcija. Sedaj je Anglija osredotočila ves svoj napor na afriški in evropski fronti in tudi Amerika ni sposobna za učinkovito pomoč Avstraliji, ki predstavlja bodočo veliko zakladnico azijskih narodov in Pacifika ter obenem važno strateško oporišče za odbijanje angleško-ameriških napadov na Os. Avstralija naj se odloči, če hoče zagotoviti svojo rešitev, za sodelovanje z azijskimi narodi, ali pa, da vse 'zgubi z vzdrževanjem prijateljskih odnosov z Ameriko.
Napad ameriških letal na Indukmo
Tokio, 5 maja. s. Japonske vojaške oblasti poročajo, da so včeraj ameriška letala izvršila dva zaporedna poleta na severno Indokino. Sovražni letalci, ki jih je japonsko protiletalsko topništvo močno oviralo, niso zadeli vojaških naprav in so odvrgli bombe na rižna polja pri Tonkinu, pri čemer so ranili nekaj Anamitov, ki so delali na polju.
Smrtna nesreča ameriškega poveljnika na Islandiji
Lizbona, 4. maja. s. Londonski dopisniki poročajo, da bo v kratkem imenovan nov podkralj za Indijo kot naslednik lorda Linlithowa, kateremu je poslovna doba potekla in je ostal na svojem mestu samo zaradi tega, ker niso mogli poiskati mu naslednika. Smatra se, da bo novi podkralj vojaška oseba.
mi lani pa 334 trgovinskih ladij z 2,100.000 tonami. Uspehi v letošnjem letu potrjujejo, kar je bistvene važnosti, da diagram potopitev stalno narašča, so pa tudi sami zase pomembni, zlasti če upoštevamo, da so pretekli mesec na oceanih divjale izredno silovite nevihte.
Pomembno je, da je bilo podmomiško orožje v aprilu udeleženo z 98 odstotki pri potopitvah sovražnikovega trgovinskega brodovja, dočim je v mesecu marcu
znašala udeležba podmornic pri potopitvah 92 odstotkov.
Uspehi letalskih in pomorskih sil Nemčije se morajo dodati uspehom Italije in Japonske v prvih štirih mesecih tega leta in ti znašajo nad en milijon potopljenega sovražnikovega trgovinskega brodovja. Lahk0 se torej trdi, da je bilo od 1. januarja do 30. aprila 1943 uničenega v celoti 3,500.000 ton nasprotnega trgovinskega brodovja.
Neprestano hudi boji ob Kubanu
28 sovjetskih tankov in 75 letal uničenih v dveh dneh
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. maja. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo 5. maja naslednje vojno poročilo:
Na vzhodni fronti kubanskega mostišča so težki sovjetski napadi včeraj začasno popustili. V borbah S. in 4. maja je bilo samo v odseku ene nemške divizije uničenih 28 sovražnih oklopnih voz.
V	zgodnjih jutranjih urah 4. maja so bile naše čete potegnjene iz naprej pomaknjenega loka na fronti pri Krimskaji nazaj na že dolgo pripravljeno in izgrajeno obrambno postojanko tesno zapadno od
ga kraja. Krimskaja sama je bila po uničenju vseh važnih naprav izpraznjena.
Južno od Umenskega jezera je bOo zavrnjenih več sovražnih napadov, kj jih je podpiral močan topniški ogenj in topovski ogenj v salvah.
Letalstvo je nadaljevalo svoje napade proti sovražnemu dovozu podnevi in ponoči in je sestrelilo 3. in 4. maja 75 sovjetskih letal.
V	srednjem odseku tuniške fronte je sovražnik s podporo oklepnega orožja napadel nemško-italijanske postojanke, bil pa je po manjših vdorih v protisunkih vržen nazaj.
V	ostalih odsekih fronte samo neznatno krajevno bojno delovanje.
Pri vojaško brezpomembnih dnevnih napadih angleških in severnoameriških letalskih sil na dva kraja v t. anc skein in lel-gijskem obalnem ozemlju je bilo sestreljenih 5 sovražnih letal brez lastnih izguL. Nadalje so bila 3 angleška rušilna letala uničena v letalskih bojih pred norveško obalo.
Angleški bombni Id so preteklo noč napadli zapadno nemško ozemlje ter odvrgli številne rušilne in zažigalne bombe, v glavnem na stanovanjske predele mesta Dort-munda. Prebivalstvo je Imelo izgube. V mestu je bila povzročena večja škoda na poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili po dosedanjih vesteh 36 napad a joči h letal, med njimi pretežno 4 motorne bombnike.
Močan oddelek težkih nemških bojnih letal je v noči na 5. maja s številnimi rušilnim; ln zažigalnimi b mbami obmetaval cilje na jugovzhodu Anglije.
Uspešni obrambni boji pri Demjansku
Berlin, 5. maja. s. O obrambnih uspehih, ki jih je v zadnjih tednih imela na vzhodnem bojišču divizija »Hammer«. piše neki vojni poročevalec med drugim:
Po približno mesec dni težkih obrambnih bojev v odseku pri Demjansku. južnovzhodno
od Ilmenskega jezera, je tudi diviziji »Hammer« pripadla naloga, da krije odrejeni umik nemških čet. ki so se morale odmakniti cd sovražnika. Naložili so ji nalogo, naj tvori mostišče pri Demjansku. Izredno slabo vreme in težavno ozemlje, ki je postalo še slabše zaradi od juge sta povečala težave umikanja, tem bo!j. ker so morali nemški oddelki vzdržati ponovne silovite napade boljševiških prednjih straž. Sovjetsko poveljništvo je pošiljalo v bojni metež vedno nove množice ljudi in je podpiralo napade z močnim topniškim ognjem in z oklopnimi vozovi, toda vztrajnost in borbeni duh nemškega vojaka nista popustila. Nemški oddelki so bili v položaju, ki sc je često zdel že obupen, in so se upirali sovražnim silam z odločno odporno voljo ;n napo* sied sovražnika premagali. Poslednja sovjetska ofenzivna akcija je veljala sovjetsko poveljništvo skupno 14.000 padlih in izredno veliko število ranjenih. Razen tega je bilo pred nemškimi bojnimi črtami onesposobi jenih 65 napadalnih tankov in več drugega orožja vseh vrst. To dokazuje, zaključuje poročevalec, da je bila premoč nemškega borbenega duha in vojafk'h sposobnosti nemškega vojaka kos tudi močnejšim silam ljudi in orožja.
Ameriški teroristični napad na Anvers
Berlin, 4. maja. s. Ameriški bombniki so danes ponovili teroristični napad na civilno prebivalstvo Anversa. Kasno popoldne so iz velike višine bombardirali stanovanjske okraje mesta in povzročili velike izgube med prebivalstvom.
Berlin, 5. maja s. Kasno so se doznale iz pristojnega vojaškega vira naslednje podrobnosti o novem terorističnem napadu ameriških letalcev na Anvers. Okrog 45 bombnikov tipa »Boeing«, katere so spremljale številne eskadre lovcev vrste Spitfire. je prišlo v višini 7.500 metrov nad Anvers. Takoj, ko je bilo naznanjeno, da se bližajo sovražnikove letalske skupine, so se dvignili nemški lovci, da bi prestregli ameriške letalce, nemške protiletalske baterije pa so otvorile silovit zaporni ogenj. Obžalujejo se mrtvi in ranjeni med civilnim prebivalstvom Med žrtvami so tudi to pot mnogi otroci. Nemški obrambi je pa uspelo preprečiti, da ni prišlo do takega pokola kakor ob prejšnjem terorističnem napadu dne 5. aprila. Prve vesti so poročale o hudih izgubah med civilnim prebivalstvom Anversa, toda te vesti se še ne potrjujejo, porušene pa so bile številne stanovanjske hiše. Protiletalsko topništvo je zadelo en štiiimotorni bombnik in en lovec Spitfire, ki sta strmoglavila na tla v okolici mesta.
Angleži za Stalina in proti Sikorskemu
V Moskvi vztrajajo na zahtevi po preosnovi poljske
begunske vlade
Bern, 4. maja. s. Iz Moskve poročajo, da zahteva agencija Tass v komunikeju, katerega so objavili vsi listi, demisijo generala Sikorskega. Druge vesti iz Moskve ugotavljajo, da je vlada Sovjetske zveze zahtevala ustanovitev nove poljske vlade, katere člani bi pametno presojali vprašanje mej in manjšin.
Berlin, 4. maja. s. O globokem nasprotju med Stalinom in Sikorskim piše list »Volki-scher Beobachter« med drugim:
Upi, da ne bo treba izvršiti nevarne spremembe poljske begunske vlade po želji Moskve. so se dokončno izgubili. Sovjetska vlada, ki ni niti najmanj pripravljena na kakršne koli koncesije ali pakte v tem vprašanju, kateremu nasprotno pripisuje velik pomen, je na nedvoumen način in v obliki, ki ne dopušča ugo» vorov, ponovila svojo zahtevo, da se morajo odstraniti s politične pozomice predsednik sedanje begunske poljske vlade in vsi njegovi najožji sodelavci. Moskva hoče dopovedati, da so v sedanjem političnem in vojaškem položaju potrebni ljudje, ki umejo biti na višini svoje naloge, ne pa ljudje kova Sikorskega, ki jih zanaša rodoljubna čustvenost zaradi ustrelitve nekaj desetin oficirjev. To je cinična misel Moskve kakor poudarja nemški list Londonska vlada mora kazati lep obraz k slabi igri, piše »Lokalanzeiger«, kar dela v pričakovanju, da bo našla osebo, ki bi bila ljuba Kremlju. Medtem se trudi, da bi na ogenj zmetala nekoliko vede.
Razni listi, ki komentirajo v zvezi s tem izjave. ki jih je v ponedeljek podal britanski zunanji minister v spodnji zbornici glede na prekinitev poljsko*sovjetskih odnosov, pripominjajo. da se je Churchillov zastopnik, ko je govoril o vprašanju, ki je nastalo in se razvijalo izključno zaradi dogodkov pri Katynu. izognil nevarnosti poglobitve nasprotij in se je celo komaj dotaknil katinskega pokol ja, pa St to morda bolj podzavestno kakor preračunano. Britanski zunanji minister je namreč dejal: »Ni potrebno, da bi fle pečal z neposrednimi vzroki tega nasprotja.« S tem je preskočil edini argument, ki bi se ga moral on sam in ž njim vsi, Id bi hoteli razmotrivati
to vprašanje, nujno dotakniti, toda angleški minister je šel v svoji servilnosti do Moskve še dalje ko je trdil, da je katinska zgodba komedija ki so jo uprizorili Nemci, zaradi česar bi bilo odveč izgubljati o tem eno samo besedo. To je nov dokaz o značilnih metodah londonske politike nasproti Kremlju.
Stockholm, 5. maja. s. Nov moment v ru* sko-poljskem sporu pomeni pismo, ki ga je bivši docent krakovskega vseučilišča profesor Oskar Lang poslal ameriškemu listu »New York Herald Tribune« in ga posnemajo vsi listi sovjetske prestolnice. V pismu pravi profesor, da podtiKajo protiruske smernice v poljskih emigrantskih krogih reakcionarji kova Ma-tuševski, ki sodelujejo z izrazito protisovjet-skimi krogi Zedinjenih držav. Pismo se končuje s pozivom za sestavo poljske židovske vlade, katere program naj bi bil podrejen ohranitvi enotne angleško-ameriške sovjetske fronte.
Berlin, 4. maja s. »Politično diplomatska korespondenca« prikazuje, baveč se s sporom med sovjetsko vlado in poljskimi emigranti v Londonu, kompromisno rešitev, ki so si jo izmislili v Londonu in Washing-tonu sporazumno s sovjetsko vlado, takole:
L Moskva želi razpustitev poljske begunske vlade in se za sedaj zadovoljuje, da naveže stike s poljskim zastopnikom po zgledu Kerenskega. To je treba smatrati za koncesijo Stalina Angliji, katere prva skrb je, da samo sebe izmaže pred polj&o begunsko vlado.
2.	Stalin poplača London in Washington za sodelovanje, ki mu je bilo ponudeno, s tem. da močno hvali angleškoameriško rojevanje, kakor je storil v dnevnem povelju rdeče vojski dne 1. maja.
3.	Stalinove koncesije omogočajo Londonu in Washingtanu, da močno ščitita Moskvo zaradi pokola v Katynu. čeprav se Stalin svojih zločinov nikakor m kesaL
Glede tega dodaja poročilo, dot J« treba smatrati teroristične napade Angležev in Američanov na italijanska in nemška mesta deloma kot pokloa željam, ki jih je J7TO73Ž1 Stalin,
Italijanski kulturni zavod
Višji tečaji italijanske kulture in jezikovnega
izpopolnjevanja
Ljubljana, 5. maja Italijanski kulturni zavcd v Ljubljani bo v kratkem otvoril višji tečaj italijanske kulture ta tečaj jezikovnega izpopolnjevanja.
V tečaju za kulturo se bodo poučevali naslednji predmeti: zgodovina Italije v odnosu do svetovne zgodovine; zgolovina italijanskega leposlovja; zgodovina filozofije ta znanosti; zgodovina umetnosti.
V tečaju jezikovnega izpopolnjevanja se bo J o obravnavala poglavja znanstvene slovnice, skladnje ta jezikovnega sloga. Obenem bo izveden tudi poseben načrt konverzacije.
Oba tečaja se bosta nadaljevala tudi v akademskem letu 1943-1944. Vpisnina znaša 100 lir. Za pojasnila in vpis se je treba obrniti na tajništvo zavoda, Napoleonov trg št. 6, od 16. do 19.30.
Stalnost Mussolinijeve politike
Pod naslovom »Stalnost« je objavila zunanjepolitična revija »Relazioni Interna-zionali« v svoji zadnji številki direkcijski uvodnik, v katerem čitamo:
HSovražni in nevtralni svet je z velikim ■animanjem sprejel na znanje, kakor nam dokazuje odmev v listih in po radiu, da je bilo na nedavnem sestanku Duceja in Hitlerja na nemških tleh sklenjeno, da bodo v političnem pogledu vsi evropski narodi pozvani braniti civilizacijo celine in da je trden sklep Osi spoštovati pravico narodov do svobodnega razvoja in sodelovanja. V tem so nekateri hoteli videti težnjo Osd. da izvaja »politiko malih narodov«, politiko, ki je bila po svojem bistvu izrazito angleško-francoska, kakor se je izvajala po versajskem miru vse do sedanjega spora, toda nič ni bolj napačno in zmotno.
Na nemških tleh je bilo opredeljeno, poudarjeno, ponovljeno in sklenjeno samo to, kar je predstavljajo že glavni sklep rimskega obisika nemškega zunanjega ministra. Da se izognemo vsakemu dvoumju in da preprečimo, da se ne bi svojevoljno in zmotno tolmačila politika Osi. se želimo s premočrtno jasnostjo, ki jo smatramo vedno za zdravilno in zaželeno, zaustaviti na tej glavni točki tako zvane nove politike Osi
Ne bomo šli predaleč v iskanju te zamisli. te smeri. Ona je naravno povezana z Osjo, kajti eden izmed polov te dejavne politične zgradbe je enostavno Italija. Ako upoštevamo, kakšna je bila že vse od preteklega stoletja italijanska zamisel odnosov med državami, spoštovanje narodnih pravic, nujno in skrbno sodelovanje med narodi, ki so ustvarili svetlo in nepokvarjeno izročilo, kakršno je ponos in prednost naše države, opazimo, da je Mussolini na to ponosno deblo vcepil svojo politično delavnost, svojo človeško zamisel odnosov med narodi, svoj živi čut za vzajemnost med narodi, svojo predstavo o ubrano zgrajeni družbi, ki je urejena in uravnovešena po predstavi višjih interesov vse naše omike.
Med življenjskim prostorom, ki predstavlja zamisel te vojne, in spoštovanjem pravic in volje do sodelovanja nj razpoke ali pomanjkanja, povezanosti, temveč medsebojno prepletanje, tako da lahko reče-n?o, da je prva izmed teh politik pogoj druge.
Svet naj z listinami v rokah ve in Italijani nai se tega zavedajo, da je vse, kar kdo drugi »odkriva« v poročilu o sestanku Duceja in Hitlerja, za nas že več let zapisano in ponovljeno v Mussolini j evih spisih in govorih, čemur so vedno slediia polatično-diplomatska dejanja in sicer s časovno ubranostjo in takojšnjostjo, ki sta zares značilni.
Temelj Fašizma je vzajemno spoštovanje med narodi. »Fašizem meni. da mora Italija v tej zgodovinski dobi vod ti evropsko politiko ravnovesja in sprave med raznimi državami«, kakor je Mussolini dejal v svojem drugem zgodovinskem govoru v Triesteju (februarja 1921).
Kdo more trditi, da ni Mussolini tudi potem, ko je prevzel oblast, ostal zvest tej svoji kategorični trditvi, ki je vsa prežeta toplega in notranjega prepričanja? Med listinami je cela vrsta dogovorov in pogodb in not, ki jasno izražajo voljo po sodelovanju in vzajemnem spoštovanju, tako na zapadu kakor na vzhodu. V tej dolgi verigi je na primer »palet štirih«, ki
vsebuje, kakor je izjavil Mussolini v svojem govoru z dne 7. junija 1933, »zamisel sodelovanja z vsemi drugimi državami, pa naj bodo velike ali majhne, evropske ali
izvenevropske«.
V vojni napetosti in goreči polemiki vojne je kaj lahko pozabiti slovesno obveznost. ki jo je prevzel Mussolini v samem ozračju sankcij, da ne želi spremeniti afriškega spora z evropsko vojno. Prav lahko je mogoče pahniti v pozabo voljo po sporazumu z zapadnimi velesilami, ki jo je Italija izražala skozi več let in ki jo je tedaj priznaval tudi sam današnji sovražnik. To ni bilo znamenje slabosti, temveč dokaz Mussolinijeve volje, trdne volje, ki je obeležuje tale njegova izjava: »Evropska civilizacija mora zopet postati svetovna, ako noče poginiti.« (Govor dijakom iz vzhodnih dežel z dne 21. decembra 1933.) Pomen te intuicije se spoznava šele danes. Drugače seveda tudj m mogel delati in ne drugače misliti človek, ki je v Triesteju (6. februarja 1921) napovedal, da je »usoda Rima, da postane zopet vodilno mesto vse zapadne civilizacije«, in da nima druge želje kakor napraviti »iz Italije enega ie-med narodov, brez katerega si ni mogoče zamišljati zgodovine človeštva«.
In državnik, ki je v svojem govoru tu-rinskemu ljudstvu dne 23. oktobra 1932 izpovedal »Mi nočemo nadvlad v Evropi«, je bil tisti, ki je v svojem skrajno realističnem diplomatskem delovanju stremel po »ubranosti interesov in življenjskih potreb posameznih držav z zahtevami splošnega reda v smislu evropskega pomirjenja« (januarja 1935). To, kar se drugim zdi »novost« uradnega poročila o sestanku dveh voditeljev, ni torej nič drugega kakor mussolinijevska stvarnost, ki se že dolgo izvaja in stalno razvija. To je vodilna nit na poti v bodočnost, temeljni kamen zgradbe takšnega reda, v katerem se človeško čustvo preliva v čustvo civilizacije.
Oglejmo si v zvezi s tem še morebitne domneve »kogarkoli«, ki boleha na bolnih razlikovanjih in malenkostih. Ne bili bi dovolj prav čni in prav tako jasni, ako bi molčali. Ta »kdorkoli« bo morda vpraša1, zakaj je Italija »n?.padla« Albanijo, Grčijo in Jugoslavijo, male države, ki se jim danes priznavajo pravice do življenja in razvoja. Zelo enostavno lahko povsem točno vprašamo svet, kdaj je Italija teptala ali razveljavila pravice teh narodov in ail n; tudi tedaj, ko je morala nastopiti proti njim iz razlogov varnosti ali obrambe, te pravice samo dopolnila in še bolj razvila, ko jim je pustila in celo zajamčila ustanove, organe in sisteme, in sicer tako ve:tno in velikodušno, da se je to celo njej sami maščevalo.
Italija je v imenu pravice prevzela pozitivno in otipljivo varstvo narodnih teženj, prilagojujoč jih samo dopustnim možnostim. V tem je vprašanje mere, Id se v povsem latinskem pojmovanju besede konkretno lcaže v izrazu pravičnost. Kdo bi mogel odslej zanikati, da nova Evropa ne bo kazala znamenj Mussolinijeve italijanske zamisli?
Nekateri so hote i zmanjšati vrednost dokumenta o sestanku Duceja in Hitlerja, postavljajoč ga v nasprotje z Atlantsko karto, toda temu ni tako. Nedavni sestanek je začrtal politično smer nove Evrope v težnji oo vedno večji enotnosti. Italijanski narod, ki se tega zaveda in ki je ne-porušno povezan s svojimi zavezniki, koraka tako k skupni zmagi.«
In London b® popustil
• • •
_ Pod tem naslovom je znani italijansk; publicist Mano Appelius objavil te dni v glavnem glasilu fašisfčne Stranke naslednji komentar o prekinitvi odnosov med Poljsko in Sovietsko zvezo:
Prekinitev diplomatskih odnosov med soviet* sko Rusijo in poljsko begunsko vlado, za katero so se v Kremlju tako naglo odločili, ie napravila ogromen vtis v vseh nevtraln h prestolnicah in tudi v samih anglosaških državah. Kremeljski sklep namreč dokazuje, da Moskva ne dopušča nikakega vmešavanja v svoje imperialistične ali revolucionarne zadeve. Po poljskem _ primeru London in Wash'ngton lahko sprevidita, da se bosta morala ukloniti volji Moskve, nai bo kakršna koh ako nočeta tvegati, da izreče v Moskvi potne liste njunima veleposlanikoma. Stal nov značaj je hudoben in on tega ne prikriva. Ako hočemo biti še točnejši, bi rekli, da se Stalin zaveda, da drži nasproti Zedinjenim državam in Angliji nož pri ročaju in da se ga poslužuje. Od pon žujo* čega čakanja v Casablanci do odslovitve poljskega veleposlanik^ sta angleški ponos in severnoameriška bahavost utrpela od Rusije vrsto izzivanj, ki nimajo primere v zgodovini obeh nadutih anglosaških narodov.
V moralnem pogledu pa potrjuje odslovitev poljskega veleposlanika — in to brez najmanjšega dvoma — vso strašno vsebino jame pri Katinu in Tatarki in dokazuje, da Moskva od* klanja mednarodne preskave o dejanjih boljševizma. Stalin ne more namreč pred svojim narodom dopustiti preiskave te vrste, ki bi dale pravico sovjetskim državljanom, da po* snemajo ta primer glede vseh številnih iam. ki pokrivajo sovjetsko zemljo.
Dela revolucije niso podvržena pregledu. To nam odkriva sovjetsko-poljski incident. Deset ti60č poljskih oficirjev je bilo ubrtih. ker so bili »oficirji« in so kot takšni pripadali tistim srednjim slojem, ki jih tretja internacionala smatra za sovražnike komunizma. Boljševizem si je v Rusiji zgradil svojo politično stavbo s-programatičnim odstranjevanjesn vseh svoiih priznanih ali verjetnih sovražnikov. Po boliše-viškem mišljenju predstavljata strel v tilnik ali bodljaj v trebuh najboljšo obliko polit:č-nega prepričevanja. PoJjska vlada se je s svojim postopanjem dotaknila nedotakljive preteklosti ruske revolucije. Storila pa je še slabše. Drznila se je dotakniti nedotakljive bodočnosti boljševiške revolucije, ki se hoče posluževati
istih metod in sistemov kamor koli bi prišla s svojim srpom in kladivom.
jarek v Katinu in prelom diplomatskih od* nosov med Moskvo in poljsko begunsko vlado postavljata svet nasproti Moskvi, pravi in ed ni Moskvi z vso brutalnostjo. Druge Moskve ni. Verjeti v obstoj drugačne Moskve* bi pomenilo, pustiti se tragično slepiti po dobri volji, ki je polna beda.:tva ali pa hoteti zločinsko prevarati druge, kakor delata Churchill in Roosevelt. Pokol deset tisoč poljskih oficirjev se bo ponovil, in sicer v petkrat ali desetkrat pomnoženi izdaji, v vseh evropskih državah, ki bi jih doletela zla usoda, da bi padle v moskovske kremplje.
Evropa, kakor si jo zamišlja Kremelj. ie Evropa, polna katinskih jarkov, prikritih, kakor oni pri Smolensku. z mladimi gozdiči, ki jim gnoj lo ni potrebno. Ti žalostn gozdiči, oplemeniteni z vodilnim evropskim slojem, ustrezajo tudi predstavi o bodoči Evropi, kakor si jo zamišljajo Anglež' m Američani k; jih zavaja temni izgled, da bi za vselej odstranili z imperialnih koles ves evropski balast, ki naj bi bil vržen v globino ruskega barbarstva.
Da bi vsaj nekoliko ublažili zločinsko stran svoje sokrivde z Moskvo, sta angleška m ame= riška vlada izvršili v zadnjih nekaj mesecih prave žurnal stične, radijske in diplomatske akrobacije, da bi dopovedali svetu, da je Stalinov boljševizem drugačen od Leninovega ali trockističnega boljševizma. V resnici pa je boljševizem vedno oni strašni včerajšnji n predvčerajšnji boljševizem. »Boljševiška država, — je zapisal Lenin v 16. zvezku svojih del, — ni nič drugega kakor stroj, ki nai uniči višje in srednje sloje.« Stalin se vestno drži te temeljne smernce, ki jo je postavil v službo svojega divjega imperializma.
Sicer pa je Stal:n na londonsko in washing-tonsko podrepnost vedno odgovarjal ošabno. Stalin ne prevzema omejujočih obveznosti, niti diplomatskih .niti moralnih. Boljševizem hoče ohraniti povsem svobodne roke, da bi delal, kakor bi se mu zljubilo, ako bi le mogel. Jarki pri Katynu in Tatarki odkrivajo one nagle metode, s katerimi bi boljševizem rad uveljavil svojo nadvlado v Evropi, nad Dardanelski« mi ožinami, nad Perzijskm zalivom, Iranom in raznimi indijskimi pokrajinami.
Churchill in Roosevelt napravita lahko 100 lepih obrazov, da bi se priliznila Stalinu in ga I
Dodatne živilske nakaznice za delavce
Za mesec maj je mestni preskrbovalni urad začel deliti dodatne živilske nakaznice za težake po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v četrtek 6. maja številke 1 do 100, v petek 7. maja številke 101 do 200, v sOboto 8. maja številke 201 do 300, v ponedeljek 10. maja številke 301 do 400, v torek 11. maja številke 401 do 500, v sredo 12. t. m. številke 501 do 600, v četrtek 13. t m. številke 601 do 700, v petek 14. t. m. številke 701 do 800, v soboto 15. maja številke 801 do 900, v ponedeljek 17. t. m. številke 901 do 1000, v torek 18. maja številke 1001 do 1100 ta v sredo 19. maja številke 1101 do 1200.
Upravičenci bodo dobili dodatne živi L ske nakaznice samo s potrdilom in le do 25. maja, ko morajo biti nakaznice prevzete. Podjetja morajo še Isti mesec vrniti potrjene sezname št. in. Urad posluje v ta namen vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure v palači Bata, I. nadstropje, soba št. 3.
Razdeljevanje krompirja
Prehranjevalni zavod sporoča: Od četrtka 6. t. m. si lahko nabavijo vsa potrošniki mesta Ljubljane po 6 (šest) kg krompirja na marčeve odrezke krompirjevih nakaznic pri naslednjih tvrdkah: 1. Kmetijska družba, Novi trg 3. 2. Jelačin Ivan, Napoleonov trg 1, 3. Gregorc & Co, Blei-weisova cesta 15. 4. Niklsbacher, Praža-kova cesta, 5. Sarabon A., Zaloška 1, 6. Na-bavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic, 7. Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev, Vodnikov trg, 8. Smrkolj, Vošnjako-va 3. 9. Konzumno društvo, 10. Tvrdka Sever.
Gospodarstvo
Opozorilo hišnim posestniksm
Iz včerajšnjih pojasnil mestnega ana-grafskega urada, kako naj hišni lastniki izpolnijo vprašalne pole za sestavo hišnih map, sta po pomoti izpadli dve vrsti, tako da je dobil dotičnl odstavek skoraj ravno nasprotni smisel. Odstavek, ki pojasnjuje koga je treba vpisati kot najemnika, se mora pravilno glasiti takole:
»V rubriko najemnikov je vpisati vse tiste družinske poglavarje, ki so najemniki lastnih stanovanj, ter seveda tudi hišnega lastnika ali upravitelja, če stanujeta v dotični hiši. Izvzeti so torej le podnajemniki ln najemniki poslovnih prosto, rov. Pri zajednicah t. j. zavodih, bolnicah in podobnih ustanovah je vpisati le poglavarja zajednice, nikakor pa ne pesa. meznih članov. V slučaju, da stanuje v taki hiši tudi najemnik, ki ima prvssm ločeno gospodinjstvo, je treba vpisati tudi takega družinskega poglavarja.«
RazveSfivSicne csefcsse ©hiaciSiJe iskazsuse
E-azne poštne pošiljke z osebnimi oblačilnimi nakaznicami, poslane po civilnem komisarju v Novem mestu občinam na Dvoru, v Ajdovcu- v. št. Rupertu, so bile s požarom uničene in nakaznice deloma raznešene. Pri pregledu oblačilnih nakaznic so ugotovili, da manjkajo od številke do številke:' 213.001—213.420, 213.424—213.500. 213.516—213.517, 213.546 do 213.586, 213.584—213.613. 213.621 do 214.158, 214.262. 209.193—210032, 236.001 do 239.782. 339 810 — 339.815, 339 821. 339.080—33B 984, 330.295—339.374, 312.1ilO do 342.659.
Naštete oblačilne nakaznice niso niti žigosane niti opremljene z imeni. Proglašene so za neveljnvne ta se opozarjajo vsi trgovci, da jih smatrajo ra takšne m naznanijo merodajnemu oblastvu morebitne predložiteljč teh nakaznic.
Italijansko-nemška trgovina
Italijanska trgovinska zbornica na Dunaju objavlja k nedavno sklenjenemu trgovinskemu sporazumu med Italijo in Nemčijo. da je trgovinski promet med obema državama že v letu 1942 prekoračil obseg prometa iz zadnjega leta pred sedanjo vojno. Novi sporazum predvideva nadaljnje razširjenje medsebojnega gospodarskega sodelovanja, in sicer ne samo na področju blagovne izmenjave, temveč tudi glede izmenjave delovnih sil in organizacije proizvodnje, nadalje na področju prometa z denarjem in kapitalom, na področju železniškega prometa in na področju oskrbe z industrijskimi surovinami in živili Zbornica zlasti poudarja, da sta se obe državi zavezali sedaj veljavne cene za prodano odnosno kupljeno blago obdržati .nespremenjene do konca tekočega leta. Ta blokada cen je načelne važnosti za splošno stabilnost cen na evropskih tržiščih in za razvoj ter povečanje blagovne izmenjave med državami evropske celine. Obenem prinaša nekako izravnavo kupne moči raznih valu* in predstavlja močno oporo za učinkovitost ukrepov, izdanih v posameznih državah za dirigiranje in maksimiranje cen na notranjih tržiščih. Končno pripominja zbornica, da je bil v zadnjem času sklenjen še dodatni sporazum glede izkoriščanja ležišč žvepla v Italiji, ki naj se še poveča.
Gospodarske vesti
= Razvoj tehničnih strokovnih šol v Italiji O priliki »Dneva tehnike«, ki so ga praznovali 2. maja po vsej Italiji, so objavili italijanski listi podatke o razvoju tehničnega strokovnega šolstva v 20 letih fašistične dobe. Leta 1922—23 je bilo v vsej Italiji 871 tehničnih strokovnih šol, danes pa je njih število naraslo na 2415. Število učencev na tehničnih strokovnih šolah pa je v istem času naraslo od 190.000 na 412.000. »Dan tehnike«, ki se praznuje od leta 1940, ima zlasti namen, vzgojiti dobro izšolano strokovno delavstvo, gojiti smisel za tehniko in privabiti mladino v strokovne šole. Strokovni izobrazbi delavstva posveča največjo skrb Naciona"ni zavod za izšolanje in izobrazbo industrijskega delavstva, ki prireja vsako leto okrog 2500 tečajev z več kakor 100.000 udeleženci. Predvidena je ustanovitev enakega centralnega zavoda za izšolanje in izobrazbo kmetijskega delavstva.
= Nemške fcOnke v vojni. V lanskem letu se je rbseg poslov nemških bank nadalje znatno povečal, kar potrjujejo nedavno objavljene b lance petih nemških ve-Jebank. Skupna bilančna vsota vseh teh petih velebank se je povspela od 12.9 milijarde mark cb koncu leta 1940 odnosno 15 9 milrarde mark cb koncu leta 1241 na 13.3 miljarde mark cb k-ncu lanskega leta. Na prvem mestu med petimi nemškimi vele-bankamri je Deutsche Bank ki je imela ob koncu lanskega leta bilančno vsoto 7504 miljonov mark (prejšnje leto 6573), na drugem mestu jc Dresdner Bank z bilančno vsoto 5736 miljonov (4917), na tretjem pa Commerz-Bank z bilančno vsoto 3436 miljonov mark '2957); k velebankam se še prištevajo Reichs-Kredlt-Gesellschaft z bilančno vse t o 1055 miljonev mark (1001) in Berlincr Ilandels-Gesellschaft z bilančno vs-to 528 milijonov mark (479). V zadnjih letih so bil; v nemškem bančništvu ;zvršeni dalek-sežni ukrepi za nacionalizacijo poslovanja. kj so omogočil', da izvršuje posle pri narasiem prometu reducirano število uslužbencev. Sedaj so v teku nadaljnji ukrepi, ki imajo namen mobilizirat1 vse razpoložljive de'avne sile v tej stroki. Velebanke bodo opuoitile znatn: število pcdružn:c. odnosno bedo podružnee združile, tako da " posameznih man.šlh mestih in krajih no
Izpred volrJkega ssdISea
Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj-ništva Oboroženih šil, Slovenija-Da mazia, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zrdevi proti:
Krašovcu Mateju, sinu Josipa ta Marije Kurtar, roj. na Tlaki 16. IX. 1906, bivajo-čemu v Gobniku, kmetovalcu	'^e n.ti
se v zaporu:
Obtožen je bil:
a)	zločina po čl. 1. Ducejeve	z dne 3. V. 1942, ker je v Gobniku v nedelo čenem času do marca meseca 1. 1943. sodeloval pri družbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega rela v državi;
b)	zločina po čl. 110. k. z. in 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker je v istih časovnih ta krajevnih okoliščinah sodeloval pri oboroženem krdelu, dajaijoč denar in obvestila članom krdela.
Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Kra-šovca Mateja za krivega pripisanih mu zločinov, vključno zločina propagande, in ga obsodilo v dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami, m plačilo razpravnih stroškov ta pristojbine za sodbo. Odre lilo je, da se sodba v izvlečku objavi v »Jutru«.
V Ljubljani, 29. aprila 1943 XXI. *
Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj-ndštva Oboroženih sil, Sloveniju-D. lmazi a, odsek v Ljubljaani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
Tomincu Ivanu, sinu Jakoba 'n 2ig-n Marije, roj. 25. XII. 1. 1890. v Črnem vrhu pri
zapeljala. Boljševik sprejema nasmehe, toda odklanja sporazume. Ako sta si London in \Va-shington delala v tem pogledu še kake utvare, jih je Stalinov postopek z njuno zaveznico Poljsko prav gotovo razsvetlil glede mišljenja in postopanja boljševizma. Poljska vlada ni bila le zaveznea Londona in VVashingtona, temveč tudi Moskve, kar nam odkriva »omejeno ;n odvisno« obliko, v kateri si boljševizem zamišlja svoja zavezništva.
Človeštvo gleda v tem trenutku manj na zverinsko rjovenje Moskve kakor na obraze Londona in Wash ngtona. ko hoče pravično oceniti, kakšen delež je anglosaška strategija določila ruski vojaški sili v splošnem okviru s'l tako imenovanih »združenih narodov« Stalin medtem postopa kot najmočnejši, lahko b'. celo rekli, kot edini zares močni činitelj koalicije, kot tisti, ki si lahko vse dovoli, ker se dobro zaveda, da se mu ostali vselej samo uklonijo.«
Idriji, bivajočemu v Ljubljeni, Tyrševa 47, profesorju slovenščine Li nemščine, niha a-jočemu se v zaporu.
Obtožen je bil:
a)	zločina po čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941 ter čl. 1 Ducejeve naredbe z dne 3. V. 1942, ker je v neioločenern času pred 4. februarjem 1. 1942 in do tega dneva sodeloval v Ljubljani pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega in družbenega reda v državi z namenom, da. bi se Slovenija odcepila od državnega ozemlja,
b)	z'očina po čl. 16. Ducejeve naredbe z Ine 3. X. 1941, ker je z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države sodeloval "od 28. junija 1942 do 4. februarja 1943 pri oboroženem krdelu, delujočem v okolišu Kočevja in Starega loga,
c)	zločina po čl. 5. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker je v zgoiaj omenjenih okoliščinah izvrševal propagando za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi.
Iz teh razlogov je sodišče spoznalo To-mtaca Ivana za krivega pripisanih mu zločinov in ga obso iilo v dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami, na- plačilo razpravnih stroškov in pristojbine za sodbo. Odredilo je, da se tožba v izvlečku ob j: vi v »Jutru«.
Ljubljana, 30. aprila 1943XXI.
, Zaplemba imovine ^ treh upornikov y
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odločil, da se zapleni vsa premična in nepremična imovina brez izjeme, lastnina upornikov KačarJa Josipa, roj. v Spod Kašlju mizarja v Zalogu, Končarja Jakoba, roj v Jaršah in bivaj očega v Za-logu ter Tauferja Ignacija, roj. v Zalogu in tam bivajociga Imovina se zapleni v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Pozivajo se vsi morebitni imetniki premičnin, po katerem koli naslovu in dolžniki Kačarja Josipa. Končarja Jakoba in Tauferja Ignacija. naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, li-kv dacijo in dodeljevanje imovine zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7/II. stvari, ki jih imajo in dolgove katere jim dolgujejo s prepoved io vrniti njim ali drugim stvari ali dolgovane zr^eke tudi le deloma plačati
bodo vzporedno delovale podružnice različnih bank. Tudi v velemestih bo zaradi štednje zmanjšano število mestnih podružnic. Podobna združitev podružnic bo izvršena na delovnem področju religionalnih bank. Posebni ukrepi pa so bili izdani za racionalizacijo- poslovanja hranilnic ta posojilnic. Tu je postavljeno načelo, da se mestne in okoliške hranilnice združijo, prav tako posojilnice tam kjer je v istem kraju več talcih ustanov.
= Francoski vojni ujetniki kot civilni delavci v Nemčiji. V Vichyju so objavili podatke o zaposlitvi francoskih delavcev in ujetnikov v Nemčiji. 2e v februarju jc Francija zaključila akcijo za zaposlitev francoskih delavcev v Nemčiji, ki je obsegal drugi kontingent 250.000 delavcev. V smislu dogovora z Nemčijo bo sedaj enako število franccskih vojnih ujetnikov v Nemčiji izpuščenih iz ujetniških taberišč ta zaposlenih v svojstvu civilnih delavcev. Vrh tega bodo za vsake tri francoske strokovne delavce, ki pridejo v Nemčijo, poslali po enega vejnega ujetnika v Francijo. Ker je bilo v drugem kontingentu delacev, poslanih v Nemčijo, okreg 150.000 strokovnih delavcev, se bo vrnilo v Francijo okrog 50.000 vojnih ujetnikov. Prevedba francoskih-vojnih ujetnikov za civilne delavce se izvrši na ta način, da dobe dotični vojni ujetniki v vojnem taborišču dopust. V dobi tega dopusta niso podvrženi vojaškemu sodstvu in tudi niso več zastraženi ter uživajo isto svobodo Vakor francoski civilni delavci. Zato imajo lahko civilne cbleke, nositi morajo le majhen znak v francoskih barvah. Za te delavce veljajo glede delavnih pogojev in mezd iste določbe kakor za ostale francoske civilne delavee.
= Uporaba plinskih generatorjev v Franciji. Zaradi pomanjkanja tekočega goriva je v zadnjih letih francoska vlada posvetila svojo pozornost uvedbi plinskih generatorjev za trdo gorivo in je v ta namen odredila, da se stroški za preureditev deloma krijejo iz državne blagajne. Na tej osnovi ie v zadnjih letih znatno naraslo število motornih vozil s plinskim generatorjem. Takih vozil je bilo v letu 1940 komaj 500. ob koncu naslednjega leta je število naraslo na 70.000, ob koncu lanskega leta pa na 102.000. Vse kaže. da bo preureditev motornih vozil na pogon z ge-neratorskim plinom tudi v letošnjem letu dalje napredovala, ker je vse preskrbljeno, da se nadalje dvigne proizvodnja plinskih generatorjev, ki se sedaj izdelujejo po enotnih tipih. Vlada si tudi prizadeva, da bi pospešila vgraditev plinskih generatorjev v rečne motorne ladje. V teh primerih bo država krila 75% vseh stroškov za preureditev.
= Veliki načrti za javna defla v Rumu-niji. Pred dnevi smo poročali o velikopoteznem načrtu rumunskega inženjerja Do-rina Pavla za izkoriščanje vodne sile Du-nava pri železnih vratih, kjer nameravajo izgrad ti tri ogromne hidrocentrale z letno proizvodnjo 5.2 milijarde kilovatnih ur. Velike pozornost vzbuja v Rumuniji nadaljnji načrt, po katerem naj bi Bukarešta postala dunavska luka. Načrt je prikazan na rumunsko-nentški skupni razstavi cestnih in vodnih zgradb, ki je bila te dri otvorjena v Bukarešti. Da se ustvari vodna zveza med Bukarešto m Dunavom bodo zgradili 60 km dolg prekop od Bukarešte do Dunava, v Bukarešti sami pa obsežno luke. Zaradj višinske razlike bodo morali zgraditi 6 vel kih zapornic. Po prekopu bodo lahko vozile ladje do 1200 ton. Od nove rečne luke v Bukarešti bodo speljani zvezni prekopi v posamezna industrijska središča v okolici Bukarešte, tako da bodo rečne ladje lahko vczile neposredno do posameznih podjetij. V zvezi z gradnjo tega prekopa so predvidena tudi obsežna melioracijska dela.
= Denarne pošiljke srbskih delavcev v
Nemčiji. Iz Beograda poročajo, da so doklej v Nemčiji zaposleni srbski delavci poslali v domovino v celoti 121.7 milijona din.
= Madžarska uvaža avtomobile iz Danske. Na podlagi kompenzacijskega sporazuma je Generalna trgovinska družba d. d. v Budimpešti uvozila iz Danske 50 avtomobilov znamke Chevrolet, danske pro-izvodnie. Cene se mbljejo med 18.000 in 19.0C0 pengov za vsak avtomobil.
= železni kovanci v Bolgariji. V Bolgariji je izšel kraljeva ukaz. ki pooblašča finančnega ministra, da izda za 1 milijardo levov novih kovancev, ki bodo kovani iz železa Vsega bodo skovali 35 milijonov kovancev po 2 leva. 36 milijonov kovancev po 5 levov. 25 milijonov kovancev po 10 levov in 10 milijonov kovancev po 50 levov.
= Blokirana cena bombažu v Z ed'njenih državah. V smislu nedavnega dekreta o blokadi cen ta mezd je ameriški zvezni urad za cene izdal prvo naredbo, ki se tiče blokade cen bombažu. Ko je izbruhnila sedanja vojna, so imele Zedinjene države ogromne nepotrošene rezerve bombaža, ki pa so pričele polagoma kopneti, ker se je domača potrošnja bombaža še povečala. Ko je po izbruhu vojne z Japonsko in pozneje zaradi pomanjkanja tonaže občutno nazadoval uvoz svile in volne so pričeli nadomeščati volno z bombažem. Domača potrošnja bombaža, kj je znašala v zadnjem letu pred vojno 6.9 milijona bal, se je v letu 1941/42 povzpela na 11 milijonov bal. To povečanje domače potrošnje je odstranilo prvotne skrbi zaradi občutnega zmanjšanja izvoza bombaža, ki je znašal leta 1939/40 6.2 milijona bal in je naslednje leto naglo zdrknil na 1.2 milijona bal. Medtem ko se je prvotno zdelo, da Zedinjene države ne bodo mogle vnovčiti presežkov, se je situacija kma^u obrnila, kar je takoj izkoristila špekulacija. ki napoveduje celo pomanjkanje bombaža. Cena bombažu, ki je znašala pred vojno okrog 9.6 centa se je povzpela na 22 centov. Da se prepreči nadaljnje dviganje cene, je bila sedaj določena maksimalna cena v višini 21.4 cente.
čangkajškova žena potuje v
Buenos Aires, 5. maja s. Na povratku iz Washingtona. kjer se je nekaj časa zdravila, je soproga' maršala Čangkajška izjavila zastopnikom tiska, da se bo v kratkem napotila v Kanado, da pa nima namena oditi v Anglijo. Ta odklonitev obiska v Londonu je po mnenju tukajaijih krogov izzvala neprijetne komentarje v Severni Ameriki in veliko zadrego v Angliji.
Ini. France Urhas:
Naša rodbinska in hišna imena
Pri čaši dobre potrgalke. ko so se nam oma-v naših rodbinskih in domačih hišnih menih— jali jeziki, so oni dan razkladali nekatera naša rodbinska in hišna družinska imena.
Potrgalka pravijo dolenjski gorniki portugal-ki. »Potrgalka dozori prva in kar potrgati jo je treba in prec izpiti vino, kei se ne drži«, tako vam očanec pojasni ime vina
Kapljica — da bi jo pili sami angelčki — nam je razvezala jezike. Žugali so mi. naj kakšno svojo zinem v njih zboru in p/ereki. Kaj žaltavo je to hišno razkladanje, ker nevede in nehote sežeš v sosedov zelnik, kjer se že bohoti njegova okolkcmma diploma. Jezikovna razkladanja pa so pn nas tako rada jezično trpka, čeprav bi take stvari razpravljali lahko z veseljem in ljubeznijo
Malo je naših rodbinskih, še manj domačih hišnih n družinskih imen. katera bi izvirala še izza dobe nate naselitve na primei: Bojan. Božjak, Bratina. Budin, Cvetko. Dobrila. Dra-govan. Glavač, Godež Gostiša. Hrast. Jelen, Kasne. Kragulj, Kajtimar, Ljubej. Ljubic. Medved. Nedei, Petanko. Radonja. Sejan. Svetec, Svetin, Svetina. Stojan, Trebeč. Truden. Videč, Vončina. Voikun. Železen. Žilič — pa še druga imena in seveda vse izpeljanke iz teh imen.
Pretežno večino imen po živalih in rastlinah lahko štejemo med prvotna imena. Sem spadajo' tudi vsa imena, katera označujejo kako lastnost, napako ali telesno značilnost osebe. Vendar ni nujno, da bi se taka 'mena podedovala skozi več rodov. Vsaj tista, ki povedo kakšno napako, se najbrže niso podedovala kar tako meni nič tebi nič od očets na sina n vnuka.
Velika večina naših rodbinskih in domačih hišnih imen je nastala šele z nastankom go-spoščinskih urbarjev cd srede 13. stoletja dalje. Od tod ima svoj izvoi velika množica imen. ki označujejo posel, obrt m stan nositelja. kakor: Brodar. Brusač. Čolnar, Caf. Godec. Go* zdar, Gruntar Govejkar, Kopač. Klobučar, Kovač, Kolar, Kmet, Komata!. Kozjak, Krav-car. Lončar. Lužnik, Mežnar. Mlmar, Malnar, Mesar, Medničar, M:kec. Pečnik Fadar, Puška, Repič, Rešetar. Rutar. Sitar, Sedlar. Struž-n k. Sluga, Sodar, Škafar. Ščetar. Tkaiec, Tesar. Vilar. Vodnik, Župan, Zidar. Zlatar, Žagar in seveda še druga ter vse njih izpeijanke in še mroge naše inojezične enačice.
Iz rastlinstva in živalstva so dobili drugi svoja imena, nekateri po kraju naselitve ali po pokrajini svojega izvora, tretji od drugod. Zne* mar puščam to obširno njivo imen kjer je še dovolj dela in opravka za mnogo glav in kjer tiči v teh imenih še mnogo našega besedja. gradiva in jezikovnih zakladov.
Skušal bi samo razložiti pometi nekaterih 'men, ki pcmeajajo predvsem kakšno orodje, pripravo. Kak opravek ali vrsto deia, obrt, tedaj" skratka imena z nekakšnega tehničnega poprišča. Ako bom segel kje preko označene ograde ;n zašel na stranpotico. me je pač zavedla moja jezikovna žilica. Tudi se ne bom priverjal in pridušal. da d-ži do ?adr,je pike •»quod seripsi«, ampak bom zelo zelo vesel onega, kdor mi pcm3ga na pravo pot.
Le začniva pri Homeru naših epikov; Aškerc = aškrt, aŠkrtec je odrezek blaga, platna, sukna. kar kdo odškrtne od večjega kosa, od tod ime. Odrezek. odstrižek, aškrt, aškrtec je prav. napačne pa so najrazličnejše flike in druge spake.
Arnoži, Arnoši, Arnožniki. Arnuši so dobil' svoje ime od železnega oklepa, katerega so laši dedje zvali: arnož-a m., po tujih ponašeno z arnese m., Harnisch m. Ti predniki naših Amožev so bili kaj imenitni ljudje m so njih ?edanji potomci pač lahko ponosni na svoje poktflčnje in izvor.
Ajdniki pričajo o veliki porabi ajdovnika = ajdovega kruha pri naših prednikih Zmot* nc pa bi bilo mnenje, cla so bili ti ljudje ajdje pagani. Ko je nastalo ime so bili najbrž že dolga stoletja pobožni kristjani Po nekaterih živilih imamo celo kopico lep h imen, na pri« mer: Ajdnik Kruh Močnk. Rženjak Žitnik Rženjak (kruh iz rži), Žganec. Cmok i pod. Osebno ime Žganec pove. kako so spoštovale žgance že davne prednice naših skrbnih gospodinj. Ime samo pa priča, da žai ni več dobrih, pristnih starih žgancev. kajti naše žgančarice so izgubile pravo navodilo za pripravo žgancev, ker jih zdaj »kuhajo« ne pe žgejo a]i palijo, kakor pove ime.
Izdal bi pravo navodilo, če bi si katera upala in postopila rešiti to našo pristno narodno jed Beseda sama pove. da je treba tako nekako kakor za prežganje za prežganko — samo na primemo zelo obilni količini razbtljene masti — moko v ponvi ali kožici nekaj časa žgati. pražiti; vendar manj kakor za prežganje. Nato se šele polagoma doliva zelo zmerno nekaj
KULTURNI PREGLED
malega vode. Taki žganci so vdiko bolj okusni, ni jih treba drobiti in beliti. Pri dolivanju vode se tvorijo sami od sebe iz pražene moke kakor oreh veliki žmuklji, kepice.
Samo enkrat sem jedel takšne prave žgance, ko mi jih je spražila stara gradiščanska Hrva* tica. In kar je najbolj zanimivo: spomnila me je, da je treba moko žgati — od tod ime jedi, ns pa kuhati, kakor sem trdil jaz. Prec me je prepričala o moji kuharski in jezikovni pomoti, še bolj pa so me prepričali odlični žganci sami. Katera naših ljubeznivih žgančaric pa mi tega ne verjame, kar poskusi naj!
Kar voda naplavi, zlasti naplavljenemu lesu. rečemo avber. Naši Avberjj so pač imeli kakšen opravek z lovljenjem ali nabiranjem teh naplavin.
Ni še potrebno, da je vsak Burnik ali Burja
burjast, vihrav in nagel človek. Bumik so imenovali m še zdaj pravijo odprtini ali tudi železnemu okovu, kamor za pahnemo zapahe pri vratih in oknih, kamor zapadajo zapadnice in zapahi naših ključavnic. Izraz je nenavadno lep, pristno domač m gotovo zelo star. Nastal je od tod, ker je burja burila pri teh režah
—	burnik ih v nekdanje preproste stanove. Ne» kaj podobnega v poimenovanju imamo tudi v nekaterih drugih jezikih, na primer v angleščini pomeni window n. == okno. dobesedno pa je to nastalo iz »Windauge« — vetrovo oko, ker je tudi pri njih enako skozi to »vetrovo oko
—	okno« buril veter v hišo. Sicer pa sta naše oko in okno v sorodu, ker je okno samo oko hiše. Čisto podobno je nastal naš izraz vetrnica = Fensterlade in veternice = polknice a4i žaluzije.
Jurijev lit knežev
Kolednica, ki jo pojejo pastirji v BeJ Krajini, ko vodijo Zelenega Jurija, ima na koncu vsakega st<ha prispev: kirales.
Ovo se klanja z«leni Juraj-kirales
zeleni Juraj, zeleno drevce-kirales, itd.
Ta pripev je narod slišal v cerkvi (ky-iie eleison) in iz njega naredil po svoje: kirales. Prav gotovo imamo tu opraviti s preprosto etimologijo našega kmeta. Najbrže, da je slišal v teh besedah »les« in tudi v »kira« si je nekaj predstavljal. »Les« je pri kolednici kakor nalašč, saj se nosi drevo svetega Jurija.
To pesem torej moramo smatrati za najstarejši slovenski kirielejson, kar jih poznamo. Dr. Ivan Grafenauer je (v zadnjem Vestniku muzejskega društva) rekonstruiral tisti kirielejson, ki ga je narod pel, ko je vodil kneza okrog knežjega kamna. Tu pa imamo pristen kirielejson, Seveda bo imela znanost še svoje delo, to. da to vidimo že danes, da je tisti »lejs« čisto krščanski, dočim ni nobenega dvoma, da je pesem, ki se je pela pri omenjenem obredu, poganskega izvora.
Lahko domnevamo, da so Slovani verjela v enega Boga, toda dokazov za to nimamo. Kateremu bogu so torej peli tisti »lejs« nihče ne ve. Originalni kirales Iz Bele Krajine nam ne govori o nobenem bogu, ker j a na njegovo mesto stopil svetnik Jurij. Znanstvo še ni analiziralo te kolednice. V njej se poje o kukavici, o neki devojki, ki je ostala sama, ker so se vse druge pornožile, glavni del pa brez dvoma govori o Juriju samem. Predstavlja ga: Ovo se klanja zeleni Juraj — in tako dalje. Vodeč božanstvo oziroma njegovo podobo, ga pastirji opisujejo, kakšen je, kako je oblečen itd.
Zato bo moralo znanstvo upoštevati tudi ta kirales pri iskanju originala izgubljenega »lejsa« na Koroškem. Ta kirielejson ni bil popolnoma nič krščanski in tuai kot tak se je mogel peti pri tem obredu. Saj se je toliko poganskega ohranilo v fceilokraiinskem kiralesu. Poganska vsebina je lahko živela dalje, ker pri obredu ori knežjem kamnu cerkev ni sodelovala. Pri_ pev kirie elejson je enostavno prevzet lz cerkvenih pesmi, ker je ugajal, in je tudi prejšnja pesem imela pripev, kakor imamo še danes pripeve v skoro vseh koled-nicah. Mogoče je baš v pripevu strašil kakšen poganski bog in je bil zato izmenjan s klrielejsonom, da je spotika odpadla. Kakor zgleda, je tudi belokrajinski kirales pokril staro božanstvo. V raznih ko_ lednicah so še znani prlpevi, vzkliki, ki pomenijo prvotno prav ime ali priimek božanstva. Tako na primer: v češki kolednici Vele, Vele; v srbski Dodo, Dodole: v slovenski oj Lada, in slično. Skoro gotovo je torej kirales nadomestil neki naziv božanstva, ki se je skrilo za svetnika Jurija.
Ce pogledamo v duhu v tiste čase, ko so vodili izvoljenega kneza okrog kamna, vidimo nekaj važnih paralel, ki se ne bodo mogle v bodoče več prezreti.
Izvoljenemu knezu gredo ljudje nasproti in ga peljejo h lenežjemu kamnu. Ni mogoče, da bi začeli peti svoje pesmi šele takrat, ko so prišli do kamna, ampak so peli prej. že pri pozdravu so morali nekaj zapeti, kakor na primer: Buge vas primi kraljevi kneže; in potem so peli, vodeč ga v deželo, kakor so vodili v deželo na Jurijevo svojega zelenega Jurija.
Kakor predstavljajo danes pastirji svojega viteza, kralja pomladi, so ga tudi ljudje, ki so ga spremljali.
Kolednica iz Bele Krajine opisuje obleko svojega »svetnika«, ki se ne razlikuj« mnogo od obleke, ki jo je moral obleži
Prešeren in antika
Mojster iiterarne zgodovine Ivan Prijatelj nam je na višku svoje spoznavne sposobnosti in svojega stila podal prvi duhovni profil pes* nika. predstavnika naše klasike in romantike. Prešeren pa je vsaki generaciji posebej vir vprašanj in odgovorov, kajti v sebi združuje urba-niteto in demonijo, časovno in večno. Zato zmeraj znova čakamo na podobo o Prešernu, ki ne bo upoštevala le novih izsledkov, temveč tudi nove vidike naše razvijajoče se kulture. Nova publikacija (Jože K a s t e 1 i c , Antični snovni elementi v Prešernovem Sonet* nem vencu. Ljubljana 1943. Tudi v »Domu in svetu«) ne zajema celotne problematike tega našega velikega pojava in tudi nima tega esejističnega namena. Je samo pomemben prispevek k razjasnitvi in dokument našega budnega zanimanja za pesnikovo izročilo.
V vrsti specialnih problemov iz prešerno-loiije je ostalo doslej brez sistematične obdelave in moderne revizije dosedanjih izsled* kov vprašanje o odnosu med Prešernom in antiko. Skoraj vsi, ki so st resneje bavili z življenjem in delom pesnikovim so bolj ali manj upoštevali tudi ta aspekt — celo že mladoslo-venska generacija ki je v hudi opoziciji izvo-jevala boj za Prešerna, se je dotaknHa antič= nih elementov v Poezijah — vsndar nam je b ia slovstvena zgodovina do danes na dolgu za 6trnjey kritično prečiščeno razlago postavljenega vprašanja. Prizadevanja ki so se vršila v tej smeri, niso bila brez ljubezni do obeh obravnavanih svetov, pesnika in staroveške kulture, a manjkala so jim trdna tla metode in izvirno razumevanje obeh pojavov.
S svojo študijo »Antični snovni elementi v Prešernovem Sonetnem vencu«, ki je izšla v posebnem odtisu kot del disertacije, je dr J o -že Kastelic tehtno prispeval k razrešitvi omenjenih vprašanj. Ljubeče se je vživel v pesnikovo bistvo, racionalno r, intuitivno. Sta« tistični izbor in vrednotenje, ki ju je terjala
tema, je izvršil vestno in s spoštovanjem; s kritičnim čutom je srečno apliciral svojo obširno razgledanost v umetnostni teoriji, a zmeraj se je orientiral neposredno po obravnavanem predmetu, torej Prešernu.
Na začetku svojih izvajanj se pisec kritično ozira na dosedanje raziskave. Deli jih v dve dobi. prva sega od Levstika do Luke P:ntarja druga od Žigona do danes. Za Levstika je značilno, da ga je motila navedba Mahaona v Gazelah in bi imtl rajši realistično podobo; važna so prešerniana v novoustanovljenem Ljubljanskem Zvonu in naposled prispevki Pin-tarja, ki pa se ne dvigajo nad ravčn klasične filološke notice. Zanimivejši a obenem bolj tvegani so bili poizkusi Avgusta Žigona in Josipa Puntarja. Ta 'nterpretacija ni samo raz* členjala posameznih kompleksov v Prešernu, hotela je videti v antičnih vzorih normo ce« lotnega pesnikovega dela. Ugovori in kasnejše raziskavanje so to aprioristično arhittktonsko teorijo ovrgli, tako s strani estetike in slovenske književne zgodovine kakor s strani kiasične filclogije vendar je s svojimi hipotezami koristno opozorila na pomembnost antike v Prešernovi umetnosti.
V središču obravnave so-antični snovni elementi. k; so od vseh klasičnih reminiscenc pri Prešernu še najštevilnejši. Kastelic. ki jih je z vso akribijo na novo registriral, deli gradivo, skladno dosedanjim biografskim dognanjem, v tri dobe: iskanje in dozorevanje (do 1833), ljubezen do Julije (1833—1838) in doba obračunov pc letu 1838. Razen te kronološke raz* delitve loči avtor motive še v tiste- ki jih nosi pesnik globoko v sebi in jih podoživi v svojih najbolj centralnih izpovedih, io pa v motive, ki jih uporabi samo zunanje, v delih sekundarnega pomena, med parerga in paralipomtna. Šele ta delitev nam lahko prav pojasni antične sestavine pri Prešernu, kajti v njenem bistvu je, da vrednoti osamljene omembe v osrednjih
kMJelejson
izvoljeni knez: zelena obleka tu in »lovska« obleka tam, tu in tam meč (sablja, saj jc moral knez na knežjem kamnu priseči pri meču in to ni mogel drugače kakor pri svojem meču), tu in tam ima palico v reki.
Tu in tam je kirielejson, ki kaže na ko-lednico.
Tako imenevano »švabsko zrcalo« poroča, da so peli pri sprejemu vsi, staro in mlado, moški in ženske, torej ni nobenega dvoma, da so peli pesem, ki so jo vsi znali. Nemogoče pa je, da bi preprosti ljudje imeli za to priliko drugo pesem in da bi se jo naučili za ta dan.
Izvoljeni knez je bil nekaj od Boga poslanega, usojenega (verjeli so v usodo!), čeprav je bil izvoljen. Ali ga niso lahko primerjali baš »svetemu Juriju«, to je: tistemu božanstvu, ki je na ta praznik obiskalo deželo. Dalje ne smemo pozabiti, da je bil slovenski vladar pozneje primerjan Kresniku, ki je božanstvo, ki ga nadomostu je svetnik Jurij. (Ime Kresnik je odtod, da se je prvotno to božanstvo častno kot Janez o kresu.)
Kakor Juriju so mu ljudje palili kresove. Vitezi Ravbarji so imeli ta dan pravico »ropati« in odtod jim je tudi ime. V resnic® f a so fcoledniki, prav za prav opremljevalci kneza, nabirali darove zana, to je zase, za skupno slavnost. To spremljanje kneza po " deželi je tako podobno vodenju zelenega Jurija, da obstoja velika verjetnost, da s? ljudje peli okrog kamna samo svoje kolednice, ki so jih vsi znan. Ce je bilo res tako, potem so primerjali svojega kneza z božanstvom, kot nekakega poslanca božjega. Kresnika, ki bo čuval deželo vsega zlega. Bajke o kralju Matjažu so prvotno verske poganske bajke, kakor tiste o Vurberškem Kresniku. Pozneje se je torej vladar primerjal bogovom in pričakovali so njih vrnitev kakor kakih nadčloveških bitij. Zakaj bi torej ne mogli takrat tako misliti? Nasprotno, če so mislili še pozneje, ko ni bilo več poganske vere, so to verjeli takrat še bolj živo.
Kaj naj potemtakem pojejo, vedeč svojega božanskega poslanca in vladarja zemlje, drugega kakor svoje kolednice in ponavljajo svoj reformirani kirijelejson:
»Ovo se klanja deželni kneže — kirales«.
A. Volhar
t
Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa
Josipina Križnar
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 6. t. m. ob pol 4. uri popoldne z Žal, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 5. maja 1943.
Žalujoči: MARIJA por. SliOFIC, hčerka; PAVEL, EDVARD, ALOJZIJ, IVAN, LADO, sinovi in ostalo sorodstvo.
V , . illlf-»--
I Bi ?
% -M	J> 4*
< ? .s* r* v v - --r^m



Mm



Fronte tunisino: N ostri pezzi di artiglieria, opportu namen te maseherati, aprono il fuoco contro concentramenti nemiri — S tuniškega bojišča: Italijanski, dobro zakrinkani topovi streljajo na sovražne koncentracije
D®bro dela
Italijansko napisal Pietro Madino.
Sklenil sem bil, da postanem dober človek. Najmanj dvakrat na leto se porodi v meni tak sklep. Prej razmišljam ure in ure, kako lepo bi bilo na svetu, če bi hoteli ljudje pomagati drug drugema. Ljudje bi se poboljšali, sem si rekel. Sklenil sem, da postanem dober človek.
Na jutranjem sprehodu se mi je nudila prilika dokazati to novo Gobroto in pripravljenost da pomagam. Videl sem, kako se je trudil šibek deček, da spravi težko obložen ročni voz preko strme rebri. Na vozu so bile deske tn dečkov suhi obraz je že ves pordeval od nenavadnega napora.
Sklenil sem, da mu pomagam.
Z vso močjo sem sc uprl zadaj v voz in potiskal. Deček se je ozrl in mi hvaležno pckimal. Tako je šlo nekaj časa; on je vlekel, jaz potiskal. Škripa je se je pomikal voz naprej.
Mogoče bi bilo le bolje, če stopim k dečku in potegnem tudi jaz za oje, sem razmišljal. In nato sva vlačila voz vštric.
»Kdo te pošilja s takim bremenom navkreber?« sem se srdito zadri vanj in opazoval dečka, ki se je bil ves izpremenil v obraz, odkar sem mu pomagal.
»Mojster,« je odgovoril deček lakonič-no. In zvedel sem, da je bil vajenec pri nekem mizarskem mojstru.
Sc pihala sva dalje. To se pravi, pred vsem sem sopihal jaz, Ker sem hotel dečka čim bolj razbremeniti. Voz z de. r,kan t i je bil salamensko težak.
Slednjič sva se le povzpela dc vrha. Pot sem si obrisal s čela.
»Hvala lepa, sedaj ga te lahko sam po-vlečem dalje,« je dejal deček.
»Le to bi rad vedel, kaj neki si Je ml-sHI tvoj mojster, ko te je poslal z vozom sem gori?« sem dal duška svoji nevolji.
Deček mi je zaupno pogledal v oči. »Mislil? Mojster je dejal: Vzemi voz, do klanca ga že spraviš. Potem se pa že naj. de kak norec, ki ti bo pomagal!«
Na to se ni dalo nič odgovoriti. Mojster je bil moder; norec se je že našel! Spet sem potreboval pol leta, preden sem vnovič sklonil, da postanem dober človek.
Metuzalemi med živalmi
Človeku ni dano živeti tako dolgo kakor nekoiterim živalim, čeprav je najpopolnejši stvor po svojem razumu. Izmed vseh živaili doživi kit največjo starost, in sicer do 500 let. Tudi 9okol doživi visoko starost 150 let. Za njim ne zaostajata mnogo želva in krokodil. Izmed ptic, ki dosežejo starost 100 let, je treba omeniti jastreba, gavrana, la-buda in papagaja. Za kitom najdalje živi izmed sesalcev slon, tudi on doseže starost okoli 100 let. Vrana doživi 80 let starosti. Med ribami najdelj živita som in ščuka. Tudi ta dva sta na glasu, da doživita 100 let. Med stoletnike prištevajo tudi biserno školjko.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek, 6. maja, ob 17: V času obiskanja. Izven. Zaključena predstava za šolsko mladino.
Petek, 7. maja, ob 17: V ča«u obiskanja. Zaključena predstava za šolsko mladino.
Sobota, 8. maja, ob 15: V času obiskanja. Zaključena predstava za šolsko mladino.
Nedelja, 9. maja, ob 15. uri: V času obiskanja. Izven. Znižane cene od 15 Lir navzdol;
ob 18.30: V času obiskanja. Izven. Znižane cene od 15 Lir navzdol.
E. Gregorin: »V času obiskanja«. Pasi-jonska drama v šestih postajah. Osebe: Marija - Starčeva, Jezus - Gregorin, Janez - Verdondk, Peter - Bratina, Juda -Nakrst, Magdalena - Sancinova. Jcžef iz Arimateje - Košuta, Nikodem - Plut. Kai-fa - P. Kovič, Aminadab - Raztresen, Gamaliel - Presetnik, Juda - Gorinšek, Sadok - Lipah, Levi - Blaž, Amos - Bre-zigar, Poncij Pilat - Peček. Petronij -Drenovec. Veronika - Simčičeva. Režisur: E. Gregorin, scenograf: inž. E. Franz, scenska glasba: prof. M. Tome.
Nova premiera v Drami. Prihodnji teden, v torek 11. t. m. bo premiera D'An-punzijeve pastirske tragedije v treh dejanjih »Jorijeva hči« za red premierski. V delu je prikazana moč tradicije, vere in mistike, ki so jez proti slepim ljudskim strastem. Obenem pa je povozan z ojimt konflikt, ljudi, ki žive izven meja triuicije po svojih notranjih nravnih zakonih. Delo odlikuje vifcok posniSk, in odrski sijg. ki se naslanja na koncepcijo antičie tragedije. Igro bo zrežiral Milan Skrbanšek.
OPERA
Četrtek, 6. maja, ob 18: Janko in Metka.
Red Četrtek. Petek, 7. maja: zaprto (generalka). Sobota, 8. maja, ob 18: Prodana nevesta.
Prvič v sezoni. Red Premierski. Nedelja. 9. maja, ob 17: Evgenij Onjcgln.
Izven. Cene od 28 lir navzdol. *
E. Humperdinck: »Janko in Metka«. Pravljična opera v treh dejanjih. Osebe, oče - Janko, mati - Poličeva, Janko - Go-lobova, Metka - Mlejnikova, Hrustaj baba - Karlovčeva, Trosi-možek - Barbičeva, Rosa-možek - Urbaničeva. Dirigent: Nino štritof, režfja in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf • ing. P. Golovin.
Nov Janko v »Prodani nevesti: V uprizoritvi Smetanove »Prodane neveste«, ki bo letos ponovljena za abonma, bo pel prvič partijo Janka Drago Čuden. Nova bo tudii Elza Karlovčeva v partiji matere Kate. Ostala zasedba z Vidalijevo kot Marinko in Lupšo kot Kecalom bo ista kot lani.
umetninah više kakor številnejše v perifernih. Na primeru Sonetnega venca m sonetov Julijine dobe se loti pisec vprašanja: »Kakšno mesto zavzema antika v Prešernovi umetnosti glede na motive? Ali so antične snovi perifernega ali centralnega značaja? Kakšne stilne funkcije vršijo — ali so klasicistično poimo-vani rekviziti ali romantično ustvarjene podobe?«
V	Sonetnem vencu je zastopana antika samo z dvema motivoma in nekaj imeni. Avtor za* nika, da bi imela očitna simetrija, ki je v Vencu, kakšno zvezo z apoliničnim nomom in Puntarjevo razlago, hkrati znova zavrača Žigonove arhitektonske konstrukcije; simetrija je »dana iz fakta samega iz nujnosti, da se široka zasnova ljubezni do žene in domovine uredi v Vencu«, ni »ne princip, ne cilj, temveč zgolj pesniško stilno sredstvo«. Podrobna primerjava verzov prvih objav in končne redakcije 1847 »daje naslednje rezultate: Pesnik je v prvi debi antična mitološka imena uporabljal v klasicistični praksi, ne pa pc kaki specialni teoriji ..., pozneje je tako teorijo še manj upošteval«. — Avtor nato preišče oba prava antična motiva v Vencu — Orest ;n Orfej. Ugotavlja, da izhaja Prešernov Ores: iz mlajše plasti mita o Atrid;h. ki ga je ustalil Evripid in uporabil kasneje Goethe: v Ven* cu nastopa kot »simbol pesnikove ljubezenske bolečine; z njo je združena narodna v pnstno romantični sintezi«. Z Goethejevo »Ifigenijo« ni duhovne sorodnosti; tam klasicizem pri Prešernu romantika. Prešeren je dobil svoj motiv Oresta »direktno iz klasične izobrazbe«. Notranje podoben je motiv Orfeja, naš pesnik je tudi tu sledil splošni vulgati o Orfejevem mitu. vendar ga je izza Nove pisarije premaknil v jedro svoje pesniške izpovedi. Orest in Orfej sta uporabljena klasicistično brtz lastne problematike, a sta važna, ker je v njiju videl pesnik dva bistvena simbola svoje osebne usode. »Centralna ideja Venca ni antična, a oba antična motiva se z njo debro skladata.«
V	nadaljnjem pisec s svojega vidika podrob* no obravnava tekste. Budni prešernoslovec se skoraj ne more strogo omejiti na temo; nje*
gova izvajanja so polna tehtnih opažanj in opozoril, ki bi utegnila biti še izhodišče kasnejših raziskav. Zanimiv je odlomek, ki obravnava Prešerna in morje. Če pomislimo, koliko znanstvenega truda in filozofskega razmišljanja je posvetil Guardini Holderlinovim »Strome«, se nam tudi ta Kastelčev prispevek ne bo zdel odveč. — Tudi Puntarjevo misel, da se je Prešeren cb enem svojih nemških sonetov naslanjal na Politeio. Kastelic odklanja. Sploh je značilno, da moderno prtšernosovje ne čuti več potrebe, da bi utemeljevalo pesnikovo veličino s prominentnimi viri. iz katerih naj bi bil črpal, temveč spoznava njegovo enkratnost in originalnost. In Kastelic ni le klasični filolog, kot estet. ki mu ni tuj problem umetništva. se izogiba slehernemu apriornemu teoretizira* nju in ugotavlja avtonomnost Prešernove umetniške tvornosti.
Pisec takole resumira svoja raziskavanja: V dobi pred 1833 je v Prešernu mnogo motivnih in stilnih elementov antike. »Toda ta snov ni v nobeni pesmi sama po sebi nosilec doživljanja in iz nje nikjer ne izvira problematika pesniške teme.« »Antična prvina živi svoje lastno življenje izven notranjega pesniškega lika, njena neprizadetost in osamljenost jo od-tujuje celoti.« »Pesnikov odnos do antike pred 1833 je površen odnos tedanjega v klasicističnem duhu šolanega človeka.« »Čas klasicizma je bil za pesnike takega koncepta, kakršen je bil Prešeren, tudi pri zamudnikih že v zatonu « Najmanj antike je v Sonetih nesreče Memen* to mori i. pod. — Po I. 1833 so sicer še zmeraj enake reminiscence (prednjačijo rimski ele-giki in Horac na škodo Grkov), a razlika je temeljna: »Antični mitološki aparat se umakne na periferne pesmi, v centralnih pa povsem izgine.« »Klasicistični odnos do antičnega sveta se je umaknil globljemu doživljanju antičnega duha.« Ostanejo štirje vtliki motivi: Or* fej. Prometej. Fenis, Katon. Pesnikova hladna klasicistična uporaba starih motivov je stvar preteklosti; odtlej lahko govorimo o »romantičnem doživetju antike«.
Nazadnje se Kastelic še primerjalno zamisli o pomenu antike v slovenski literarni situaciji
Prešernove dobe in v tedanji evropski romantiki. Že v krogu Pisanic in pri Vodniku so upoštevani antični motivi in metri, a povsem slučajno in neproblemsko Vzroki so: šibka kvaliteta tedanje slovenske literature in deloma nepoznanje sočasnih dognanj klasične vede pri tujih narodih. Šele čop, ki se je intenzivno bavil z antiko, je lahko poglobil Prešernov odnos. Važnejša kakor novo motivno bogastvo pa je bila »pridobitev za notranji stil poezije«: »Monumentalni. plastično usmerjeni antični duh je Prešernovi pesmi posredoval — res da v dokajšnji meri indirektno po drugih literatu» rah — svoj največji dar: klasiko « Če primerjamo Prešernovo razmerje do klasičnega sveta z vero v antiko, ki so jo tako zanosno izpo= vedovali Winckelmann. Goethe, Holderlin, kasneje Nietzsche itd., moramo seveda ugotoviti, da je bilo Prešernovo globoko doživljanje starih vendarle sporadično. »Odnos je v smislu delitve v centralne in periferne umetnine, torej glede na stopnjo doživetja centralen- ni pa centralen glede na mesto, ki antiki pripada v celotnem Prešernovem delu. Če bi iz Goetheja ali iz Holderlin a ali iz Schlegla črtali vso an* tiko, bi bila njihova podoba bistveno revnejša in ožja. V Prešernu bi tudi manjkal važen element, a bistvo bi ostalo « M;sliti pa je treba tudi na to, da. kljub Shellevu in Bvronu, takrat razen pri Nemcih, antika ni bila nikjer imperativno postavljena na prvo mesto duhovnih vrednot. Toliko bolj velja to za slovanske književnosti, kjer humanist;čna tradicija ni bila tako močna- «Puškinova in Mickiewiczeva antika utegne biti pravilrejše merilo za Prešer* novo kal :or pa antika Holderhna in Shelleya.«
S tem nepepolnim posnetkom avtorjevih izvajanj seveda nistm avtentično poda' vseh kvalitet pričujoč« razprave. Res je tudi. da mu omejitev na snovne elemente ni zmeraj dopuščala. da bi se jasno izrazil o idejnem razmerju med Prešernom in antiko. Vendar po* men te skrbne preiskave ni zgolj v ugotovitvah in irvimih izsledkih, ki jih prinaša; važna je tudi zaradi metodičnih pobud, ki utegnejo še koristiti vsem, ki se trudijo za veliki sintetični lik Pesnika.	Borut Žerjav,
Krenika
*	Polkovnik Albertazzi padel na tuniškem bojišču. Italijanski listi poročajo o junaški anrti polkovnika Amleta Aibertazzija, poveljnika 36. pehotnega polka na tuniškem jjpjišču. Albertazzi se je rodil leta 1833. v Sciacci. V svetovni vojni se je boril pri Asiagu, polkovniški čin je dosegel junija meseca lanskega leta, nakar je hil nekaj časa zaposlen v glavnem stanu. Ko je bil imenovan za poveljnika 36. pehotnega polka, je odpotoval v vzhodno Afriko, kjer ss je boril nekaj časa v Sirtiki, nato pa se je z ostalo vojsko umaknil na tuniško bojišče, kjer je padel za domovino.
*	Smrt viteza železnega križa. V Tunisu je padel v zračni borbi nemški stotnik Wolf-gang Tonne, poveljnik lovskega letalskega krdela, odlikovan s hrastovim listom na viteškem križcu reda železnega križa.
*	Smrt na vzhodnem bojišču. Kakor poroča graška »Tagespošta« z dne 1. t. m., je na vzhodnem bojišču južno od Ladoškega jezera padel 19-letni Kamilo Moro-cutti, sn znanega zdravnika in nemškega publicista dr. Kamila Moroeuttija. Mladenič je pokopan na vojaškem pokopališču v Petrovu. Pokojnik je služil kot desetnik pri nekem polku planinskih lovcev in je bii za svoje vrline že odlikovan z železnim križem II. razreda.
*	Nemško-italijansko kulturno sodelovsu-nje. Lombardska sekcija nemško-italijanske družbe je iziala svoje letno poročilo, ki iav-Ija o obširni vrsti prireditev, predavanj, predvajanj filmov, koncertov ter raznih študijskih sestankov in umetnostnih razstav. Organizacija je podelila mnogim Italijanom tudi štipendije, s katerimi j. m je bilo omogočeno bivati nekaj tednov v Nemčiji.
» Zaključek papeževega jubilejnega leta.
Dne 15. maja se bo v Vatikanu zaključilo papeževo jubilejno leto. Zadnje bogoslužje v zvezi s tem dogodkom bo v nedeljo 16. maja.
*	Umrl je Kirurg prof. Falconi. V Na-
poliju je umrl nenadne smrti eden najbolj znanih ondotnih kirurgov prof. Al-berto Falconi.
*	Diamantna poroka. V Ferrari sta
obhajala diamantno poroko Enrico Cri-stofori in njegova žena Atilia Natali. Zakonca imata 12 sinov in mnogo vnukov.
*	Razstava tuje umetnosti v Rimu. V Gallerija di Roma je bila te dni v navzočnosti nemškega poslanika von Ma-ckensena ter narodnega svetnika Corne-lija di Marzia odprta razstava tuje umetnosti. Razstava prikazuje dela nemških slikarjev Hildebranda, Exaconustesa, Pal-lenberga, Richterja, Riesterja, rumunske-ga arhitekta in slikarja Coatua, madžarskega slikarja G. Gvore in madžarsi?ega kiparja G. Tamassyja, Razstava bo odprta do 12. maja.
*	Obnovitev Ariostove hiše. V Ferrari so začeli popravljati Ariostovo hišo, ki je zgrajena v slogu tipične italijanske arhitekture 14. stoletja. Hiša je biLa tako zanemarjena, da je bilo popravilo nujno potrebno, da se stavba ohrani bodočim rodovom.
Maksimalni cenik štev. 9 ki velja po na-redbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.80 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2 20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.^.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	I£JS, 4% vinski 6 35 lire za liter.
4.	Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo. v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot: mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mil©, ki vsebuje 23—27% kisline, 4 10 lire za kg.
*	Kulturni film »Kruh za zmago«. Zavod Luce v Rimu je izlelal nov film z naslovom »Kruh za zmago«. Trak ponazarja delovanje državnih oblasti pri vskladiščenju raz nih živil aa vsakdanjo uporabo.
*	Pogajanja med Švico in Italijo zaradi vodnega prometa med jezerom Maggore in Adriaticom. Iz Rima poročajo, da je b la zveznemu svetu v Bernu predložena spomenicai ki se tiče p:gajanj med Italijo m Švico zaradi rečnega prometa, ki naj bi segal od jezera Maggiore do Adriatica. Švica je predlagala Ital ji, naj bi se v najkrajšem česu sestal poseben odbor, ki bo razpravljal v zvezi s tem tudi o načrtu švicarskega pristanišča na jezeru Maggiore prj Lccarnu. Načrt je sprožila vlada Tičinskega kantona v Švici. Stroški za zgraditev zveze med jezerom Maggi:re in Adriatiocm bodo znašali predvidoma 8 milijonov zlatih šv carskih frankov.
*	Zdravnik se je na poti k bolniku ponesrečil. Milanskega kirurga dr. Lu gia Ca-stellia so poklicali te dni k nekemu bolniku. Ko je ziravnik hitel po stopnicah, s; je spotaknil ter si zlomil levo roko. poškodoval pa se je tudi na desnem ramenu. Odpeljali so ga v bolnišnico.
*	Kača v zdravnikovi skrinjici. V c b čini Monte Grino pri Vaieseju ima okrajni zdravnik dr. Gabrielo Pontevia skrinjico za. pisma m obvestila, ki mu jih prinašajo ljudje, kadar ga ni doma. Kakor po navadi je zdravnik tudi v nedeljo zvečer odprl skrinjico, da bi pogledal, če je v nji kaj pošte. Ko je segel med pisma, je začutil cster pik v roko. S pomočjo nekega moškega je zdravnik '-zvlekel kačo iz skrinjice ter jo ubil, nato pa poskrbel, da je bila rana razkužena.
*	Pes je rešil otroka. Ribič Gerolamo i-ti-ento iz Benetk se je te dni podal s svojim 4 letnim sinčkom Taicisijem in domačim psom na ribolov. Svoj ribiški čoln je privezal h kolu, ki štrli iz morja. Pustil je otroka s psom samega v b-rki, da b: opravil neko pot. V času njegove odsotnosti se je približal otreku velik ptič, ki je hote: napasti stoletnega Tarcisija Toda pe3 ie bil budno na straži. Plan 1 je na ptico, ter jo prepodil. Otrok je dobil od strahu živčni napad.
u— Na bolje se obrača, namreč naše majsko vreme. Torek je bil po deževju izredno hladen dan, toplomer je zabeležil komaj 8.3 stopinje Celzija. Po malem je še rosilo. Tudi noč na sredo je bila hla '.na. Včeraj zjutraj je toplomer kazal 5.6 sLopinj Celzija. Barometer je beležil 768 mm. Počasi se je jasnUo in ozračje se spet ogreva. Florijan ali Cvetko, ki je v torek godoval, je bil sicer lahko vesel obilnega cvetja, ne pa sončnega dne. Toda po starem kmečkem pregovoru je to itak bolje, sij kmetje pravijo: če je na Florijanovo jasno, bo tisto leto mnogo požarov; drugi rek pa pravi: Če na dan sv. Florijana dežuje, potem vse leto dežja primanjkuje. Fižol je najbolje saditi na dan sv. Florijana, pravijo po Dolenjskem. Belokranjci pa nasprotno pravijo, da se fižol ta dan ne sme s:difci, ker ga potem mraz pofuri ali posmoli. Zato pravijo sv. Flori.janu »Furijan«
u— Naše poročilo o življenjskem jubileju g. Vošnika z Vrhnike popravljamo v toliko, da je obhajal šele svojo 401etnico.
u— Opozarjamo opnovno na akademijo,
ki jo prirede maturanti učiteljišča v soboto 8. t. m. ob 18.30 v frančiškansKi dvorani. Program je zelo pester. Poleg pevskih in orkestralnih točk bodo maturanti izvajali veseloigro »Učenjak«. Pripominjamo, da sta dve glasbeni točki (orkester in šolo gosli) produkt maturantov samih. Tudi vodstvo igre in glasbenih točk je v rokah maturantov. Predprodaja na učiteljišču v V. e.
u— Koncert Chopinovih skladb. Tak bi bil lahko naslov prihodnjega pianistične-ga koncerta, ki ga bo izvajal v naši sredini slavni pianist Carlo Vidusso. Več koi polovico koncertnega sporeda zavzemajo skladbe nesmrtnega poljskega skladatelja. Carlo Vidusso bo zaigral v drugem delu svojega koncerta najprej 12 Chopinovih Etude op. 10 in 12 opus 25. Prepričani smo, da pianist Vidusso ni mogel z ničemer drugim bolj ustreči naši koncertni publiki, kaker ravno s tem, da je dal toliko del najpriljubljenejšega. pa tudi naj-odličnejšega klavirskega komponista na
svoj koncertni spored. Poleg Chopina bomo slišali v prvem delu koncerta Beethovnovo Sonato op. 10 in šest Etude Ferrari Trecata. Vidussov klavirski večer bo v ponedeljek 10. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Začetek bo točno ob Predprodaja v Knjigami Glasbene Matice.
u— Specialne strokovne inštrukcije za gimnazije in meščanske šole. Za malo maturo v vseh predmetih pripravljamo dijake in dijakinje 3. in 4. razr. gimnazije in 4. razr. meščanske šoie. Učni honorar nizek-Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Informacije in prijave vsak dsai dop. ol 9. do 12. In pop. od 4. do 6.: ."Mussolinijev (Kongresni) trg 2, II. nadstr.. Središče mesta!
u— Jutri, v potek zvečer bomo inu-Ji peti koncert na dveh klavirjih v izvedbi
pianistk Silve Krašovčeve in Marte U'z-jak-Valjalove. Ob priliki tretjega konccr-ta na dveh klavirjih, ki se je vršil jes mi 1911. leta, je napisal eden izmed naSh koncertnih ocenjevalcev nasT^lnjo sodbo: Koncert moramo šteti med zelo usp -'s ter dati priznanje tako gospej Bizjakov« ki se je prav rosno zavzela 73 stvar, kakor tudi gdč. Hrašovčevi. Njuni nastopi in igra na dveh klavirjih izpolnjujejo t!o-sedanjo vrzel v našem koncertnem življenju. Poleg tega pa izkazujeta obe znatno kulturo bodisi v tehničnem, bod si v muzikalnem cziru. Podajanje ?kiadb je vsebovalo polno močne int- \ntete ter prepričevalnega učinkevan-'a S koncertom smo bili ze'c zadovoljni, frk ■ mali jo tudi drujri kritiki umetniško ig o in podajanje obeh kcncertantk. Od tak:st do danes je preteklo ž? nekaj č.isa. Oba umetnici stalno vežbnta v duu. znto z vso upravičenostjo pričakujemo na jutrišnjem koncertu še več^i uspeh in vr<*;o umetniško dovršenost. Koncer* bo rtri zvcer ob 7. v mali fi!harmon;čn? dvoran'. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Naznanite sobe! Mestno županstvo še vedno, zlasti v sredini mesta, nujno potrebuje več čedno opremljenih seb za nastanitev oficirjev in uradnikov. Kr'or koli ima kako primerno sobo, n: j jo tnkoj nazr.nni mestnemu odpravništvu v sobi št. 23, v IJI nadstropju magistratnega poslopja za Ro-bovim vodnjakom
u— Strojepisje in stenografija — dva najvažnejša praktična pre'.met:, potrebna
v	vsakem poklicu! Novi po'?tni trzaji pričenjajo ta teden. Učnina nizka. Na/večja moderna strojepisni ca. raznovrstni stroji. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer no želji obiskovalcev. Informacije in prijave dnevno do 10. ma.ja: Trgovsko učTšče »Christ^fjv učni zavod«, Domobranska 15.
u— Plotilske mo:<?tre fn mojstrice — obrtnike vabano, da se v soboto, dne 8. i noj a t. L ob 15. udeležijo sestanka, ki bo pri Odseku za obrtništvo v Čopovi ulici 1 (n. vhod) v zadevi odobritve cen. Poimenska vabila se ne bodo posijala. Udeleženci naj prinesejo s seboj svoje kalkulacije.
u— Podporno društvo žclr-n:šk:h dc-l&veev in uslužbencev ra Ljubljansko po. kraj-no v Ljubljani sklicuje na dnn 30 maja ob 9. v dvorr.ni »Sloge« v Pražako-
vi	ulici št. 19 svoj I. redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora.
3.	Določitev všime prispevkov in podpor.
4.	Sklepanje o pravočasno predloženi? skupinskih predlogih. 5. Sklepanje o nalaganju in uporabi društvene imovine. — Upravni odbor.
Eaiia LpMp&a
ČETRTEK. 6 MAJA 1943 XXI
7.30: Pesmi m napevi 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 12.20: Plošče 12.30: Poročila v slovenščini 12.43- Pisana glasba. 13.00: Napoved časa: poročila v ital jan£čini. 13 1*0: Poročilo Vrhovnega poveljništva ObGTO-ženih si! v slovenščm. 13.25: Prem.s za Nen)< čijo 14.00 Poročila v italijanščini. 14.10. Koncert radiiskesa orkestra vod- dir gent D. M janec Lahka alasba 15.00 Poročila v slovenščini 17.00 Vapoved časa: poročila italijanščini 17 15. Operna glasba 17 35" Koncert sopranistke Štefanije Vukove. 19 3U: Poročila v slovenščini. 19.45: Političm komentar v slovenščini 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 20.30: Operetno glasbo vodi dirigent Gallino. 20.50: Simfonični koncert vodi dirigent Morelli. 22.00: Predavanje v slovenščini. 22 10: Orkester »Armonia« vodi dirigent Segurini 22.45: Poroč'la v italijanščini
Kreditna zadruga železničarjev
ljubljanske pokrajine v Ljubljani sklicuje za petek, dne 7. maja ob 18. sestanek ljubljanskih članov v gostilni »Pri starem tišlerju«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 33. Gg. delegati in člani vljudno vabljeni. Upravni odber.
u— Namesto venca na grob pok. gda. Cizelj Ivana je darovalo delavstvo mastnega ccstnega nadzoistva 279 lir Društvu slepih. Plemenitim darovalcem najtoplejša zahvala!
u— Flžolovfee, navadne in smrekove, dobe po ugodni ceni člani Sadjarskega in vrtnarskega društva v trgovini na 6 ei-vveisovi cesti 21.
2 Gore:afskega
Smrt slircga raziskovalca. V Celoveu je nedavno- umri dvom: svetnik Ferdm ni Racheneggur, ustanovitelj kc.cš-ega tomo. vinskega muzeja, ki je bil urejen v spomin na plebiscit leta 1920. V tem muzeju so predstavljeni svojevrstni koroški običaji, obrtnija in kmetske domačije. Med lrugim sta cio-, njena dva palična koledarja.
Spsdssja štajerska
Otliik-vpitji. Z železnim k.iž^m druge stopnje sta bila med cLugimi ylajersk.ini rojak: odlikovan.-, prostovoljec pri SS Hans in podčastnik Alojz Sekljič.
Dekliško taboril e za b-ree pred Staliu-gradom. V nekem cekliskem ueiovnem tabo-.išču Hkle^uve mla.itne n- Spodnjem štajerskem so se vss dekleta o:irelUa mesečnemu prejemku v denarju. Vse t o so poslala pokrajinsi-.crnu vodji v Gradcu, da z njo raz-vese i r::ijence izpred Stalingrada.
Novi grobovi. V Mrriboru so umrli: 58-letni p 'ses.j-.ik Franc Maršič iz Svečine. trgovec in usnjar Vaclav Vošinek v starosti Ga let. daije 651etm upokojeni strojevodja Karel Braško, železniča.-jeva hčeika Emilija Po alrova z Ziians^a mosta, 771etni mesa: ..k; mojster Karel Weitz1ing, 701etn2 zaeelmica Marija Krašovčeva, stražnikov sinček Friderik Kravos iz Rcč-poha, 36ietna Jožsfa Lo":nškova z Zavrča in 761etni železniški upokojenec Jakob Augustiner. V Hoč:.h je umria 91etna Ana Vaupot-Hauer-'jeva, v Rogatcu pa 77.etru gozdarski svetnik Jožef iiolrnan
401etnico svojega poklica je praznovala goi. a RozaJija Zelzerjeva, lastnica znane mariborske gostilne »Pri kreni« v Vetiinj-ski ulici
Srebrni ju bde j dela. V tvornici dušika v Rušsh so imeii 3. t. m. posebno svečenost, pri kateri je bi'o zaradi zveste službe počaščenih 33 delovnih moči, med njimi dve ženski, ki sta že nad 25 let v službi podjetja. Nekateri izmed jubilantov so vstopili v tovarno leta 1917. Listi nrglašajo, da se podjetje trudi pod vodstvom obratovoije inž. Roberta Mauerja, da bi vsem delavcem in nameščencem nudiio ugodne življenjske pogoje. Jubilanti so bili tudi obdarjeni.
Zaščita polja in travnikov. Od 24. aprila daije je na Spodnjem štajerskem in na Gorenjskem, kakor po vsej Nemčiji, prepove-d:no pohajati po njivah in travnikih. Vsakdo mor: to slrcgo upoštevati, zlasti pa so Štajerci dolžni poučiti otroke, naj se ne igrajo tam. kjer 1-iiko poškodujejo mlado rast. V ta namen so ustvarjena mladinska igrišča. Vsaka pel plodne zemlje pa mora biti ob-c.el:na za zagotovitev prehrane.
Delcpustna šola v Celju je bila 1. maja izročena svojemu namenu. Nameščena je v bivši gostilni »Waldhaus«. K prvemu šolanju so bili sklicani vodje voliteljskih uradov I. in U. Okiožni vodja Dorfmeister je razvil zastavo, naksr je sledilo predavanje o potrebi poučnih tečajev za politično usmerjenost in strokovno izšolan je uredništva in voditeljstva stranke v celjskem okrožju.
Bik ga je napadel. V Vuhredu pri Mariboru jc bik napadel 45 etnega poljskega delavca Aleksandra Purša. Podrl ga je na tia in ga obdeloval z rogovi. Moža so pri-peljali v giaško bolnišnico, kjer so ugotovili zlom hrbtenice ter hude notranje in zunanje poškodbe.
Nesreče. Posestnik Karel Jelen iz št. An-dreža pri Ve'enju je zašel pri vožnji lesa z n< go v kolo. Brez pomoči je ležal v takem stanju ^90 noč ir. šele zjutraj ga je našel sosed, ki je poskrbel za prevoz v celjsko bolnišnico. — Posestnica Marija šmereova iz Lok je padla z voza in ji je poči'a lo-
Roman treh kontinentov
čez nekaj dni bo izšel drugi del Slovitega Bromfieldovega romana »Prišlo je deževje«. Prvi del je izšel sredi preteklega meseca in je vzbudil pri čl tat el jih največje zanimanje.
»Indija je dežela divjih pretiravanj, kjer je okrutnost okrutne j ša in lepita lepša kakor drugje,« piše pisatelj. In ta Indija, ogromna in nedoumljiva, je slikovito ozadje njegovega prljx>vedovanvi. Ljubezen, volja po moči, strasti in čustva, ta večna gibala zemeljskega bivanja, pa vprašanja sožitja med posamezniki in ljudstvi — to so vidiki, s katerih nam pisatelj razvija svojo zgodbo. Veliki ro-man, je pravi roman treh k:ntinentov: Evropa, Azija in Amerika, z živimi in mrtvimi sestavinami svojih civilizacij, de zrcalijo v pisateljevem temperamentu v zanimivo podobo našega sveta in časa.
V jun-:.iu oo izšel v - Dobri knjigi« znani roman italijanske pisateljice Albe de Cespedes »Nihče se ne vrne«.
Romane vDobre knjige« dobite po znatno znižan: ceni. ako se na nje naročite. Narcčnike sprejemajo v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni in njeni inkasanti, v Novem mestu pa tamkajšnja podružnica naših, listov. Iz dragih kraiev se lahko naročniki prijavijo po pošti.
banja. — Ljudmila Krajačeva iz Celja pfi je padia blizu Laškega s kolesom v cestni jarek. Obležala je s hudimi poškodbami
Iz Hrvatske
Klub inozemskih novinarjev v Zagrebu.
Pretekii teden je bil svečano odprt klub inozemskih novinarjev. Otvoritvi so prisostvovali perdstavniki novinarjev prijateljskih in zavezniških držav.
šahovski dvoboj med B lgarijo in Hrvatsko se je končal neodločeno. Kakor smo že poročali, je bila v nedeljo odločilna igra med Malčevom in M. Filjpčičam prekinjena. Po osmih urah 'graaja je bila partija ponovno prekinjena, v torek pa se je Filipčič, ko je dodobra proučil položaj, vdal brez borbe, šahovski dvoboj med Bolgarsko državno reprezentanco in hrvatskimi šahisti je tako ostal neodločen 8 : 8.
Palestinski veliki mufti obdaroval hrvatske otroke. Za časa svojega nedavnega bivanja v Sarajevu je palestinski veliki mu J ti Emin el Husein darovtl muslimanskemu polipom emu društvu »Merhamet« pol milijona kun, ki jih je društvo takoj razdelilo med prizadete v večjih mestih Bosne in Hercegovine.
Sestanek vojaških prosvetarjev. Pretekli teden je bil v Sarajevu prvi sestanek čast-nikov-prosvetarjev iz sarajevskega vojnega okrožja. Zbranim častnikom presvetarjem so na predavanjih govorili, naj vzgajajo hrvatske vojake v duhu, k = kršen bo uveden v novi Evropi.
Mladina proti boljševizmu. Za Veliko noč je ministrstvo za ljudsko kulturo razmnožilo in razdelilo 14 od srednješolcev spi3anih del, ki obravnavajo temo »Nova gener oija in komunizem«.
Tekmovanje nemške mladine, V Novi vasi pri Vinkovcih je bilo nedavno poklicno tekmovanje nemške kmečke in obrtniike mlaiine. Zahteve, ki so bile stavljene nanjo, niso bile majhne, tekmovanje pa je kljub temu lepo uspelo.
Sprememba kazenske meje. Z zakonsko novelo je bila spremenjena kvalifikacija za. premoženjske delikte v kazenskem zakonu. Medtem ko so se doslej tatvine do 1000 kun in poneverbe do 3000 kun smatrale kot prekršek in šele nad to mejo kot pregrešek, so bile te vsote zla j petkrat pomnožene. Kot pregrašek se smatrajo zdaj tatvine šele v višini nad 5000 kun in poneverbe v višini nad 15.000 kun.
Hrvatska fotografska razstava v Helsinkih. V organizaciji Finsko-hrvstskega društva je bila pod pokroviteljstvom finskega prosvetnega ministra in hrvatskega poslanika Bošnjakoviča v He'sinkih otvoriena hrvatska fotografska razstava. Otvoritvi so prisostvovali med drugimi predsednik vlade in vsi vidnejši predstavniki javnega življenja. Iz hrvatskih listov je razvidno, da so se Finci o razstavi kar najlaskaveje izrazili.
Itemšm oglaševanje le v »Jutru«!
Claude Debussy
Nedavno je miniio 25 let, kar je umrl eden izmed predstaviteljev sodobne francoske glasbe. Claude Debussy. Njegovo ime se omenja v zvezi s sodobnikoma Cesarom Fianckom :n Vincentom d'Indy. Medtem ko sta bila ta dva utemeljitelja francoske moderne glasbe, je De-bussy začel novo smer. Odvrnil se je od patetičnega novcTomantičnega izraza, od preob« čutljivosti nekaterih učencev sladkega Goii-noda. Nasproti tem je postavil urrerjenost m sanja v ost svojega izraza se sprostil s*arih klasičnih oblik in zavrgel polifonično obdelavo napevov. Predvsem pa odMkuieta Debussya čarobna barvitost in tonska ignv-st. Debussy se je trdno včlenil v sodobno strujo impres;o-nizma in simbolizma v francoski poeziii in upodabljajoči umetnosti. Postal ie eden prvih glasnikov in bojevnikov za francoski glasbeni impresionizem ter je ustvari) doma in v inozemstvu močno šolo svojih somišljenikov. Z nekaterimi novimi znaki njegova glasbe jt pač tipela na primer arhitektonska doslednost v njegovih skladbah, vendar je v kompozicijah iz»a zadnjih let svojega življenja odpravil nekatere nedestatke in se približal novokiasičnim vzorom.
Številne Debussyjeve skladbe so in ostajajo trajni pono6 glasbene umetnosti Tako je tre* ba predvsem omeniti njegovo umetniško najčistejše delo. lirično dramo »Pellcas <n Meli-sanda« na Maeterlincko^o besedilo. Nje prva izvedba leta 1902 je vzbudila močne ideine boje. Debussvjeva najbolj priljubljena skladba je »Arabeska« v A-duru za klavir in v predelavi tudi za harfo. Kolik* tanke uglajenosti, nežne sanjavosti in barvite zvočnosti razodevajo njegove skladbe! Tudi pri nat- je Debussy večkrat na sporedu koncertov, katerih priredi« telji in izvajalci imajo višje zahteve do sebe in do občinstva. Morda bi lahko govorili o neposrednih sledovih Debussyjevega vpliva v slovenski glasbeni tvornosti, tako ziasti v ne katerih delih L. M. Škerjanca
:■--.H. ,, ; .. .. , :, ....... ..................
Naročite se na »DOBRO KNJIGO«!
Maš fezik
Jezikovna paša
101.)	Poskus (poizkus) — preizkus.
Zdravniki moramo dobro razočevati med enim in drugim
Poskušam kaj, kadar iščem kaj neznanega: včasih poskušam bolnika zdraviti 6 preprostim: stvarmi — s primernim življenjem, z dieto — drugič z zdravili, nazadnje z operacijo Kar tukaj iščem, je način, po katerem bi bolnika ozdravil. Zdravilni poskus/
Kadar pa hočem na bolniku dognati že ka • znanega tedaj pravim, da na njem to 'n ono preizkušam: njegovo vodo preizkušam na belia kovino. sladkor itd., takisto preizkušam nie govo kri na različne reakcije — krvni preizkus. die Blutprobe.
Vzgojitelj skuša ali poskuša dasezati uspehe zlepa, kadar to ne gre. tedaj tud1 drugače — šiba novo mašo poje! Kakor zdtavnik pri zdravljenju, tako poskuša, eksperimentira vzgojitelj pri vzgcjevaniu. Pri i?pit:h preizkuša nji* hovo znanje: izpit — preizkuŠTija.
Na novi železnici, nreko novega mostu na pravimo poskusno vožnjo, pri tem poskušamo dognati, ali je vožnja varna; t:r sam in most pa preizkušamo na njuno trdnost — preizkušnja tira. mostu.
102.)	Spočeti — povzročiti.
»Nežne klice spočenjajo jetiko.«
Spočeti — concipere. spočet it — conceptio, spečetnost — die Empfangn sfahigkeit ter bolezen povzročati povzročitelj bolezni — to so v slovenščini že tako dognani pojmi, da jih ne smemo zamenjavati, če nečemo delati zmede. Strokovno izražanje ne trpi 'icencije poetike, zakaj z njo nastane strokovna zabloda.
103.)	Iver; bat>rana paličica.
»Nato je iveri pcmakal v kapljice z anthra-xom zastrupljene krvi.«
Kaj je iver?
Trska! Kadar drvar izpodsekava drtvo, lete iveri na vse strani.
In kaj rabimo zdravniki, da kr ali kako drugo izloeino namažemo na s+ekelce? Leseno, kakih 15 cm dolgo paličico, ki ie na enem koncu betičasto ovita z bato. To pa ni iver, ampak batirana paličica!
104.)	Razma7. bacilov; zmazek — Spaček.
»Posušeni zmazek bacilov «
Zdravniki jemljemo iz žrfc'a. krvi td. nekoliko tvarne ki jo notem razin3žemc, na ste' kclcu da jo pod nrkro^kc-nom preiščemo To pa ni zmazek, ki je spaček marveč razmaz. To besedo uporabljamo prav vsi slovenski f zdravnki.
105.)	Trosi, tresle
»Anfhravov mikrob se snremen' v zmčaste spočetke«: »vse bacilove nitke so-st_ spremenile v steklenasta jajčec:-«: »jc s pfrs^usi dokazal, da se z zrnčastih lajčec še čez več mesecev razvijejo bacili.«
»Zrnčafltj snočetk'« in »steklenasta jajčeca« in »zr"časta jajčeca« — za vse to imamo lepo slovensko oznako trosi aH tresie. d e Sporen. Nemška oznaka je grkega ncrekla: »snora« — setev, za slovensko ra navaja Plcteršnik: »trosi so klična zrnca, po ka'erih se mnnže tajno-cvetke<r če ta »se množe« zameniamo in rečemo »se trosijo«, pa imamo razlago za slovensko oznako.	Dr. Mirko černič.
ZAPISKE
Princ Sou Chong B. Sancina
2e precej let je poteklo, kar je doživelo mariborsko gledališko občinstvo nrijetne presenečenje. Gledaiiški upravnik di. Brenčič je bil angažiral novega tenorista Belizarja Sancina, ki se je predstavil v vlogi princa Sou Chonga v Ltharjevi opereti »Dežela smehljaja«. Z igro in petjem si je osvojil srca poslušalcev in gledalcev. Odrski krst je odlično pre* stal. Ko je odhajal v Ljubljano, nem je bilo težko.
V torek je nastopil Belizar S a n c i n kot princ Sou Chong na odru ljubljanske Opere. Zanimiva sprememba y interpretaciji omenje-
ne vloge po Čudn u in Sladoijevu. B. Sancin je odpt! znane glavne arije princa Sou Chonga iz Lcharjeve »Dežeie smehljaja« s toplo dikcijo, jasno izgovarjajo, s svojim sveti.m liričnim tenoijem ki je po dolgoletnem smotrnem šolanju ;e čisteiši še bolj oblikovan kakor je bil tedaj v Mariboru. Pozna se mu odlična šola; njegov glasovni materal, k; pa po razsežnosti ter jač'ni ne moremo seveda vzporejalj na primer z Gostičevim ali Franclov m. je izredno šo'an. vzgledno kulti-virpn. P. Sancin sja uporablja racionalno; tudi v višinah je niegnv g'as toplo zveneč in se ne vzncira v sunkih, presekani krčavosti ali na> si'nem trg'?niu am^nk v nežno ubranih melodičnih lin inh. Kukor pevsko stran, tako je uravnava! tudi igralsko interpretacijo v skladu z bistvom vloge k'"taiskeea princa ki prenaša bridko notranjo boleč:no z rahlem smehljajem, ki prekriva svoja čustva s hladnim zunanjim dostojanstvom in ki se s stoičnim mirom giblje po odru. celo tedaj ko b se po evropskih pojmih morala vzplamtela čustvena dinamika razmahniti do vrhunca igralske izrazne sile. S tega \id:k->. je bil Sancinov pnnc Sou Chong globoko umetniško dojet, pravilno, seriozno doživiien v vseh izraznih stopnjah ter mož-nr-^tih. Tako ie Belizar Sancin prepričljivo izpričal svoio solidno izoblikovano pevsko kulturo. pa tudi svoje verodostojne, bistvu vloge pc-scm ustrezne igralske odlike
B. Sancmovemu pozitivnemu, nedvomnemu deležu k lenemu usnehu torkove predstave se je seveda pridnižMo zmerom dragoceno so» delovanje ostal h nosilcev vodilnih vlog. Če je B. Sancin vtisnil svojemu kitajskemu princu pečat ubrane serioznosti, potem so nas navdušili M I e j n i k o v a (kot Liza) z vsem neposrednim čarom svoje odrske osebnosti. B a r-b i č e v a kot Mi s svojo nenavadno ljubkostjo C. D e b e v e c kot stric Čanc pa z elementarno, vrhunsko stvaritvijo, ki bi spričo svojega evropskega igralskega formata lahko prestala najtršo preizkušnjo najbolj tenkočut' ne kritike. Pa tudi vsi ostali sodelujoči so bili deležni toplega priznanja hvaležnega občinstva B. Sancin, Mlejuikova, BarbiCe^a
in M. Sancin so prejeli 'epe šo^ke. Torkova predstava je pokazala, kako koristna ter za primerjavo poučna je menjava v zasedbi poedinih vlog.	Dr. F. V.
Prireditve Glasbene Matice v maju. Glasbena Matica napoveduje za maj naslednje koncertne prireditve: 3. maja je bil koncert Trost _ šlais, 7. t- m. nastopi v mali filharmonični dvorani znani pianistični duo Marta Bizjak in Silva Hrašovec, 10. koncertira pianist C. Vidusso, 14. bo produkcija Glasbene akademije, 17. simfonični koncert pod vodstvom D. M. šijanca in s sodelovanjem virtuozinje Rossane Botai, 21. bo produkcija Glasbene akademije, 24. orgelski koncert msgr. Stanka Premrla, 28. nastopi Ljubljanski koncertni trio, 31. pa bo simfonični koncert z violinistom L. Pfeiferjfem kot solistom.
Zares razloček. R'rnska revija »Primato« prinaša v svojih lepih, slovstvu, znanstvu in umetnosti posvečenih zvezkih tudi odgovore na vprašanja o umetnostnih delih. V najnovejši številki čitamo tale odgovor na vprašanje nekega čitatelja iz Rima: »Koliko velja vaš Rafael? Če se vam posreči dokazati, da je analogna podoba v Uffici-jih kopija in vaš original, tedaj velja trideset milijonov; če tega ne dokažete, pa tri sto lir.«
Finska umetnost med vojno. 2e petdeset let prirejajo Finci vsako leto v začetku pomladi reprezentativno vsenarodno razstavo svojih umetnikov. Tudi letos so jo piriredBli in sicer petdeseto po vrsti. Vzlic vojnim razmeram so se finski umetniki dobro postavili. Na razstavi je zastopanih 360 slikarjev in kiparjev, med njimi najznamenitejša imena sodobne finske umetnosti.
Tovarniške knjižnice. V Nemčiji imajo po neki statistika v 5000 tovarnah posebne knjižnice za delavstvo, ki si izposodi v njih okrog 20 milijonov knjig na leto. Neko veliko podjetje ima knjižnico s 80.000 zve-jjj flofrfljfe ju IfltO fiOO.OflO igcvnjh
© pajkih in škorpijonih
Pajke in škorpijone uvrščamo v živalsko deblo členonožcev. Od žuželk, stonog in rakov, ki tudi spadajo v to deblo, se 'cčijo že po tem, da
imajo po štiri pare končin
za gibanje (nog), vtem kc jih imajo žuželke po tr pare. raki po pet. stonoge pa po sedem do s:o ali tudi več. Tudi nimajo pajki n škorpijoni tipalnic kakor vsi ostali členor.ožci.
Člene nožcem pokriva telo trda koža iz hitina. ki se členi zlasti na končinah v pregibne obročke. Na notranji strani imajo obročki raznolike izrastke za oporo mišicam, ki so vse progaste in terej jako krčljive. Zato so členonožci med vsemi živalmi najbolj gibčni. Sprednje končine okoli ust so v službi prehrane; zlasti velike in nogam podobne so pipalke zadnje čeljusti, ki so pri .škorpijonih kleščaste kakor prvi par neg potočnega raka. Z njimi grabi škorpijon manjše čienonožce. zlasti žuželke, ki sc z njimi prehranja. Preden jih razgnze s svojimi če* ljustmi. jih
umori s strupom
fe strjpnice na koncu zadka, zasadivši jim želo v truplo. Tudi pajki morč svoj plen. preden ga izsefcajo, s storupom, toda pn njih leži žleza strupnica nad ustmi ;n strup sc pocedi sk<gzi votli kave! j čas t i člen sprednje čeljusti v žrtev.
Tako pajki kakor škorpijoni žive samotarske življenje. Za družbo ne marajo. Skrbi zase, da se ohraniš, je njihovo življenjsko načelo. Lačni se polotijo tudi svojih vrstnikov, celo lastnih mladičev kakor
kanibali najhujše vrste.
Le kadar se jim pojavi »skrb za ohranitev
vrste«, nagon za oskrbo potomstva, si sami po* iščejo družico in še to le za prav kratek čas. Tudi to ni vedno brez življenjske nevarnosti, namreč za samce, ki so manjši cd samic in pri nelfaterih vrstah pajkov celo razmemo pravi pritlikavci.
Preden gre na^ pajek- recimo križanec (ara-nea diademanta), na oglede, se je ob koncu poletja za to leto poslednjič prelevil. Ves svež. dorasel in spolno zrel se pripravi na ženitev.
V ta namen napolni s semenčicami vrečico na končnem členu čeljustne pipalke, ki je pri samcu votel in hajdi iskat neveste. Dcspevši v bližino samice, ki se je v tem času tudi prelevila in razpela novo mrežo, sprede prav prt« vidno močno n t do mrežnega ekvira. Ta nit mu bo za dohod do izvoljenke kakor lestva ponočnega vasovalca do svojega dekleta. Seveda le, če poide vse po sreči. Ko je dohod iz-gotovljen. opaža vasovalec najprej iz dalje razpoloženje samice, ki tiči sredi svoje mreže. Rahlo potegne potem za vrvico, da se mreža nekoliko zgane. Če ni odziva poteza krtpkeje, pa vedno pripravljen za pobeg. Če plane sa-nrca proti njemu z očvidnim sovraštvom, se takoj spusti s svojega onazovališča po niti na tla in pobegne. Če pa vidi. da samici ni neljub obiskovalec, se ji previdno pribHža. Št vedno v negotovosti se ji začne dobrikati. gladeč jo po hrbtu s prednjimi nogami. Ta igra traja dolgo često do pol ure. Če ni napada, zraste samcu pogum, da opravi svoj važni posel. V vsej naglici odda prvi mešiček s semtnčicami in skoči brž na samico, držeč se je krepko z vsemi nogami. k'er se počuti za hip izven-»ne* varnosti. Od tod se spusti na nitki iz predilmh bradavic na tla. Ko' se od prestanega strahu umiri, spleza ponovno do svojega mostička in igra sc ponovi, da odda še drugi mešiček s semenčeami tej isti samici. Če je samica lačna ali že oplojena ali pa sploh ni vol'na za oplojanje. se ženitev ne izteče tako gladko. Če samec ni dosti uren na begu. ga samica ujsme, opredc in izsesa. Potem vise nekaj dni njegovi žalostni ostanki na mreči. dokler jih ne odnese jesenska sapa.
S:cer pa pajku tudi po srečni ženitvi ni pri-sojeno dolgo življenje. Hladna jesen mu prinese smrt. Tudi samice pogineio kmalu za samci, ko so izlegle jajčeca in jih zapredle v mešiček, da na varnem prezimijo.
V splošnem pajkom življenjska pot ni s cvetjem posuta. Mnogo sovražnikov imajo ki jim strežejo po življenju. Pogosto jim prede trda za hrano, tudi tistim, ki si stavijo umetne mreže za lov. Pajki mnogo prestradajo Nekoliko jim lajša njihovo težavno življenje to, da imajo razmeroma zelo velik želodec z vre* čast:mi priveski, ki jih polnijo s hrano za daljši čas. kadar je je slučajno obilo. Pravi pajki porabijo mnogo hrane tudi za pajčevino. dasi odvečne niti in neugodno napredene mreže zopet použijejo, da ne gre to gradivo v izgubo.
Pajke štejemo med strupene živali.
Pik naših domačih pajkov človeku ni nevaren,
povzroči pa mu lahko dosti močne bolečine. Manjše živali do velikosti martinčka pa umori že en sam ugriz na primer križavca. S poskusi so dognali, da ni strupen samo izcedek iz strap-nice. ampak ves pajek, tudi mladiči, in celo jajca. Izvleček iz enega samega križavca je usmrtil, vbrizgan v žile, več mačk in psov. Najbolj stmpen naš pajek je malminjata (latro-deetes tredecimguttatus). ki živi v Dalmaziji in Italiji. Strupenost v srednji in južni Italiji živeče tarantole (lycosa tarentula) se je močno pretiravala. Sorodni karakurt, t. j. črni volk (Ivcosa lugubris), ki je doma v Kirgijskih ste« pah, umori s svojim pikom celo domačo živino. Konji piav dobro poznajo njegova prebivališča
v zemlji, okoli katerih je odstranjena trava, in se jih skrbno ogibljejo. Ne boš jih pripravil, da bi tamkaj nočili. Človeku njegov pik ni smrtno nevaren.
Podobne življenje kakoi pajki žive tudi škorpijoni ali ščipalci, le da so ti
izrecni ponočnjaki.
Čez dan žde skriti v špranjah, pod kameni in podobnih skrivališčih, vendar le v takih, ki jih (.greva sonce. Ponoči hodijo na lov za hrano Fn tem zalezeje tudi v človeška stanovanja, kjer 6e cb zori posktijejo. Dasi pik našega navadnega škorpijona (euscorpius carpaticus) nima huših posledic kakor pik ose, je njegov južnejši sorodnik poljski ščipalec (buthus occi-tanus), ki jt skoraj dvakrat večji (7 do 8 cm), že nevarnejši. Smrten pa more biti pik 12 cm dolgega debelorepega škorpijona (buthus austra-lis) ki živi v severni Afrki, in pa še večjega (16 cm) skalnega škorpijona (scorpio ater), ki je doma v tropskih predelih te zemljine
Naš škorpijon se ženi spomladi. Poišče si samico in se postavi pred njo. da se z g'avama dotikata. Z ozkim delom zadka, ki tvori šest-členski repek, se gladita in objemata. Nato se postavita pokoncu ter se vodita kakor za roke nekaj časa naokoli. Prišedši do primernega mesta izpusti samec eno ščipalko, da z-grebe z njo vhod v skrivališče. Polagoma
zavleče samico v ženiiovanjski prostor,
kjer jo oplodi. Pe oploditvi jo ženin kar najbolj urno odkuri, kajti 6icer se samica brez usmiljenja z njim pogosti Seveda se mu more to primeriti tudi prej, če sam ca za žen:tev še ni pripravljena ali pa že oplojena.
Snežnobeli mladički izlezejo iz jajc, čim jih je samica izlegla. Izmotati se iz jajeje kože jim stara pomaga. Kmalu nato splezajo mladiči na staro, ki jih nosi s seboj do prv« levitve. Ko se oleve, se razlezejo in samotarijo. vsak sam zase po načinu svojih rodnikov.
5. B.
V nekem nemškem listu beremo:
Čim češče ljudje obiskujejo kino, tem manj filmov vidijo. To se zdi na prvi pogled paradoksno, jc pa v rcsnici tako. Vsak obiskovalec kinematografov sc lahko prepriča o resničnosti tega dejstva. Naraščajoči obisk kinematografov je povzročil, da eni in isti filmi tedne in tedne ostanejo na programu. Kinematografi terej prikazujejo znatno' manj filmov kakor prej. Se nedavno je v velikih kinematografskih podjetjih veljalo načelo da je treba vsak teden spremeniti program, danes po je .tedensko spre* minjanje programa že velika izjema.
Že v minuli svetovni vojni so kinematografski obiskovalci doživljali, da je eden in isti film tekel delj časa. Toda tedaj so imeli takšno usodo mo-goče veliki filmi, ki so za gledalce pomenili pravo senzacijo. V sedanji vojni je to zopet drugače. Zadeva namreč celotno produkcijo. Med nemškimi filmi, ki so jih leta 1934 v Berlinu prvič uprizorili, jih je bilo 44,
V®lga
Volga je za Ruse simbo! njihove zemlje. Ogromno' telo Sovjetske zveze bi si niti predstavljati ne mogli brez te reke; ona je njen3 duša.
Izrned številnih rek v Evropi ne moremo no* bene primerjati z Volgo niti po dolžini niti po velikosti, kakor tudi ne po važnosti, ki jo ima za promet. Volga je dolga 3895 kilometrov in premeri velik de! ruskega ozemlja od Va!daskega višavja do KaspiJkega morja. Njeni pritoki so zelo številni in veliki.
Ozemlje, koder teče Volga, je v vsej Rusiji najbolj gosto naseljeno in meri 1 460 000 plo-ščinskih kilometrov, kar je petkrat več kakor površina Italije. Na obalah Volge leže mesta, k' spadajo med najvažnejša industrijska in prometna središča. To so: Kalimn (nekd Tver). ki ima mnogo tekstilnih in strojnih tovarn; Rvbinsk s svojimi mlin', električnim: centralami, letalskimi tovarnami, ladjedelnicami in tovarnami za orožje; Gorkij (nekdanji Nižnij Novgorcd), ki je bil v predboljševiški dobi širom sveta znan zaradi svojih sejmov in je danes največje industrijsko središče porečja Volge. Mestc je I. 1931 štelo 350.000 prebival* cev, danes pa že okrog 700.000 Nadalje: Ka-zan; Kujbišev (Samara) s tovarnam' za prehrano; veliko agrarno središče Saratov; Stalin-grad (nekdanji Cancfn) s svojo ogromno tovarno traktorjev in končno Astrahan. svetovno središče industrije kaviara.
Nobena draga ruska reka se ne more kosati z Volgo. Promet po nji se vrši samo od maja do novembra ker v ostalih mesecih reka zamrzne.
Titari imenujejo Volgo »Itil«. kar po naše pomeni velikodušen, radodaren. Toda to ime ;i niso dali zaradi velikega prometa in ogromnega števila velikih in majhnih mest ter na tisooe vasi, ki leže na njenih bregovih, temveč zaradi neizčrpne množne rib. ki jih hrani v svojih vo» dah. Njena delta je na ribah eden najbogatej-. ših predelov sveta Ribja industrija zaposluje v tem predeu 50 000 ribičev in 60.000 delavcev in odpremi na trg letno 500 nvlijonov kilogramov rib. (La Tribuna Illustrata.)
dve tretjini tedanje produkcije, ki so jih posamezni kinematografi prikazovali manj kakor deset dni. Lansko leto sta doživela takšno uso* do samo še dva filma. Drugi primer: največji kino v Draždanah je lansko leto predvajal v celoti 9 filmov, od katerih je tekel eden še preko starega leta. Štirje drugi draždanski pre-mierski kinematografi so v isti dobi predvajali 10. 11, v dveh primerih pa 16 filmov. Eden izmed teh filmov je bil na programu 14 tednov. neki drugi 13 tednov, dva filma sta bila na sporedu 5. 7 in 8 tednov Povprečna doba filmskih uprizoritev v navedenih primerih je bila torej mesec dni Pa ne samo o Draždanah, temveč tudi o dragih nemških mesrih bi lahko našteli podobne primere. Število 100.000 ali več ljudi, ki obiščejo eden in isti kinematograf, da si ogledajo isti film. v Nemčiji ni nobena redkost več.
Kaj je odločilno za trajanje filmskih uprizo* ritev? Ali je odvisno število uprizoritev kakšnega filma od volje lastnika kinematografa. Ne. Vsak lastnik kinematografskega podjetja je vezan na določeno dobo uprizoritev To dobo pa mu diktira ena sama centrala — nemška izposojevalnica za filme. Vsak film ima torej že v naprej določeno »življenjsko dobo«. Za izposojanja je v veljavi pesebna podaljševalna
klavzula, ki zahteva od lastnika kinematografa.
da podaljša vsak film za tolikokrat po pol tedna, kolikor proda ob določenih dnevih vstopnic za predstavo. Kinematograf, v katerem so so po tri predstave na dan, mora po vseh pra> vilih predvajati film še četrti in peti dan, če je bilo za vse predstave skupaj prodanih dva-inpolkrat toliko vstopnic, kolikor ima kinematograf sedežev. Edino ta postopek je odločilen za »izigranje« filma. Čim dalje traja predvajanje kakšnega filma, tem večje so olajšave, ki jih vojno stanje dopušča filmskemu gospodar* stvu. Stroški za vrtenje novih filmov se namreč skrčijo, ljudem pa je na razpolago zadostno število filmov ki se jih še niso naveličali.
Statistika obiska v nemških kinematografih kaže, da se je število kinematografskega občinstva v zadnjih letih več ko potrojilo. S tem seveda ni rečeno, da bi morali odpirati nova podjetja te vrste. Gre samo za to. da se predvajanje filmov tako podaljša, da s< lahko ogle« da film vsakdo, ki si tega želi. Prej so kinematografi ustrezali tej želji tako. da so stari, že »izigrani« film. ki je bil odstav'ien s sporeda. zopet vključili v program ter ga ponovno predvajali. Zda i je tudi ta postopek poenostavljen. S tem da filmi delj časa ostajajo na
[ircgramu kakor prej, se doseže to. da ga ahko vidi čim več ljudi. Obenem pa je obiskovalcem kinematografskih predstav prihranjeno tudi mnogo časa. da jim n' treba stati v vrstah pred blagajnami in čakati, na vstopnice. Tudi tu je torej nastopila neka štednja. ki je tako značilna za vse panoge štednje v vojni dobi.
rižem sveta
Potniški letalski promet v Turčiji. Dne 1.
maja je bil civiln potniški letalski promet v Turčiji spet obnovljen. Letala bodo obratovala na progah Ankara—Carigrad, Ankara —Izmir, Ankara—Alana in Ankara—Van v vzhodni Anatoliji.
Največja knjiga na svetu. Največje knjižno delo na svetu je kitajski slovar, sestavljen iz 5020 sešitkov, katerih vsak ima 170 strani. Slovar je bil natisnjen leta 1600. in se nahaja danes samo še v redkih knjižnicah.
Izumitelj lizola umrl. v 84. letu starosti je na Dunaju umrl dr Gustav Adolf Rau-penstrauch, ki si je z iznajdbo desinfek-cijskega sredstva pr" dobil velike zaluge za higieno. Dr. Raupenstrauch je b:lo doma s Sedmograške. Najprej se je posvetil lekar-narstvu. potem pa je šel na vseučilišče in se je že mlad posvetil vprašanju desrinfek-cije. Leta 1888., takoj po doktorski diplo-nv, je izumil v vodi tcpljivo desinfekcij-sko sredstvo, ki je danes znano po vsem svetu pod imenom lizol. Iznajdba je b:la patentirana v vseh državah
Napoleonov avtogram prodan za 87.000 frankov. V pariškem dražbenem salonu Drouot so nedavno prodali Napoleonov avto-ffram od 27. oktobra 1792 za 87.000 frankov.
501etnlea stanovanjskih pisemskih nabiralnikov. Letos mineva 50 let. odkar je nemška poštna uprava aprila 1843 izdala oklic na prebivalstvo, nej po možnosti povsod namesti stanovanjske pisemske nabiralnike, zlasti pa v velikih mestih -saradi hitrejše dostave pisem. Vzpodbuda poštne
uprave je našla dober odmev in si danes težko mislimo mestno stanovanje brez pisemskega nabiralnika. Nabiralnik je p smo-nošem prihranil milijone pritiskov na zvonec in čakamje pred vrati.
Protikomunistični Institut v Odesi. Na vseučilišču v Odesi je bil ustanovljen institut za protikomunisitično propagando. Vodstvo ustsnove je pozvalo vse intelektualec Evrope k borbi proti boljševizmu
Obvezen zdravniški pregled za zobe v Nemčiji Iz Berlina poročajo, da ao nemške vladne oblasti v zvezi s stranko odredile, da se morajo vsi mladen či od 16. leta dalje p dvreči obveznemu zdravniškemu pregledu za zobe. Ti mladeniči so. kakor znano, mobilizirani za primer obrambe. Nemška vlada pravi, da so za ta pesel potrebne najboljše fizične sposobnosti, med katere spadajo tudi zdravi zobje. Dentisti so primorani sprejeti mlade ljudi v ordinacijo ter izvršiti popravila. Ordinacije so brezplačne, stroške pa bodo krile deloma šclske klinike, deloma bolniške blagajne.
Dramatična rešitev deklice, ki so jo za 8ledovali v<>lkovi. Iz Budimpešte poročajo o dramatičnem doživljaju, ki se je primeril neki vaški deklici, ko se je vračala domov. B lo je cb jutranjem somraku, ko se je deklica, ki se je naprtila po nekem poslu, znašla nenadoma pred tropom volkov, ki so strahotno zavijali. Deklica je že obupala, ker ni bilo nikogar v bližini. Nenadoma je pri<5rjal po cesti avtomobil, ki je deklioo sprejel ter ji s tem rešil življenje
Pet otrok je zgorelo. Strašna nesreča se je zgodila v vasi Hatulla na Finskem. Pet
»Vrniva se zdaj k obisku, ko ste bili sami pri Dexterju, ter k njegovemu vedenju, ko ste se prvič dotaknili vprašanja škotske razsodbe.«
Ponovila sem mu, kar sem vedela o tem in advokat Playmor si je beležil, med tem ko sem jaz govorila:
»Neka zainteresirana oseba izjavi Dexter-ju, da bo skušala obnoviti sodni proces. Kaj stori Dexter spričo te namere? Kaže znake strahu, kakor da mu preti nevarnost. Za trenutek je ves blazen, takoj nato ponižen kakor suženj. Od osebe, ki mu je prizadejala to vznem!rjenje, hoče izvedeti, kaj je prav za prav hotela reči ln vpraša ves bled, ali koga sumi. Ko izve, da ta. ki ga dotična oseba sumi, ni on, omahne z globokim vzdihom olajšanja nazaj v voziček !n hoče ostati nekaj trenutkov sam v sobi, češ da ga ta razgovor preveč razburja. Ko se obiskovalec vrne vrne, pije Dexter vino, da se mu vrne pogum. Obiskovalec izrazi svoje prepričanje, da je bila Sara Macallanova zastrupljena '.n Dexter omahne, kakor da mu je nenadoma postalo slabo. Ali ni ta občutek strahu podoben občutku krivde ob spominu na zločin? Nato se sprehaja po sobi. Nič ne more prikriti njegovega veselja, ko spozna. da ob'skova!ec sumi nekoga, ki ga ni tu. Tedaj, šele tedaj prične govoriti in razlagati. Izjavlja, da je od vsega začetka sumil isto osebo. To so dejstva. Do kakšnih sklepov bodo vodila?«
Advokat Playmor je prenehal pisati. Oba sva dvignila glave in se molče spogledala.
»Razumem vas, gospod doktor«, sem dejala. »Vi mislite, da je Miserrimus Dexter ...«
Advokat me je prekinil s kretnjo roke.
»Kaj vam je dejal Dexter, ko je hotel potrditi vaše sumnje glede gospe Beauly-jeve? Dejal vam je, da zanj ni nobenega dvoma. Prav. jaz pa vam povem, da zame ni dvoma, da je Miserrimus Dexter zastrupil gospo Saro.«
»Ne, tega ne morem verjeti!« sem vzkliknila.
»čemu ne ? «
Upirala sem se tej advokatov! misli, kl se mi je zdela preveč nepremišljena.
»Spomnite se vsega mojega razgovora z Dexterjem. Povedala sem vim, - kakšnimi besedami se je izražal o gospe Macalla-novi: b!le so to besede spoštovanja in oboževanja. Dexter obožava mrtvo gosoo Saro; da me je prijazno sprejel, se hnam zahvaliti neki podobnosti, ki jo je našel med menoj in njo. Videla sem, kako so mu tekle solze iz oči, slišala sem, kako mu je glas drhtel, ko sem govorila o nji. Lahko ie najbolj hinavski človek na svetu, toda ko je govoril o nji, je bil iskren.«
»Ne morem se strinjati z vašim mnenjem, gospa, prišel sem do docela nasprotnega sklepa.«
»Ne razumem vas.«
»Takoj me boste razumeli. Dexterjeva čustva do umrle gospe Macallanove imenujete spoštovanje in oboževanje. Povem vam, da so bila njegova čustva do nje še več, bila je ljubezen. Užival sem zaupanje uboge pokojnice. ki mi je bila iskrena prijateljica. Preden se je poročila z Macalla-nom, ji je dvoril Miserrimus Dexter in jo kljub svoji pohabljenosti zaprosil za roko.«
»In po vsem tem pravite, da jo je zastrupil?«
»Da, po vsem tem, kar se je zgodilo, ko ste ga obiskali, ne vidim druge možnosti. Verjemite mi, Miserrimus Dexter je s tistim dnem, ko se je vaš mož oženil, pre-
nehal biti njegov prijatelj. Poznam ga, še vedno se je sicer vedel kakor njegov pravi prijatelj in njegove izpovedi med zasliševanjem v korist njegovemu prijatelju so bile take, kakor jih je vsakdo pričakoval od njega. Zdaj pa se bova skupaj trudila, da najdeva resnico. Ali dopustite možnost, da vam je Dexter prikril del resnice?«
»Da.«
»Tedaj bi ga morali pripraviti do izpovedi ali vsaj dobiti od njega podatke, ki b: mogli dokazati krivdo neke druge osebe. Toda kako boste dobili to od njega?«
»še bom poskusila s prepričevanji.«
»ce pa to ne bo zadostovalo? Kaj boste storili potem? Mu boste nastavili past? Mu boste skušali groziti? Preden napravite tak poskus, se skušajmo obrniti na koga drugega, ki bi nam utegnil pokazati kako sled.«
Odprl je predal v svoji pisalni mizi, vzel iz njega šop pisem in mi pokazal enega izmed njih.
»Ko smo pripravljali zagovor za vašega moža, smo precej oklevali, al*, naj vzamemo Dexterja v spisek prič. Ne morda zavoljo tega, da bi ga kakor koli sumili, toda bali smo se, da ne bi zapadel kateri svojih ekscentričnosti in da ne bi docela izgubil razuma, ko bi ce moral prikazati pred sodnim zborom. Prosili smo torej za nasvet zdravnika, ki se nam je posrečilo, predstaviti ga Dexterju. Prejeli smo tale odgovor.«
Dal mi je pismo, ki ga je potegnil iz svežnja. Brala sem:
»Da povzamem svoja opazovanja, mislim, da je duševna zmedenost latentna pri človeku, ki sem ga preiskoval, čeprav se doslej ni prikazal noben zunanji simptom. Mislim, da se lahko prikaže pred sodnim zborom, brez strahu zaradi posledic. Utegnil bo govoriti čudne stvari, toda njegova volja je dovolj močna, da bo obvladal svojo nerazsodnost.
»Kar se tiče bodočnosti, seveda ne morem trditi ničesar določnega. Ne dvomim, da bo končal v norišnici, ako ostane pri življenju. A to je odvisno od njegovega zdravja. Njegov živčni sistem je izredno občutljiv; obstojajo simptomi, ki dokazujejo, da je njegov način življenja že omajal njegovo konstitucijo. Ako pa se odreče svojih škodljivih navad, ako pristane na to, da bo vsak dan nekaj ur počival in hodil na svež zrak, lahko živi že dolga leta kot telesno in duševno zdrav človek. Ako pa bo vztrajal v svoji nevarni osamclosti ali ako mu kakšen usoden dogodek še bolj pretrese živce, lahko na mah izgubi razum. Ko pride do te nesreče, se ne bo dala več popraviti.«
Tako je končalo zdravnikovo poročilo. Doktor Playmor ga je položil nazaj v predal.
.»Slišali ste odgovor enega najslavnejših zdravnikov. Po mojem mnenju je ta mož že blazen. Ne vidite nevarnosti, ako se vrnete k njemu ? Ako nič drugega, se boste morah boriti z njegovo prevejanostjo. Enkrat vas je že malone ogoljufal, da vam ni gospa Clarinda drugače razložila te zadeve.«
»Vendar je po pravici povedal, kaj je bil videl na hodniku.«
»Govoril je resnico, ker je zvit in se je nadejal, da bo ta resnica le še povečala vaše sumnje. Toda ali v resnici mislite, da se strinja z vami?«
»čemu ne?«
Kaj vem, kaj znam?
213.	Kako se imenuje glavno mesto Tur-
214.	Ob vznožju katere gore leži Kapsko mesto?
215.	Katero mesto ima največjo železniško postajo v Evropi?
*
216.	Nekaj za računarje.
28-1-63 + 31+43 = 165. Z istimi številkami (toda različnimi števili) dobimo isto tako vsoto 165. Kako?
*
Rešitev nal°g 4. t. m.:
209.	Atavizem pomeni podobnost z daljnimi predniki, ponovitev raznih telesnih znakov, zlasti dednih bolezni in hib čez nekoliko pokolenj.
210.	Najtrša snov, kar jih poznamo je diamant.
211.	Največje možgane v primeri z ostalim telesom ima človek.
212. »Ni angel!«
Počrnite s pikami označene prostorčke in dobit® naslednjo sliko:
k i.- C i. ^ - • v"1
majhnih otrok, katerih oče je na fronti, je zgorelo v domači hiši. Mati je šla v bližnji gozd r.abirat drva, ko pa se je vračala proti domu, je opazila, da je hiša v plamenih. Kakor iz uma je tekla domov, planila v gorečo hišo in prinesla na prosto dveje otrok k' pa sta bila že mrtva.
Pred kronanjem novega ciganskega kralja. iz Pastorja na Poljskem poročajo, da se endotni cigani pripravljajo na kronanje svojega novega »kralja« Mihaela Kvvieta. Ob strani novega kralja bo kronana tudi ciganska kraljica Sedra Ljubica. Ciganski kralj in kraljica bosta imela pri kronanju na glavi krone lz srebra in zlata, poleg tega pa bo nocla ciganska kraljica ovratnico iz starinskih zlatnikov.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
ZAKAJ?
Stari avstrijski Birokracij je bil vzor varčnosti in natančnosti. Za vsa]? pivnik ali pero. ki so ga preveč porabili, so morali uradniki odgovarjati. Nekega znanega dunajskega kirurga pa je ta pretirana natančnost jezila. Nekoč je dobil dopis: »Od aprila do junija ste porabili tri tucate jeklenih peres več kakor lanj v istem času. Sporočite, čemu se je to zgodilo?«
Kirurg je odgovoril:
»Te tri tucate jeklenih peres sem porabil zaradi tega več. ker je visoki naslov zastavil toliko več nepotrebnih vprašanj, na Icatera sem moral odgovoriti.« *
STRUPENA ŽENSKA
»Kaj si ie slišal, da stara Neža umira?«
»Kaj pa ;; je, da umira?«
»Pravijo, da se je zastrupila.«
»Hm. mogoče se je sama ugriznila ▼ jezik?«
POZNA JO
Gospod Pinkus je srečal pred prazniki
gospoda Porgesa: »Gospod Porges, nikar ne koketirajte z mojo ženo, drugače bo nesreča!«
Po praznikih je gcsp:d Pinkus spet srečal gospoda Porgesa ki je pravkar oglasil konkurz.
»Ali vas nisem svaril?« pravi Pinkus.
»Jaz vendar poznam svojo ženo!«

NI VšEENO
»Ali je res. da si ime' hujše ošpice kakor tvoj brat?-.
»I jejei. seveda, gospod doktor! Pomislite, jaz strn jih imel v počitnicah!«
ŠPORT
Vpliv tekmovalcev na tekme
Ce je tvoj nasprotnik nesporten, ne bodi še ti!
Mnogokdaj in mnogckje slabo sklepajo in napačno mislijo nekateri, češ da so giav-ni krivci raznih neredov, nesporazumov in sploh v3eh neljubih prizorov na športnih igriščih predvsem aktivni športniki sami. Oni dan simo že nekje pisali, kako kvaren in neugoden je na spoetmh prireditvah vpliv slabo vzgojenega ali napak razpoloženega gledalca, to pet pa bi radi nekoliko pogledali med tekmovalce same, ki imajo pri tem brez drvoma tudi važno vlogo.
Največ priložnosti in možnosti za dejanske spere med tekmovalci je seveda v onih športnih panogah, v katerih se posamezni nasprotniki merijo med seboj iz neposredne bliž ne in tako rekoč odi meža do moža in pa v takih tekmtevanjih, v katerih posamezniki ali cele skupine športnikov kažejo svojo telesno premoč kakor nalašč v borbah iz najbližje bližine. Med te vrste športov spadajo v prvi vrsti nogomet, dalje materpolo, boks, rokoborba in podobni" medtem ko so na primer osebni spopadi v plavalnih tekmah, v tenisu ali atletiki mnogo redkejši, čeprav je res, da tudi v teh športnih panogah vedenje posameznika znatno vpliva na pravilen ali nepravilen petek tekmovanja.
Poglejmo najprej c,ne panege, kjer morata dva aktivna borca prav cd blizu drug preti drugemu. V teh primerih je težko cJhTaniti m;rno kri, če se nasprotnik ne vede športno, toda kljub temu je treba dosledno obsoditi vsako reakcijo na surovosti drugega. Tekmovalci morajo borbo sprejeti viteško in samo športno ter si prizadevati le to, da tekmeca premagajo s hi-tiostjo, večj':m znanjem ali zvijačo; če se pri tem primeri, da ga nehote zadenejo nepravilno ali grobo, je treba nedovoljeno kretnjo takoj popraviti in kakor keli pokazati, da udarec ali prestopek ni bil mišljen namerne, temveč samo posledica prevelike naglice in pregoreče vneme. Ce pa nasprotnik zagreši kaj podobnega., je treba prav tako ostati mirne in morda samo opozoriti vodjo tekmovanja na nepravilnost, ki edini lahko med tekmo kaznuje prestopke.
Vsi ljudje niso enaki in različni ljudje odgovarjajo na razne kretnje različno, toda redko še zgodi, da bi tekmovalec, ki zakrivi nepravilni udarec, ponudil prijateljsko roko spoi-tnemu tekmecu atli ki bo videl, da njegova sredstva za dosego zmage nimajo nobenega učinka, še dalje vztrajal v svojem načinu tekmovanja. Kako lepi so tak' pribori na športnih terenih, kadar vidimo tekmovalca, M je bil napaden ali hote udarjen, ponuditi nasprotniku roko v spravo, kajti neizbežno je skoraj, da nato tudi surovi nasprotnik ne more storiti drugega kak-r upoštevati pravila športne borbe. Saj ni malo primerov, da so športni na£protniiki izven športnega, prostora najboljši prijatelji med seboj in jim le v borbi zavre kri tako zelo, da ne morejo več obvladat5, svoje nebrzdane strasti.
čeprav niti dva. športno, tekmovalca nista enaka, jih je vendar znanih precej takih, ki v svoji športni karieri niso nikoli zagrešili nobenega prestopka in sodniki niso imeli opravka z njimi. Ce je nekaj takih, zakaj bi taki ne mogli biti vsi? Z izjemami je najbolje ravnati tako, da jih vzgajamo ne s surovim odgovorom na njihovo surovo kretnjo, temveč s pravim športnim vedenjem.
še ena vrsta ljudi znatno vpliva na nastope posameznih tekmovalcev, in sicer so to prijatelji društva, v katerem nastopa njihov ljubljenec. To so ljudje, ki običajno nimajo nobene funkcije v klubu in stvari ter športu sploh ne prinašajo nobenih koristi, so pa stalno na športnem terenu, spremljajo do zadnje podrobnosti vsak korak svoj;h ljubljencev in jih sem in tja čisto neprikrito silijo, naj se vendar ne g'e-de na dovoljena ali nedovoljena sredstva revanžirajo svojim tekmecem, s katerimi so morda izgubili tečko ali mesto. Ti ljudje so včasi tako subjektivni, da so trdno prepričani, da je njihov ljubljenec na igrišču samio zato izgubil dvoboj ali točko, ker mu je to nasprotnik onemogočili proti obstoječem pravilom ali pa iz razloga, ker je imel cdiločitev v rokah čisto nesposoben in tudi pristranski sodnik. Taki ljudje imajo na tekmovalce skoraj poguben vpliv, saj podžigajo svoje »zvezdnike« na čim tršo borbo in jih naravnost ščuvajo na športnega tovariša, talc^ da se sem in tja le dogaja, da tako imenovani priljubljeni športnik poseže tudi po prepovedanih sredstvih, samo da bi se še bclj prikupil svojim simpati-zerjem iZ publike.
Vzemimo na primer, da tekmovalec res hote oškoduje ali uda.ri svojega partnerja. Pravični sodnik bo takega športnika takoj kaznoval, po potrebi tudi odslovil s terena ali odredil še hujšo kazen zeper njega, če je to predpisano po pravilih in utemeljeno
po vrsti prestopka. Ce je v takem boj«
eden nasprotnikov reagiral na udarec prvega nediscipliniranega športnika, zasluži enako ali ne dosti manjšo kazen tudi drugi nedisciplinirani športnik; sicer pa se po navadi zgodi potem, da morata oba zapustiti športni prostor in tako oba taka športnika škodujeta še svojemu društvu poleg izgube, ki jo imata že sama zaradi svoje nediscipline.
Od tekmovalcev je torej v veliki meti odvisno, ali športne tekme potekajo v pravem športnem duhu, oni sami imajo v rokah vsa sredstva, da lahko onemogočijo vsakega nespc:tnega nasprotnika in v glavnem so le oni tisti, ki tudi sodniku lahko v mnogočem olajšajo poslovanje. — Posredno bo v takih primerih tudi sodnik imel manj možnosti in priložnosti za krive odločitve in vse to je spet jamstvo več, da bodo športna tekmovanja re3 takšna, kakor mora jo biti, to je samo športna, plemenita in viteška.
V nekaj vrstah
Me i številnimi nogometnimi izidi pretekle nedelje, ki so biii doseženi onstran severne meje, mislimo tukaj zajbeležiti vsaj nekatere, ki bodo zanimali tudi naše čitatelje. Tako so v tekmiah za prvenstvo imeli bogat spored v Mariboru in Celju, kjer so med ostalimi mariborski Reipiidovci izgubili tekmo z Rosenthalom z 0:1, medtem ko so železničarji iz istega kraja — tudi na svojem terenu odpravili moštvo Grazer SC z nič manj kakor 9:2. Celjsiki nogomet«Si so igrali za točke z enajstorico iz Liipmce in so tudi zmagali, čeprav zelo tesno s 4:3.
Trboveljsko nogometno moštvo je isti dan gostovalo v Gradcu v prijateljski tekmi proti tamkajšnji enajstorici železničarjev. Trboveljčani so si s 3:1 priborili lepo zmago in so tudi sicer zapustili najboljši vtis. Kot strelce omenjenih treh zgoiitkov navajajo poročila napadalca Kosa in Gosaka, ostalih 9 igralcev iz Trbovelj pa je bilo naslednjih: Onik, šuštar, Ramšak, Florijanc, Jordan, Hribar, Butkovič, Vodušek in Horvat.
V	Celju so imeli zadnjo nedeljo tudi lahkoatletsko prireditev, o kateri so dozdaj znani m slednji podrobni izidi: 100 m Kokot 12.1, 400 m Premšak 1:02.4, 3.000 m Sted-,ner 9:51, skok v daljino Kokot 5.60, itd.
V	Zagrebu je te dni umri ustaški podpolkovnik Slavko Cindrič, komaj 42 let star. Cindrič je spadal v staro gardo za>-grebških nogometašev in se ga bodo gotovo še spominjali mnogi, ki so prva leta po prvi svetovni vojni hodili gledat nogometne tekme v Ljubljani. Cindrič je nekaj časa igral v Hašku, potem pa je prestopil h Gradjanskemu, kjer se je uveljavil kot odličen in zelo nevaren napadalec. Dobrega hrvatskega športnika je pobrala zavratna bolezen v nia]jl)epši moški dobi. Slava njegovemu spominu!
Šport med trpini
Zadnja desetletja športa so posegla v najširše plasti prebivalstva — nič ne drže ugovori nekaterih, ki še zmerom trdijo, da so šport iznašli in mu še zdaj dajejo potuho samo ljudje, ki ne vedo ne kod ne kam s prostim časom in ljubim zdravjem — in veselje za udejstvovanje na prostem, bodiisj pozimi na snegu in soncu, ali poleti na travniku ali v vodi, prevzema zdaj že vsakogar ne glede na to, ali je član te ali one družbe in mimo tega. adj so njegovi tovariši in prijatelji že odšli med športnike ali ne. Športna misel je osvojila svet, o tem ni nobenega dvoma, pa čeprav zdaj že leta in leta ni govora o drugem kakor o napadih in protinapadih, o tankih in letalih, ki se jej o smrt in žalost med ljudi.
Šport doživlja svoj razmah tudi sedaj v vojni dobi in Nemčija na primer vzdržuje baš v teh časih šport in telesno vzgojo v kar se da bogatem okviru, ker tako predvsem vzgaja in krepi nove ljudi za izredne naloge v vojni, obenem oa tudi vse ostale ohranja v prepričanju, da športu zaradi vojne ni treba jemati nase nobenih žrtev. Spričo vsega tega ni čudno, da so se baš v Nemčiji zadnji čas še pomnožili člani onih društev, ki so se prav posebno posvetila skrbi za vojne žrtve, največ za slepce.
Kljub najhujši in večinoma nepopravljivi telesni hibi so se ljudje brez najdragocenejšega čutila v množicah zbirali v športnih društvih, ki so ustanovila posebne sekcije za slepce. Delo v teh društvih se je poživilo posebno od tedaj, ko je bil razpisan poseben častni znak za vojne invalide. Vsak dan čitamo nova imena mladih ljudi, ki so del svojega zdravja in svojih zdravih udov položili na oltar domovine, zdaj pa so se vrnili na svoje domove in obenem tudi v domača športna društva.
Voditelja nemškega športa so za vojne poškodovance določili natančno odrejene mere, in tudi za slepce čisto posebej, po katerih se delijo športna odlikovanja. Ti maksimalni časi in te skrajne znamke
kažejo, da so najtežji vojni invalidi kakor so tuidi slepci, dosegli že izredno lepe uspehe. Kdor hoče — kot vojni pohabljenec — prejeti posebno športno odlikovanje, če je oropan vida, mora med drugim skočiti v višino brez zaleta 1.05 m, v daljino brez zaleta najmanj 2.20 m. z zaletom pa najmanj 4.50 m V tekih so skrajne meje določene takole: na 100 m najmanj 13.4, na 400 m vsaj 1.08, in na 1500 m najmanj 5:20. 2e iz teh omejitev se vidi, s kakšno voljo in kakšnimi uspehi se za športne uspehe potegujejo največji trpini iz vojne, mladi in zdravi ljudje, ki so izgubili vid. Toda pri njih ne gre samo — ali sploh ne — za športne uspehe, temveč vse bolj za sožitje z zdravimi ljudmi, kar jim tu in tam vrača veselje do življenja in blaži grenko bol, da nikoli več ne bodo videli božjega sonca.
Zbor lahkoatletsldh sodnikov (službeno). L Sodniški izpiti. — Zbor lahkoatletski1! sodnikov v Ljubljani namerava prirediti izpite za lahkoatletske sodnike. Pred izpiti bodo pesebni tečaji, ki se bodo pričeli dne 20. t. m. Tečajev in izpitov se lahko udeleži vsakdo, ki je dopolnil 21. leto starosti in je neeporečne športne preteklosti. Vse potrebno gradivo bo gg. kandidatem pravočasno na razpolago. Prijave je treba poslati najkasneje do 15. t. m. na naslov: Zb&r lahkcatletskih sodnikov v Ljubljani, Ble -weisova c. 1 a, kjer dobe gg. kandidati tudi vse ostale pedatke dnevno od 11.30— 12.30 in 17.30—18.30. — n. Sodniški zbor za tekmovanja. — Prosimo vse gg. lahkoatletske sodnike za udeležbo na srednješolskem tekmovanju dne 6. t. m. na Stadionu ob Ciril-Metodovi cesti. Zbor sodnikov ob 14.30.
*
s— Važen sestanek pri nogometni zvezi.
Vsi klubi, ki igrajo v nedeljo prvenstvene tekme, naj pošljejo po tri odbornike na sestanek danes v četrtek ob 17.30 uri v pisarno Zveze.
Zanimivosti
Gustav Grundgens gre prostovoljno k k vojakom. Iz Berlina poročajo: Generalni intendant državnih gledališč v Berlinu državni svetnik Gustav Grundgens se je prostovoljno priglasil k vojakom. 2e pred več tedni je zapustil službo generalnega upravnika in se odpravil na oddih v južno Nemčijo. Grundgens, ki ga po filmu poznamo tudi v Ljubljani, se je boril že v prvi svetovni vojni. Kdo bo njegov naslednik v Berlinu, še ni znano. V zadnjih desetih letih se je raizvil v prvovrstnega igralca, režiserja in upravnika.
Razstava madžarskih vojnih poročevalcev je prirejena v palači Redute v Budim-Dešti. Preteklo nedeljo Jo je svečano otvo-ril vojni minister, odprta pa ostane do dne 12. maja. Madžarski vojski je dodeljenihl40 častnikov in 320 mož, ki s peresom, filmom, po rediu in s slikami vzdržujejo zvezo med vojsko nia fronti in domovino. Madžarski poročevalci so doslej napravili na fronti toliko filmov, da bi skupna dolžina segla od Budimpešte do Moskve. Razen filmov je posebna dvorana posvečena radijskim napravam, v tretji dvorani pa je razstavljenih 300 umetniških slik in risb. Med fotografijami vzbuja posebno pozornost velik in značilen posnetek: sovjetski čatnik sedi za frontnim zvočnikom in vabi madžarske »tovariše« k sebi.
Ribič pojje naslovno vlogo Verdijevega
»Rigoletta«. V gledališču Ristori so imeli
prošle dni zanimivo predstavo Ver lijevega »Rigoletta«. Naslovno vlogo opere je pel
mladi baritonist Filipo Monese, ki je do nedavna bil ribič ob Gardskem jezeru. Novi baritonist je dosegel pri tem nastopu naravnost probojen uspeh.
Pet mavric na nebu. V Vicofortu di Mondovi so te dni od 7 Jq pol 9 zvečer opazovali nenavaden pojav: nad krajem sa je bočilo pet mavric. Prizor je bil tako diven, da je vse ljudi izvabil iz hiš. Kako je nasta: nebesni pojav, si prebivalstvo ne ve pojasniti. Stvar se zdi ljudem vse bolj zagonetna, ker so se mavrice pojavile ob času, ko ni bilo niti kapljice dežja. Duhovnik Mo-retti, ki je opazoval nenavaden pojav, je prizor po spominu narisal ter ga predložil s primernim poročilom najbližji vremeno-slovni postaji. Prebivalstvo si tolmači nenavadni pojav kot znamenje srečnejše boločnosti.
Hotel je ustaviti tramvaj. lOletni Giuseppe D' Angelo iz Napolija se je hvalil pred svojimi tovariši, da bo ustavil tramvaj v največjem diru. Nato je stopil v sredino med obe tramvajski tračnici ter je dvignil roke kvišku. Tramvajski vozač je menil, da gre za šalo in da se bo deček umaknil, k® se mu bo približal voz do primerne razdelje. Zato ni uporabil zavore, marveč je vozil naprej. Tramvajski voz je podrl dečka, ki je dobil tako hude poškodbe, da je bil na mestu mrtev.
Mati oglasi
Kdor ttte dutbo plača m ntto Bu—flo L —JO. aa Or%. in prav. takso —j60, aa dajanj« aas)om ali Ulro L 2.—. NaJmanjSl Iznos aa te oglase )• L 7.—. — Za ftenltve m dopisovanja Je plačati ■a vsako besedo L 1.—, aa rse druge oglase L —JS0 aa besedo, aa ari. In prov. takso L —M. aa dajanj« naslova alt fttfro X, 3.—. KaJmanJU iznos aa to oglase le L 10.—.
Hišni posli
iščejo shižbe
Gospodična
inteligentna, prulna in poštena, zmožna vseh gosp. del, žeji k dvo- al: tričkreki družini, dnevno do 3. ure, ali kake druge primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutr pod »Dobra kuharica«.
7371-1
Dekle
z znanjem Italijanščine, želi službo najraje v gostilni ali slaščičarni. Dobra moč. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Takoj poštena«. 7372-1
Bramorje
in voluharje un:či preizkušeno sreitetvo Bramorin Z navodilom v drogeriji Kane, zidov, ska ulica 1.	7326-6
Dva para čevljev
za 2—3 let starega otroka, prodam. Ul. Stare Pravde 3. pri tli.	7381-6
Hišni posli
dobijo službo
Perica na dom
katera lepo pere, i»če te v šiški, Lepodvorika ul. 33.
7383-la
Postrežnica
z popoldanske urt se išče v Šiški, Lepodvorska 33.
7GS4-la
Postrežnica
mlajša, zmožna vsakega dela, išče zaposlitve od 7. do 15. ure za vsak dan. Ponudbe odnosno naslov v ogl. odd. Juti pod »Cista«.	7388-1.a
Postrežnico
od 8. do 12., sprejmem. Predstaviti se Via Parmova 2« — Šiška.	7402-la
Sprejmem dekle
vajeno poljskih Ji hišnih del. Plača in hrana dobra. Nastop takoj ali po dogovoru. Angelo Battelino. Ljubi iana. Alaževa 35.	7386-la
Postrežnico
zdravo, pridno in pošteno za ves dan. event. mlajšo služkinjo. ki Tubi otroke, sprejmem takoj. Naslov v vseh nosi. Jutra.	7362-la
Uradništvo
išče službe
Uradnica
zmo-na suniosm.uega kn.igo-vodttva in bilauce, korespondence, stenografije in stroje pisja z dolgoletno prakso išče službe. Obviaia slovenski in nemški jezik ter dobro italijanski. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna uradnica«.	7310-2
Zaposlitve išče
gospodična trgjvsko izobražena, prMna in poštena, v pisarni ali trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebna«.	7371-2
Gospodična
išče službo kot proda. a!ka v slaščičarni al: blaga-ničarka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop s 1. junijem«.
7377-2
Gospodična
stara 21 let, želi zaposlitev za pomoč v trgovini z etekleni-no, železnino al: magtcin — zanesljivo, brez oskrbe. Ponudbe na ogl. odd. Jufm pod »Nujno«.	7364-1
f£GQS2ZSS
Gramofon
in plošče si izposodite proti mali odškodnini pri tt. »Everest«, Prešernova 44. 212 M-J
Mrčes
(uši, stenice, bolhe itd.) zanesljivo uničite a »Tojtin« prašlčom. Drogerija Kane. Židovska ulica t	7327-6
Brezove metle
in držaje za lopate ter mo-tike dobite pri Gospodarski zvezi, Bleiweisova 29. 7335-6
Slamo
dobite pr: Goepolarski zvezi. Bleiweisova :9.	7333-6
Poltovorni avto
in motorna trikoiica, nosilnost 3000 kg, zelo ugodno naprodaj. Vprašati pri Gasogeno-Merkur. Puharjeva 6. 7244-6
Kuhinja
kompletna, in zložljivi vrtni stoli naprodaj. Oglrda s?: Mi-zaretvo Janez Kovač, Ljubljana, Zalokarjeva ul. 11.
7393-6
Razprodaja
bicikljev
po zpIo ugocbr ceni, dimskih in moških. Gflsogeno-M<rkur, Puharjeva 6.	7391-11
Pohištvo
Samska soba
rlegantna. za 3300, naprodaj. Hišnik, Parmova 41. 7392-12
WmmoW
Tovorni avto
ševrolei. nos:lno?t 15U0 kg-v odličnem s:an,u, naprodaj. Ponuube na ogl. »Id. Jutra pod »Chevrolet«. 7353-10
Motorno kolo
s prikolico. Indian 7."vi cm. v dobrem s.anju prodam. To-vorniška 13.	7373-10
Zamenjam
krompir in moko za spomladanski plašč, širok, sreinje postave. Ogled 11.—12. Naslov v vseh posl. Jutra. T395-13
Otroški voziček		
športni, p-f-dvoni materijal. prodam. Milka FU-žar, pekarna 119. 7397-«		mSSMM
Otroški voziček odlično ohranjen in istotak športni, ugodno prodam. Ce-rar (trafka). Moste (nasproti zadn;e tram. postaje. 7400-6		Mesnica z delikatetsj. v centru se odda v najem. Ponudbe tia ogi. odd. Jntra poo »Ugodna prilika«. 7297-39
Novo aktovko prodam Poljanska 15. VII. stopn., priti., lev«. 7401-6		Posest
		
Hrastove sode nove. že pr?prarljene za vino, žganje od 35, 60. 100 1, prodam. Vprašati pri Slirmiču. Arielle Rea 7375-6		Parcelo za trinadstropnico v cenTu, prodam. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Z? 440.000«. 7386-20
Dva klobuka borsalinska damska: temno modT. temno rdeč, prodam. Na ogled v trafiki, cesta Arielle Rea 7. 7403-6		
		Stanovanje
		odda.
		Dvosob. stanovanje
		
		z pritiklinami v vili za Bežigradom zamenjam za 3—1-sobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutr pod »BežigTad«. 7382-21
Stare biclklje bicikelj-gume in motorna kolesa. kupimo. Plačam zelo dobro. Gasogeno Merkur, Puhar-		
		^fillliliftijiiMii
jeva 6. 7390-7		—BP
Otroške galoške sneške. bele ali rujave. malo rabljene, št. 23 ali 24. kupim. Oddati v trgovini Koretič. Ulic« 3. maja. 7369-7		1-sob. stanovanje ali več, ali sobo s stediln kom za takoj ali pozneje, za osebi ves dan odsotni iščem. Točen plačnik, obziren stanovalec. Ponudbe nujno na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje na odprtem tn golem podstrešju«. 7367-21«
		
		
Knjige kupim: »V vrtincu« od Margaret Michell. samo I. del ali pa oba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjige«. 7394-8		
		[Sobo odda
		Prazno sobo 6 posebnim vhodom, oddam takoj boljšemu gospodu. Naalov v vseh posl Jutra. 7?88-23
		
Koleia		
Več bicikljev različne velikosti in cize na gumi kolesa zelo ugodno na-firodaj. Gasogeno-Merkur. Pu-		Oddam sobo s posebnim vhodom gospodu. Ogled od 12. naprej. Naslov v vseh posl. Jutra. 7:360-23

Sobo
e posebnim vhodom išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«.
7399-23a
Častnik išče
opremljeno, event. prazno sobo s kopalnico v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soli len«. 735S-??a
Opremljeno sobo
v centru ali v bližini, išče soliden gospod pri maločlen-ski družini. Ponudbe na ogi. odd. Jutr pod »Posebni vhod«.
7380-23»
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna gospodična«.
7385-23»
Z vdove želi znanja
24-letni raz/>čaren mladenič zaradi ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 32 let starosti.	7370-25
Industrijalec
žel: poročiti damo do 35 let. Ponudbe nn ogl. odd. Jutra nod »Mare«.	7359-25
ffjjjjTjg
Koze mlekarice
naprolaj. Poizve se: Gostilna Brgant, Trnovo 7-375-27
Pes-foksterier
ki sliši na imt Lumpi, z pasjo znamko št. 355, leta 1943, se je izgubil. Prosim obvestiti proti nagradi Jovanovič. Ein-spilerjeva 25.	7361-27
Izgubljeno
Pozabila sem
v tramvaju št. 22, dne 2. V. oa Marijinem trgu, črne, usnjene rokavice. Pošten najditelj ee naproša d« jih odda ▼ upravi Jutra.	7363-:»
Izgubljeno
dodatno živilsko nakaznico odkupim. Oidati jo v upravi Jutra.	6711-28
Pisalne
in računske stroje stalno kupuje po najvišji dnevni ceni ali vzame v račun za nove Everest, Prešernova 44.
J-211-M 29
Šivalni stroj
Pfaff, pogrezljiv. prodam. — Naslov v vseh posl. Jutra.
7376-29
Pisalni stroj
Remington portahe; in dam»Vn kolo, prodam. Naslov v v-eh posl. Jutra.	7387-29
Pridelki
Suho sadje
prodaja Gospodarska zvem. Bleiiveisova 29. 7334-3?,
nR7pnBMM|
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova nI. 4

Ne zadostuje barbarska surovost črnega prvaka Harlema, da upogne mogočno in mirno hrabrost mladega italijanskega emigranta v Ameriki. In tudi zahrbtnost, nasilnost in korupt-nost nam sovražnega sveta ne morejo zlomiti duha in telesno odpornost italijanskih emigrantov, ki so tega imena vredni. HARLEM je film, ki gane na-
še srce, nas vzbuja, nas odušev-ljuje, nas navda s ponosom. Je proizvod tvrdke CINES. — V glavnih vlogah Elisa Cegani, Vivl Gioi, Massimo, Gtrotti, Amedeo Nazzari, Erminio Spal-la, Enrico Viarisio in dvajset drugih velikih filmskih igralcev. — Pilm razpečava E. N.
L C. — Predstave bodo
OD 7- MAJA T. L. NAPREJ V KINU MATICA
A. ALEXANIXKB:
33
POZABLJENI APEV._
ROMAN
»Ne vem, na kaj namigavate,« je hladno odvrnil, gladeč se po črnih laseh. Njegov obraz je bil trd in strog, toda pogledi, s katerimi je na videz nebrižno obletaval osebico v lični sivi oblekci in ljubkem, preprostem klobučku, ni bil več tako ogorčen kakor prejšnji večer.
»Oh, dobro veste, na kaj!« je s prepričanjem odgovorila Dora. »Res ne vem, zakaj skušate utajiti.«
Leroy je skomignil z rameni.
»In če bi bilo tako?« je vrnil vprašanje za vprašanje.
»To je pol priznanja,« je ugotovilo dekle. »Zdaj bi rada samo še vedela, kaj vas je napotilo, da ste tvegali življenje... Počakajte!« je dodala in mu pritisnila roko na komolec, videč, da hoče spet oporekati. »Očitno je, da ste bili v hudi nevarnosti; ko bi bila lopova opazila ukano, bi vas bila gotovo poplačala s svinčenko med pleča. Kaj vam je bilo torej na misli?«
Leroy je s prstom okronil pepel s cigarete in se zamislil.
»Bodi,« je rekel nazadnje. »Priznam, da sem zvabil šoferja v bližnjo beznico in ga upijanil, potem pa sedel na njegovo mesto. Namen, ki me je vodil, je bil edino ta, da ne bi vi predrago plačali svoje lahkomiselnosti.«
Dora se je nasmehnila; nič kaj zamerljive volje ni bila videti.
»Tudi to bi utegnilo biti vzrok,« je menila, »a navadno ima človek za takšno ravnanje povsem drugačen nagib.«
»Dobro vem,« je odgovoril, »da je vsaka ženska, če stori moški nekaj podobnega, prepričana, da je vanjo blazno zaljubljen. Saj to ste hoteli reči, kaj ne? V tem primeru bi vas moral razočarati.«
»Nepreplačljivi ste, dragi bratranec!« je smeho-ma vzkliknila Dora, na tihem vsa jezna nase, ker je čutila, da zardeva.
»Nikoli se ne bom zaljubil v žensko, ki ni vredna, da bi postala moja žena,« je mladi človek neusmiljeno nadaljeval.
»S tem hočete reči, da jaz ne bi mogla biti deležna te časti,« je povzela in oči so ji zažarele.
»Gospodična, ki se ponoči skita po takih barih, je pač vse prej kot dostojna ženska,« je mirno odvrnil Frank. »A dovolj tega: zdaj moram iti,« je dodal, ko je naglo pogledal na uro.
»Počakajte!« je z drhtečimi ustnicami zaklicala Dora. »Že snoči ste me nekajkrat zaporedoma užalili, in to s premišljenim namenom. Kako združujete to vedenje s svojimi zatrdili?«
»Stvar je menda razumljiva,« je odvrnil mladi človek in prijel za klobuk. »Priznajte, da se vam moje besede ne bi bile zdele prav nič žaljive, ko bi jih bil izrekel grd in nadložen starec. Z menoj je seveda drugače, ker ste mislili, da se bom ves raz-cedil v poklonih in dobrikanju, kakor je navada raznih gizdalinov; in zdaj ste razočarani. Nič ne pomaga, draga sestrična! Evo, tu leži telefonski imenik: vzemite ga v roko! Zlahka najdete v njem potrebno število mladeničev, ki si bodo že pri drugem snidenju šteli v dolžnost, jecljati priznanja ljubezni... večne, kakopak!«
?Vsaka vaša beseda je nova žalitev!« je Dora ogorčeno vzrojila. »Dobro veste, da sem prišla v tisti lokal samo zato, ker sem hotela zasledovati zločince.«
»Malo je manjkalo, da jih niste zgrabili,« jo je pikro zbodel Leroy.
»In vi?« Dora ni odnehala. »Boste mar trdili, da vi ne iščete Manhattanovega morilca?«
»Iščem ga nikakor ne,« je odvrnil, poudarja je besedo za besedo. »Ne iščem ga, ker že vem, kdo je, in ne šele od danes.«
Dekle ga je debelo pogledalo.
»Kaj pravite?... Da veste, kdo je?« je presenečeno in zmedeno zajecljala.
»Tudi kapetan Hearn ve,« je Leroy pojasnil. »Jaz moram čakati, da zberem dovolj dokaznega gradiva; ne morem si pa razložiti, česa čaka Hearn, ki ima — tako sodim — že vse dokaze v rokah.«
»In kdo je ta morilec?«... Ali ga jaz poznam?«
»Seveda ga poznate,« je rekel Frank. Nato je s pritajenim glasom dodal: »Upam, da vam bo snočn ji nauk zalegel in da boste znali tudi molčati. Ali mi obljubite ?«
»Obljubim vam«
Mladi človek se je nagnil k Dori, tako da se je z ustnicami dotaknil njenega ušesa:
»Morilcu je ime Gerard Huntington,« je skoraj neslišno zašepetal. In preden je Dora premagala svojo osuplost, je že zapustil kavarno.
16. POGLAVJE
Rolph Wubbels, tisti, ki ni imel nikoli denarja in ki ga je zaradi tega nenehoma mučila goreča želja, da bi prišel do njega, je sedel v sobi kapetana Hearna in živčno sukal klobuk med prsti. Mali mož je z rokami na hrbtu in z dobrodušnim smehljajem na ustnicah stal pred njim.
»Ko sem bil še majhen in zelo nespameten,« je pripovedoval s svojim sladkim glaskom, »sem imel slabo navado, da sem čečkal po mizah, zidovih in vratih, čeprav z ostrimi predmeti, kadar ni bilo krede pri rokah. Pisaril sem kakopak same neumnosti. Moj oče pa je bil silno strog: in prav tej okoliščini sem dolžnik za to, da ...«
»Ali, konec koncev!« je srdito vzkliknil Wubbels. »Kaj vraga me zanima vaš življenjepis? Bodite rajši tako prijazni in mi po pravici povejte, čemu ste me poklicali semkaj. Z vsemi drugimi istorijami mi prizanesite.«
Hearn je komaj opazno privzdignil obrvi
Ureiaaei	Bavigeo — Izdaja aa konzorcij »Jutra«: Stanko Viraot — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za mseratni del je odgovoren: Lptbomir .Volčič — * LjaMjssi