Leto XIX.
Naročnina za Jugoslavijo: oeloletno 180 Din, za /«leta BO Din, za 'It leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plata in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Številka
Časopis za	trgovino.	Industrilo
OrednUtvo in upravnlžtvt Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri post. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. - Tel. St. 25-52.
Izhaja
trtek in soboto
Llubllana, torek 13. oktobra 1936
Cena posame*n»
Številki Din
VSO
Vedno boli pasivna Slovenita
Na tem mestu smo že dostikrat nastopili proti oni /.a Slovenijo tako usodni bajki o bogati Sloveniji, a vse kaže, da se odločilni krogi še vedno ne zavedajo, kako zelo je v zadnjih letih, padlo'gospodarsko stanje Sloveniji Ne bomo tu ponavljali že iz prejšnjih let znanih pojavov o propadanju slovenskega gospodarstva, kakor n. pr. nazadovanje premogovne industrije, propadanje lesne trgovine ter poloma nekdaj tako cvetočega slovenskega denarništva, temveč se hočemo omejiti le na nekatere dogodke iz zadnjih dni.
Dočim poročajo poročila iz vse države o rekordni pšenični in koruzni letini, o silnem donosu češplje, morajo poročila iz Slovenije konstatirati nenavadno slabo letino, da bo izkupiček letos za 200 milijonov din manjši. Sedaj pa je pritisnil še zgodnji mraz, da je uničen še oni revni ostanek
rava v Valjevu zgraditi velika tvornica za radijske aparate. Zakaj ne v Sloveniji?
Ceste v Sloveniji, ki so bile nekoč najlepše ceste v državi, postajajo v primeri s cestami drugod vsak dan 6labše. Važna cesta, ki pomeni edino zvezo Slovenije z morjem, je danes v tako obupnem stanju, da dele avtobusnim potnikom papirnate vrečice, če bi do-
bili pri vožnji po tej cesti morsko bolezen.
Pri tem pa je Slovenija davčno najbolj obremenjena pokrajina v državi. In kadar izide kakšen novi zakonski načrt, je že namenjena Sloveniji čast nove obremenitve brez ustrezajočih protidajatev. Tako bi cestni fond pomenil novo obdačenje Slovenije, kakor bo prenos ljudskih šol na banovine
zopet povečal davčna bremena Slovenije.
Ni soda, ki bi bil brez dna, in pokrajine,-ki bi mogla samo dajati. Če že ne iz drugega razloga, bi morala država dati nekaj |>o-ziti.vnega zaslužka Sloveniji vsaj zato, da ji ne usahne najboljši davčni vir.
Tndi za vedno bolj pasivno Slovenijo jo treba nekaj storiti.
tanaciia Feniksa /e mogoča
Slovenila	od	Feniksovega
naiboli	prizadeta	— Z oblnesa
zbora Feniksovih zavarovantev
V soboto ije bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Društva »Feniksovih« zavarovancev in priznati je treba, da je pripravljalni odbor ne le dobro pripravil ustanovitev društva, temveč tudi takoj zagrabil vso Feniksovo zadevo tako srečno, da smerno upati na popoln
grozdja, ki je ostal po peronospori I uspeh novo ustanovljenega dru-
in oidiju. V gorskih krajih, kjer ni vinogradov, pa je propadla vsa ajda. Tudi sadna letina je bila letos v Sloveniji slaba in se z lansko ne more primerjati. V drugih pokrajinah pa ni bila le letina dobra, temveč rastejo tudi cene. Toda od tega ima zopet Slovenija škodo, ker ona mora kupovati živila in to kupovanje je za njo letos, ko je padel njen agrarni donos, dvakrat težje. Cim manj je pridelala sama, tem več mora kupovati, tem manj pa more tudi kupiti, ker so šle cene navzgor, njen dohodek pa je padel. Cela milijarda je šla nekoč za dvig cen žitu in Slovenija je takrat morala globoko 6eči v svoj žep, sedaj pa bi se moralo tudi za Slovenijo nekaj podobnega ukreniti.
Od sankcij, ki so bile uvedene iz državnih interesov, ni bila enako nobena pokrajina tako prizadeta, ko Slovenija. Sedaj, ko je sankcij konec in bi se moral izvoz lesa v Italijo zopet začeti, pa pride devalvacija lire, ki je ustavila zopet vsak izvoz lesa v Italijo. Poudarja se v oficialnih izjavah, da izvoz žita, koruze in trdega lesa od te devalvacije ne bo trpel, toda izvoz slovenskega lesa je od nje čisto ustavljen in zato bi bilo samo prav in pravično, če bi se za izvoz slovenskega lesa nekaj storilo. Zakaj se niti to ne stori, da bi so znižale železniške prevoznine za slovenski les? Zakaj se nič ne stori, da bi se slovenskim lesnim trgovcem, industrialcem in pro-izvodnikom olajšalo davčno breme!
Ponovno se je zgodilo, da je država priskočila raznim zadrugam na pomoč tudi z več deset-milijonskimi krediti in podporami. Pri sanaciji »Feniksa«, kjer je Slovenija zopet najbolj interesira-na, pa se ne zahtevajo od države nobeni milijoni in vendar še danes ni ta sanacija zagotovljena.
Slovenija je dežela, ki je zaradi naobrazbe svojega prebivalstva, zaradi svoje lege in tudi iz mnogih drugih razlogov poklicana, da postane industrijska dežela. Z znano fabulo o bližini meje pa se ta industrializacija sistematično ovira in investirajo se stotine in stotine milijonov, da se umetno ustvari v drugih pokrajinah industrija, pa čeprav bo kljub slabemu plačevanju delavstva manj rentabilna, kakor bi bila v Sloveniji. Sedaj zopet čujemo, da se name
štva. Zakaj se je moralo društvo ustanoviti, je jasno in frapantno povedal predsednik pripravljalnega odbora, ravnatelj Jeras. Kako pa je danes s »Feniksom«, o tem pa je izčrpno in zelo pregledno poročal dr. Fettich, ki je podal o vsej zadevi tako lep referat, kakor ga o Feniksovi zadevi še nismo slišali. Ena četrtina vseh Feniksovih zavarovancev je v Sloveniji in s tem dovolj ijasno povedano, da je pravilna in hitra rešitev »Feniksove« zadeve že zadeva vse
izčrpno poročamo, da bo imela slovenska javnost jasno sliko. Zlasti pa pri tem opozarjamo, da je po referatu dr. Fetticha nesporno, da se more »Feniks« sanirati, in sicer brez posebnih težav, pa tudi brez posebnih žrtev za zavarovance, samo če bo na odločilnih mestih dovolj dobre volje. Upamo, da bo ta volja in tudi zato je potrebno, da se slovenska javnost za vprašanje »Feniksa« živo zanima.
Občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan, je otvoril predsednik pripravljalnega odbora, ravnatelj Jeras, imenoval za zapisnikarja g. Lorgerja, za overovatelja pa dr. Žirovnika ter je nato pozdravil zastopnika Zbornice za TOI, kon-zulenta Žagarja ter novinarje, katere je prosil, da novo društvo krepko podpirajo.
Nato je podrobno opisal nasta-
Slovenije. Zato tudi smatramo za nek novega društva »Feniksovih« svojo dolžnost, da o poteku usta-1 zavarovancev ter med drugim de-novnega občnega zbora v resnici | ijal:
Govor ravnatelja Jerasa
Ko so se letos spomladi razširili glasovi, da je zavarovalna družba »Feniks« na Dunaju propadla, da se je ugotovil tamkaj ogromen deficit in da so bili razkriti veliki škandali, se je polastila tudi jugoslovanskih zavarovancev zavarovalnice »Feniksa« največja skrb in vznemirjenost. Izvedelo se je, da se nahaja premoženje družbe »Feniks« večinoma izven naše države. Bati se je bilo, da izgube jugoslovanski »Feniksovi« zavarovanci vse, kar so v dolgih letih plačali na premijah in bati se je bilo še več, da popolnoma propade zaupanje v zavarovalništvo sploh. Negotovost je bila tem večja, ker od nobene poklicane strani dolgo časa ni bilo nobenega avtentičnega pojasnila. Edino vlada je objavila koncem aprila uredbo, s katero je začasno ukinila nekatere pravice »Feniksovih« zavarovancev in zaščitila družbo »Feniks« pred eksekucijami in konkurzom, sicer se pa dolgo ni moglo izvedeti nič točnega.
Krožile so najbolj fantastične vesti, govorilo se je o deficitu, o korupciji in škandalih. Zavarovanci pa niso vedeli, ali naj plačujejo še naprej premije. Vse je bilo popolnoma negotovo in nejasno.
Dočim so v Avstriji in čeho slovaški v primeroma hitrem času sanirali zavarovalnico'»Feniks«, se dejansko pri nas ni nič storilo.
Pod vtisom teh razmer so se pričeli zavarovanci »Feniksa« sami organizirati, ker se lahko zgodi, da se začne zakotno na-
Predsednik Jeras se je nato ostro zavaroval proti govoricam nekih oseb, katerim je novo društvo na poti, da bi imele njih akcije, kakšno politično ozadje. Nas politika prav nič ne briga ■ naša naloga leži le v tem, da dosežemo svoje pravice! (Odobravanje.)
Pripravljalni odbor je do sedaj že mnogo storil. Tako smo se udeležili konferenc akcijskih odborov v Beogradu, Osijeku, Novem Sadu in Zagrebu. Naš akcijski!odbor je zastopal na našo prošnjo dr. Fettich, ki je,
kakor vsi drugi odborniki, tudi zavarovanec »Feniksa«. Gospod dr. Fettich se je nadalje udeležil važne konference v Beogradu, kateri so prisostvovali vsi delegati iz Zagreba, Beograda, Osijeka in Novega Sada. Dne 5. t. m. so bili vsi delegati pri g. ministru dr. Vrbaniču. Vseh teh konferenc se je g. dr. Fettich na naše prošnje udeležil ter mu s tem izrekam v imenu vseh zavarovancev naj toplejšo zahvalo.
Samo še nekaj bi omenil: Gotovo bo vse zanimalo, kako je tukajšnja podružnica »Feniksa« skrčila svoje izdatke. Odpovedala je štirim uradnikom in kateri imajo skupno mesečne plače din 3.500-— Temu nasproti pa se je povišala plača dvema viš-jema uradnikoma mesečno za din 6000'—, katera dva uradnika pa imata že do sedaj mnogo višjo ptačo, in sicer eden štirikratno, drugi pa dvakratno mesečno plačo vseh on'h štirih uradnikov, katerim je bilo odpovedano. Iz tega računa sledi, da se izdatki niso skrčili — pač pa povišali.
Takšno varčevanje mi odločno odklanjamo.
Nato je podal dr. Fettich na-slednj referat o stanju »Feniksa«.
Poročilo	dr
kupovanje zavarovalnih polic izpod cene, kakor se je to zgodilo in se še dogaja s knjižicami denarnih zavodov ali pa, da družba »Feniks« svoje zavarovance odpravi z delno odpravnino. Združeni v eno celoto bodo mogli zavarovanci uspešneje doseči priznanje svojih pravic.
Dognano je, da je večina zavarovancev družbe »Feniks« v slabem gmotnem položaju in da so mnoge družine od ust prihranile, da so mogle premije redno vplačevati z upanjem, da jim kasneje naložen denar izboljša njihov položaj. Tem večja je bila naloga zavarovalnice »Feniks, da skrajno varčno in do-bičkanosno uporablja te prihranke ljudi.
Da dosežejo zavarovanci svoje pravice v polnem obsegu, so se pričeli sami organizirati tako v Osijeku, Novem Sadu, Beogradu fn Zagrebu.
Tudi v Ljubljani so se začeli zavarovanci zbirati in so se končno domenili, da bodo sku šali svoje interese ščititi v okvi ru posebnega društva, za katero je pripravljalni odbor pod mojim vodstvom sestavil pravila, ki jih je banska uprava tudi odobrila.
Potom časopisov smo pozvali »Feniksove« zavarovance v Sloveniji, da se pridružijo naši akciji in brez posebne agitacije se je prijavilo k društvu doslej že 300 zavarovancev.
Ker so tudi že ostale priprave dozorele,, smo sklicali za današ nji dan ustanovni občni zbor, na katerem se bo društvo zakonito Ustanovilo in konstituiralo.
Prvi ukrep, ki ga je izdala beograjska vlada v zvezi's polomom '»Feniksa-;:, je bila uredba z dne 23. aprila, ki je bila nato z ured-bro z dne 22. julija podaljšana do 28. novembra 1936. S to uredbo so še ustavile pravice Feniksovih zavarovancev do odkupov in posojil na police, odredila prepoved izvršbe ali otvoritve stečaja nad direkcijo Feniksa« za Jugoslavijo, prepovedalo drugim zavarovalnicam prevzemanje Feniksovih zavarovalnih potic ter se končno imenoval yladni komisar.
O izgubah »Feniksa« so krožile dolgo rasa najbolj fantastične vesti. Nekaj jasnosti je šele prinesla izjava dr. ministra dr. Vrbaniča z duc 27. julija. V tej izjavi je g. minister navedel, da je bila od njega imenovana posebna komisi-
3. premijska rezerva 187 milij. 23.875 din in
4. prenosna premija 5 milijonov 613.536 din. Takšno je bilo stanje dne 31. decembra 1935.
Do danes se je rezerva za narasle obresti in vplačane premije povečala, zmanjšala pa za’izplačane škode in odkupe. Če vse to upoštevamo, bi znašala premijska rezerva dne 31. julija 1936 din
197.890.000, prenosna premija din
5.610.000, da je bil skupno »Feniks« v obvezi do svojih zavarovancev za 203,500.000 din. Ker pa zavarovanci niso redno plačevali premij, bi se ta znesek zmanjšal na 197,980.000 dinarjev.
Poleg teh obvez proti zavarovancem pa ima »Feniks« še obveze proti tretjim osebam, in sicer: proti zastopnikom za din 163 ti-
ja, Id »10 tvorili Radov.™ |»«JP«™«1*
Matjašič, pomočnik gen. direkcije SUZOIla, vseuč. profesor dr. Ka-šaniu iz Zagreba in zavarovalni matematik OUZD Ivan Lah iz Ljubljane. Ti so ugotovili, da je vseh zavarovancev Feniksa 24 tisoč 162, da znaša zavarovalna vsota 620 milijonov, matematična rezerva G in pol milijona, skupno torej vse premijske rezerve 193 milijonov din.
Zanimivo je, da je zaradi poloma »Feniksa« Slovenija primeroma najbolj prizadeta, saj biva več ko ena četrtina vseh zavarovancev v Sloveniji, namreč 6.500 s skupno zavarovalno vsoto 240 do 250 milijonov din, od česar znaša matematična rezerva približno 45 milijonov din
Minister dr. Vrbanič je v svoji takratni izjavi tudi podrobno navedel, kakšno je kritje za Feniksove pasivc.
Iz poročila preiskovalne komisije
pa izhaja, da je imel jugoslovanski »Feniks«:
1. 24.173 zavarovalnih polic,
2. da je zavarovana vsota zna šala 621,991.210 din,,
kom 1,263.443'—, za odpravnine uradnikom 5,650.000— din in zadržane plače v aprilu, maju in juniju 198.000-— din, skupno torej za 7,275.307 din. Skupne obveze družbe bi znašale torej 205 milij. 250.000 din.
Za kritje teh obveznosti pa slu-1 žijo:
din >
nepremičnine • «	•	.	•	5,000.000
hipotekarna posojila	.	.	.	4,015.763
gotovina, vloge in kavcije . 3,714.916 vrednostni papirji brez drž.
menic.....................•	10,034.396
delnice ujed. osig. dr. . . 4,000.000 zaostale premije .... 4,000.000 terjatve proti zastopnikom 262.519 terjatve proti uradnikom	.	500.-155
vrednost inventarja	.	.	.	345.239
posojila na police .... 36,335.582 skupaj .... 68,208.870
Temu pokritju bi bilo treba dodati še menice v znesku 200.000 dolarjev, ki se nahajajo pri Narodni banki in ki zapadejo v 1.1941. Danes imajo te menice diskonti-rano vrednost 178.000 dolarjev. Ce se račuha dolarja vrednost z din 56, kakršna je bila ob izstavitvi menic, bi dobili znesek 9 milijonov 970.000 din in bi aktiva narasla na din 78,170.000'—.
Takšna bi bila slika kritja, če «e Losingerjeve menice, ki so v (tujini, ne bi mogle pritegniti.
Vendar pa je po mnenju komisije
i sanacija jugoslovanskega Feniksa mogoča,
!če se pritegnejo državne 7odslot-ne menice tako imenovane Losin-tgerjevo menice, ki so bile izdane za gradbo železnice Požarevac— Kučevo v dolarjih in ki so se ves čas izkazovale v bilanci Feniksa kot njegova rezerva ter je tudi naša država priznala to pokritje kot polnoveljavno.
Te menice je dunajski »Ph8nix« založil pri dunajskih, češkoslovaških in švicarskih bankah, ki so jih po polomu Feniksa zaplenile kot supergarancijo za razne terjatve, ki so jih imele proti Feniksu ali proti tretjim osebam, za katere je bil »Phonix« prevzel jamstvo. Čeprav je del teh menic izrečno deponiran na ime jugoslovanske podružnice, jih vendar banke nočejo vrniti.
Vseh teh menic je bilo ob polomu za 1,916.408 dolarjev, kar pomeni v diskontirani vrednosti (4 odstotke) na dan 1. julija 1936 1,609.041 dolarjev.
Komisija, ugotavlja, da bi se smele te menice uporabiti samo za kritje jugoslovanskih premijskih rezerv, ne bi pa se smele niti iznesti iz države, niti jih ne bi smele banke zadržati kdt supergarancijo za druge obveznosti >Ph8nixa«. Še najmanj pa bi smela te menice zadržati praška vlada za kritje primanjkljajev čsl. podružnice »Ph8nixa«. Komisija je mnenja, da jih naj jugoslovanska vlada proglasi za neveljavne, če jih banke ne bi hotele vrniti.
Ce bi se pa tudi te menice vračunale v kritje, bi se slika znatno zboljšala ter bi se kritje po tečaju dolar = 56 din povišalo za 90 milijonov 720.000 din, oziroma po tečaju 44 din za dolar za 71 milij. 280.000 din, da bi se družbina premijska rezerva povišala na 122 milijonov dinarjev. Tem aktivam pa je treba dodati še vrednost portfelja, ki se ceni na približno 23 milij. din, da bi
znašal ves deficit okoli 15 odstotkov.
Ta deficit pa bi se mogel še nekoliko znižati, če bi se odpravile razne ugodnosti, ki jih je dovolil >Feniks« izpod tarife. S tem bi se prihranilo še okoli 2 in četrt milijona din.
Ves deficit bi znašal pri višjem kurzu dolarja 23,800.000 din, pri tečaju en dolar =■ 44 din pa 42 milij. 100.000 dinarjev.
Komisija je mnenja, da bi kritij© tega deficita ne delalo prevelikih težav. Del bf se mogel kakor v drugih državah prevaliti na drugo zavarovalnice, ki bi morale iv lastnem interesu nekaj žrtvovani, da se reši ideja zavarovanj«, lostanek pa naj bi krili zavarovanci, s tem, da se znižajo njih pravice za 11 odstotkov, oziroma za '20 odstotkov. V ta namen pa se me bi znižala zavarovana vsota, Itemveč bi se samo odložila odplavila za primer doživetja za dobo '1 do 5 let.
Bistvo rešitve sanacije jugoslovanskega Feniksa je torej v vprašanju
usode Losingerjevih menic.
Po informacijah, ki smo jih dobili, je položaj naslednji:
Menic za 383.261 dolarjev je v idepoju pri Schweizerische Bank-igesellschaft v Curihu, deponiranih na ime jugoslovanske direkcije »Feniksa« v Beogradu. Švicarska banka odklanja izročitev menic, dokler ji ne vrne inadjarska Poštna hranilnica kredita, danega dunajskemu »Phonixu«, pa čeprav je dala madjarska vlada za 25 odstotkov večje kritje kakor pa znaša ves dolg in čeprav tudi v redu plačuje obresti. Potrebna bo državna intervencija pri švica^pki banki, da vrne te menice.
Pri »Compass« banki na Dunaju je menic za 225.000 dolarjev, ki so bile kupljene iz sredstev »Feniksove« direkcije v Beogradu. Tudi zaradi teh menic bo potrebna intervencija pri banki.
Za 965.000 dolarjev je menic v depoju pri »Ph8nixovi« podružnici v Pragi, ki jih je porabila kot supergarancijo pri dveh praških bankah. Če se ne bi dosegla vrnitev teh menic, bi jih bilo treba proglasiti kot neveljavne.
Informirani smo, da se je v tem pogledu vladni komisar s tujimi bankami pogajal že skozi mesece. Radi pomirjenja javnosti pa bi bilo potrebno, da bi se o tem poročalo tudi javnosti. Ker se brez ugodne rešitve tega vprašanja sanacija »Feniksa« ne bi mogla izvesti, upamo, da bo vlada posvetila temu vprašanju vso svojo pozornost.
Nič manj važno je tudi vprašanje
v kakšni obliki se naj nadaljuje poslovanje Feniksa
V tem pogledu je možnih več rešitev: ali naj se izroči jugoslovanski porlfelj proti kupnini eni izmed obstoječih zavarovalnic, ali se naj ustanovi nova zavarovalnica ali pa naj se ustanovi iz vrst zavarovancev posebna zavarovalna zadruga. Slednje priporoča zlasti osješka skupina zavarovancev. Komisija pa se je izrekla proti tej rešitvi, ker takšna zadruga ne bi imela potrebnega kapitala. Ravno tako se je izrekla komisija proti temu, da bi prevzela zavarovalnico država, ker zavarovalnica v državni režiji ne bi mogla konkurirati s privatnimi zavarovalnicami, zlasti ne pri akvi-zieiji novih poslov. Končno je komisija tudi proti temu, da bi se ustanovila nova zavarovalnica od obstoječih zavarovalnic, ker bi te vsekakor gledale na to, da zmanjšajo njeno konkurenčno sposobnost. Pojavil pa se je tudi predlog, da bi se po italijanskem vzorcu ustanovila nekaka narodna zavarovalnica, ki bi imela posebne pri vi’egi je. Tako bi bile vse druge zavarovalnice zavezane, da del svojega pozavarovanja izvrše pri tej zavarovalnici. Uradniki njeni pa ne bi bili državni uradniki.
Nato je dr. Fettich obširno navedel, kako so rešile vprašanje »Feniksa« vlade na Češkoslovaškem, v Avstriji in na Madjar-skem. Poudaril je, da je bila povsod rešitev mnogo težja kakor pa v Jugoslaviji, ker je bil povsod deficit mnogo večji, a vendar se je rešitev dosegla.
Kaj se je dosedaj storilo pri nas
Razen obeh moratorijskih uredb, ki prej napravljata vtis, da sta izdani boij v varstvo družbe »Feniks« ko pa zavarovancev, ni bilo izvršeno še nobeno zakonodajno delo. Postavljen je bil sicer komisar, odrejena komisija, ki je pregledala vse poslovanje in vodila so se pogajanja zaradi vrnitve v tujini se nahajajočih menic, a to je tudi vse.
V popolni nejasnosti pa so zavarovanci, če naj plačujejo še naprej svoje premije. Zato je bila v prvih mesecih po polomu tudi zbeganost splošna. Šele v začetku junija je izšla v beograjskih listih neka objava iz kabineta trgovinskega ministra, da je trgovinski minister v svrho pomirjenja zavarovancev izdal uredbo, da se otvo-ri za »Feniks« pri Poštni hranilnici in Drž. hipotekarni banki poseben račun, na katerega bi se odslej vplačevale dospele premije.
V tej objavi se pravi nadalje, da »Feniks« s teh računov ne more dvigniti nobenih vsot, razen seveda, če bi bila dolžna izplačati zavarovancu, ki je te zneske vplačal.
V primeru likvidacije družbe bi se vplačani zneski vrnili vplačnikom v polni višini.
Ta objava pa je bila vsekakor silno nejasna ter je bila vrhu tega objavljena v neavtorizirani obliki. Zato vlada tudi med zavaror
vanci še danes velika nejasnost Samo nekaj nad 40 odstotkov za varovancev tudi plačuje svoje premije. Ne glede na to, da imajo zavarovanci zaradi tega škodo, se zaradi neplačevanja premij zmanjšuje tudi vrednost »Feniksovega« portfelja in s tem tudi otežuje sanacija.
Kaj je treba storiti ,
Prvo je, da se zavarovanci organizirajo. V znatni meri se je to tudi že zgodilo. Poleg skupine v Beogradu obstoja agilni akcijski odbor v Osijeku in Zagrebu. Prvi je mnenja, naj zavarovanci ne plačujejo premij, temveč samo riziko-premijo za primer smrti. Drugi hoče, da pospeši tempo dela za sanacijo Feniksa in da se gleda predvsem na to, da bodo zavarovani interesi zavarovancev. Čim prej naj se reši vprašanje onega dela rezerve, ki se nahaja v tujini. Z naknadno uredbo naj se popolnoma ustavi izplačilo zavarovanj do končne sanacije Feniksa, zavarovancem pa naj se prizna moratorij za plačevanje premij do rešitve sanacije. Pri trgovinskem ministrstvu naj se ustanovi posebna komisija, ki naj se bavi z vprašanjem sanacije. K tej komisiji naj se pritegnejo tudi zavarovanci. Zlasti pa opozarja zagrebška skupina na to, da so v zadnjem času začele nekatere zavarovalnice odkupovati police in zahteva proti tem zavarovalnicam najstrožje ukrepe.
Končno se je ustanovilo na pobudo go®p. ravnatelja Jerasa tudi društvo »Feniksovih« zavarovancev v Ljubljani. Bilo je več sestankov, sestavila so se pravila, ki jih je banska uprava tudi potrdila in stopili smo v stik z drugimi skupinami zavarovancev v državi. S posebno spomenico smo se obrnili tudi do obeh slovenskih ministrov v sedanji vladi ter srno pri tem zlasti opozorili na to, da je Slovenija zaradi »Feniksovega« poloma posebno težko prizadeta. Tudi na Zbornico za TOI smo se obrnili, da posveti temu vprašanju vso svojo pozornost.
Na pobudo zagrebške organizacije je bila dne 4. oktobra v Beogradu
konferenca »Feniksovih« zavarovancev
iz vseh večjih mest Jugoslavije. Na celodnevni konferenci, katere sta se udeležila tudi drž. komisar Hristič in beograjski ravnatelj Jovanovič se je podrobno proučil položaj »Feniksa«. Na tej konferenci smo dobili glede Losingerjevih menic naslednje informacije. Menice, ki so v Pragi, bodo v najkrajšem času vrnjene. Tudi glede menic, ki so v Šviei se vodijo pogajanja. Švicarska banka ponuja poravnavo, da bi se menice vrnile proti plačilu 60% nominalne vrednosti. Ta zahteva pa
Blago za
damske SNalvo{ja in najlepša . vv / izbera in najsotid-tčd&C&a nejšo cene!
Ljubljana - Mestni trg 22 Vas postreže najbolje!
se kot neutemeljena ne bo sprejela, ker so tu dokumenti, ki dokazujejo, da so bdle te menice deponirane na posebni konto beograjske direkcije. Ne samo gen. konzul Jugoslavije v Curihu, temveč tudi neki zagrebški odvetnik je bil pooblaščen, da zasleduje to vprašanje. Glede menic, ki so na Dunaju, so se nam pokazala pisma še iz februarja t. 1., s katerimi priznava Kompas banka, da so bile te menice deponirane na račun jugoslov. direkcije Feniksa. Za 200.000 dolarjev menic je položenih pri Narodni banki. Te menice so bile vrnjene tik pred polomom po posredovanju ravn.
Jovanoviča. Ravnateljstvo »Feniksa« v Beogradu je izjavilo, da je pripravljeno dati delegatom zavarovancev na razpolago ves material in vso korespondenco, ki se tiče teh menic. Rečeno nam je tudi bilo, da ima vlada še druga sredstva, da doseže vrnitev teh menic.
Glede plačevanja premij
smo se zedinili, da sedanji način plačevanja na vezani račun ne nudi popolne varnosti, če se sanacija ne bi posrečila. Zato smo zahtevali, da se mora to vprašanje rešiti nemudoma, in sicer z jasno vladno uredbo, da so vplačila nesporna last vplačnikov. Zahtevali smo nadalje, da se do definitivne sanacije ne sinejo izplačevati zavarovane vsote, ker bi to pomenilo enostransko favoriziranje malega dela zavarovancev. Zahtevali smo nadalje, da se z uredbo določi, neki daljši moratorij za plačevanje zaostalih premij in da oni, ki do tega roka svoje premije plačajo na vezani račun, nič ne izgube na svojih pravicah. Zahtevali smo nadalje, da se morajo glede »Feniksa« takoj uporabiti določbe o znižanju režijskih stroškov, in sicer enakomerno za vse podružnice. Končno smo bili tudi mnenja, da je treba ustanoviti v trgovinskem ministrstvu posebno komisijo za sanacijo »Feniksa«, v kateri pa naj bodo zastopani seveda tudi zavarovanci. Nekateri delegati so tudi opozarjali na akcije nekaterih zavarovalnic, ki s svojim postopanjem otežkočujejo sanacijo »Feniksa«.
V smislu vseh teh želj je bila sestavljena tudi posebna spomenica na trgovinskega ministra.
Posebna deputacija je drugi dan izročila to spomenico in resolucije trg. ministru dr. Vrbaniču, ki je izjavil, da sprejema z veseljem predlog o sodelovanju delegatov Feniksovih zavarovancev. Izjavit je nadalje, da bo tudi ustanovil poseben posvetovalni organ pri ministrstvu, v katerem bodo zastopani tudi zavarovanci.
Glede sanacije je izjavil g. minister, da je vprašanje repatriira-nja menic na najboljšem potu in da je zlasti glede menic v Pragi pričakovati vsak hip ugodno rešitev. Tudi intervencije na Dunaju in Švici se bodo okrepile in pospešile. Upa, da bodo tudi te intervencije popolnoma uspešne, na' vsak način pa še pred potekom sedanje moratorijske uredbe, to je še pred 28. novembrom. Sedanja uredba tudi nikakor ne bo podaljšana. G. minister je nadalje izjavil, da sprejema naš predlog, da se s posebno uredbo zagotovi »Feniksovim« zavarovancem, da so premije, ki jih plaeu-čujejo na vezani račun njih nesporna lastnina.
V nevezanem razgovoru smo predlagali, da bi država prevzela do vrnitve menic vse pravice in dolžnosti stoka jugoslovanskega »Feniksa«, ki naj bi jih po vrnitvi izročila v celoti ustanovi, ki bi prevzela posle »Feniksa«. To je potrebno, da se zopet obnovi izgubljeno zaupanje.
Končno je dejal dr. Fettich, da je skušal svoje bivanje v Beogradu uporabiti tudi v to, da osebno informira o Feniksovi zadevi oba slovenska ministra. Toda dr. Korošec takrat ni bil v Beogradu, minister dr. Krek pa je bil zadržan. Minister dr. Korošec pa je po svoji vrnitvi poslal pismo, ki ga je dr. Fettich tudi prečital.
V tem pismu pravi minister doktor Korošec, da popolnoma usvaja predloge, ki so v spomenici ter izjavlja, da se bo zavze] za to, da sc ti predlogi tudi izvedejo. Naj bi se ta spomenica izročila v srbohrvaščini tudi trgovinskemu ministru. To se je tudi zgodilo.
Z glasnim odobravanje je sprejel občni zbor to stvarno in lepo poročilo dr. Fctticha.
Ustanovni občni zbor je nato odobril vse ukrepe, ki jih je storil pripravljalni odbor. Nato so bila soglasno sprejeta pravila ter do-
ločeno sporazumno a predlogom dr. Žirovnika in pojasnilom doktor Fetticha, da znaša pristopnina in članarina za prvo leto za zavarovance do 10.000 din 25 din, za one do stotisoč din 50 din in za one nad 100.000 din 100 din.
Po kratkem odmoru je bil nato izvoljen naslednji odbor:
Za predsednika je bil izvoljen ravnatelj g. Ivan Jeras, za odbornike gg. dr. Oton Fettich, Rajko Mlejnik, Alfred Lorger, Ivan Krivic, dr. Mirko Božič, dr. Josip Ujčič, A. Pauli, dr. Luka Ahačič in dr. Janko Žirovnik; za namestnike pa gg.: dr. Viljem Krejči, dr. Al. Lavrič, Josip Gagel, dr. Bogdan žužek, Anton Tonejc in dr. Josip Režek.
Med slučajnostmi je predlagal dr. Fettich, da se odpošlje ministru za trgovino, obrt in industrijo g. Milanu Vrbaniču posebna spomenica, ki je bila sestavljena v smislu govora doktorja Fetticha. Spomenica je bila soglasno sprejeta.
t Frane Crobath
Naš lepi Kranj je zadela v sredo težka in nenadomestljiva izguba. Za vedno je zatisnil oči Franc Crobath, eden prvih gospodarskih ljudi Gorenjske in eden prvih trgovcev naše gorenjske prestolnice.
Rojen kot sin veleposestnika 1. 1857. v Stražišču se je posvetil trgovskemu poklicu ter se zanj vestno in z Ljubeznijo pripravil. Izučil se je v trgovski stroki v Ljubljani, služboval tudi nekaj časa v Mariboru, nato pa se vrnil v Kranj, kjer je kupil 1. 1885. na Glavnem trgu hišo g. Frančiča. Tu je ustanovil svojo trgovino, ki jo je spretno širil ter jo dvignil v vrsto prvih trgovin Kranja. V primeroma kratkem času je zaslovela njegova trgovina kot ena največ-jih slovenskih manufakturnih veletrgovin, ki je imela zaradi svoje solidnosti po vsej Sloveniji obilno zvestih odjemalcev. Kasneje je ustanovil še industrijo perila in splošne konfekcije ter vodil obe podjetji s svojo izkušenostjo, vestnostjo ter strokovnih znanjem z največjim uspehom. Tvrdka Franc Crobath je zato tudi vedno veljala kot ena onih tvrdk, ki so prave gospodarske trdnjave. Zgrajena na starih in solidnih temeljih vedno veljavnih trgovskih načel, toda obenem vedno v skladu z zahtevami modernega časa, je moralo od Franca Crobatha vodeno podjetje doseči svojo današnjo visoko stopnjo.
L. 1880. se je pokojnik poročil z gdč. Marijo iz ugledne Pollakove rodbine ter živel z njo ves čas v najbolj srečnemu zakonu, ki ga je Bog obilo blagoslovil. Imela sta 4 sinove in 8 hčera, ki so vsi bili vzorno vzgojeni in ki so vsi pridobili ugled in spoštovanje v javnosti.
V svetovni vojni pa je tudi za pokojnega Crobatha prišel čas velike preizkušnje. Trije njegovi sinovi so bili ves čas na vojni, eden je padel, drugi pa je umrl ob koncu svetovne vojne. Toda tudi ti težki udarci niso strli pokojnika in skupno s svojim sinom dokor-jem Fredom je vodil uspešno dalje svoje v družbo preosnovano podjetje. Kljub svoji visoki starosti 79 let je bil še do zadnjega čil in živahen, da je vest o njegovi smrti tem bolj bolestno zadela njegove številne prijatelje in znance.
V petek so položili Franca Crobatha v rodbinski grobnici k zadnjemu počitku. Številno spremstvo na njegovi zadnji poti je jasno pričalo, kako splošen ugled je užival pokojnik v vseh vrstah prebivalstva.
Pokojni Franc Crobath je bil eden tistih pionirjev našega narodnega gospodarstva, ki so omogočili ves veliki gospodarski napredek našega naroda v zadnjih letih. V hvaležnem spominu bo zato tudi naš narod ohranil pokojnika.
Politične vesti
Romunski zunanji minister An-tonescu je v razgovoru z beograjskimi časnikarji med drugim izjavil, da ne veruje, da bi prišlo do vojne, ker so državniki pre-modri (!), da bi dopustili novo klanje. Upa, da bo nova locarn-ska pogodba vendarle sklenjena.
Po 15 ur trajajoči seji je avstrijski ministrski svet sklenil, da razpusti vse na pol vojaške organizacije in tudi Heimwehr. Kljub temu pa so ostali hajmverovski ministri v avstrijski vladi. Takoj nato je policija zapečatila vse prostore hajmverovskih organizacij, ki niso nikjer dale nobenega odpora, čeprav je še pred kratkim grozil knez Starhemberg, da se Heimvehr ne bo pustila razorožiti. Razpust je vlada sklenila, ker da je bil zaradi notranjih sporov med hajmverovci mir v državi ogrožen. Kancelar šušnik se je s tem rešil svojega tekmeca Starhemberga.
Na seji italijanske vlade je poročal Mussolini o oboroževanju Italije. Vsa vojna industrija je koncentrirana in pod vojaškim nadzorstvom dela sedaj že 1200 tvor-nic. Predvsem se mora povečati še italijanska proizvodnja letal in vojnih ladij. Delovni čas je treba: v nekaterih vojnih industrijah po- j daljšati na 60 ur na teden. Za i nova letališča je dovolil ministrski svet kredit 140 milijonov lir. Nova letališča se zgrade tudi vzdolž Jadranske obale. Kader letalcev se poveča. Efektivno stanje vojne mornarice se poveča na 70.000 mož. V ladjedelnicah se gradi cela vrsta novih ladij, da bo Italija mogla očuvati italijanski prestiž v Sredozemskem morju.
Zasedanje skupščine Zveze narodov je bilo v soboto zaključeno. Na zadnji seji je predsednik skupščine zlasti poudarjal veliko važnost francoske iniciative za olajšanje mednarodne trgovine. Svoj govor je zaključil s slavljenjem demokracije ter kolektivnega sodelovanja v Zvezi narodov za napredek človeštva.
Londonski odbor za nevmešava-nje v španske dogodke preživlja največjo krizo. Portugalska Je že izstopila iz odbora, Rusija pa bo najbrže njenemu zgledu v kratkem sledila. Istočasno pa dobivajo tako španski nacionalisti ko madridska vlada vedno novo orožje. Londonski odbor je s tem zašel v največjo zagato in si ne ve več pomagati.
Madariaga, bivši španski delegat pri Zvezi narodov, je izjavil, da bi prišlo do sedanjih španskih dogodkov tudi, če ne bi Lenin in Mussolini nikdar živela. Mogoče je, da bodo sedaj zmagali desničarski uporniki, toda njih zmaga ne bo trajna, ker španski narod ne mara več starih razmer. General Franco se bo zato obdržal le, če bo tako pameten, da ne bo vodil le re-vanšne politike proti komunistom, temveč bo uravnal svojo politiko tako, da bo v skladu z zahtevami španskega naroda.
Na španskem bojišču je sedaj najvažnejša akcija boj za Oviedo, ki postaja drugi Alkazar. Vladne čete so že vdrle v mesto, toda nacionalisti se še vedno branijo. Istočasno se bližajo mestu tudi nove kolone nacionalistov, od katerih so se nekatere že približale mestu na 30 km. — Uporniki trde, da so vse železniške zveze med Madridom in morjem pretrgane in da je Madrid navezan le še na cestni promet.
Madrid je obkoljen od vseh strani. Položaj madridske vlade je zlasti težaven, ker. ni med pristaši ljudske fronte nobenega soglasja. — Sovjeti so začeli v zadnjem času madridsko vlado krepkeje podpirati z vojnim materialom. Tudi več ruskih vojaških strokovnjakov je bilo poslanih v Madrid.
Španski anarhisti niso posebno zadovoljni, ker bodo sovjeti v večji meri podpirali Španijo. Boje se namreč, da bo potem narastel vpliv Caballera, dočim imajo danes oni največji vpliv v madridski vladi.
Mandat za sestavo nove madžarske vlade je dobil sedanji podpredsednik vlade Daranyi. Nekateri listi pišejo, da bo njegova politika bolj prijazna Franciji. A to so le prazne želje, ker revizionizem ostane glavna točka mad-jarske politike in zato tudi ni. v Budimpešti frankofilska politika mogoča.
Daranyiju se je tudi posrečilo, da je sestavil novo vlado, ki je v bistvu stara Gembešova vlada, samo brez najbolj vnetega Gembe-šovega pristaša, vojnega ministra Somkuthyja. Ta se je moral umakniti generalu Rodenu, ki ga je svoje dni uDokojil Gembeš. Se nekai manjših izprememb je v vladi. Napovedano razčiščen’e se ni izvedlo, ker je pač stvar prenevarna
Dinar po devalvaciji zlatih
valut
Mava finaninega ministra Letiee
Takoj po devalvaciji francoskega Iranka je podal finančni minister Dušan Letica izjavo, v kateri je odločno poudaril, da dinar ne bo devalviran. Sedaj ije podal finančni minister Letica novo izjavo, v kateri pravi med drugim:
Najodločneje demantiram vesti, ki se širijo v zadnjem času in po katerih bi bila zaradi devalvacije franka in drugih valut stabilnost dinarja v nevarnosti. Ni nobenih upravičenih razlogov, ki bi pojasnjevali takšno potrebo niti nima vlada volje, da se pri izvajanju svojega načrta o gospodarskem in finančnem dvigu države odreče najbolj dragocenega orožja v tej stvari — stabilnosti našega narodnega denarja. Dinar mora tudi v bodoče ohraniti svojo polno in neokrnjeno dosedanjo vrednost ter bo zato tudi še nadalje ostal predmet največje vladne pazljivosti.
Njegova stabilizacija se je izvršila že z uredbo z dne 15. januarja 1935 in od takrat se pogoji za vzdrževanje te stabilizacije niso niti najmanj spremenili. Naša valuta je bila stabilizirana, ko se dejanski tečaj dinarja ni skladal z uradnimi tečaji. More se reči, da smo bili mi predhodniki sedanje devalvacijo v Kvropi, ker smo takrat odkrito in iskreno priznali dejansko stanje ter prilagodili tečaj dinarja dejanskemu stanju tudi v zakoniti obliki, s tem da smo uvedli premijo v višini 28'5%.
Dejstvo pa je, in tudi to je treba priznati, da bi mogla imeti devalvacija valut do neke mere tudi slabe posledice, čeprav v blagi meri, za naš izvoz ter na priliv svobodnih deviz, ki so nam potrebne za izvrševanje mednarodnih pogodb. To bi se zlasti moglo zgoditi, če bi se tem državam posrečilo, da bi kljub devalvaciji obranile na svojih domačih trgih nespremenjene cene. Razvoj bo kmalu pokazal, če se jim bo to posrečilo in na ta razvoj je treba počakati z vso hladnokrvnostjo. Veliko vprašanje je, če morejo te države prenesti na druge države vse posledice devalvacije. Mislim, da je važno, če se opozori naše gospodarstvo že danes na naslednja dva momenta, ki moreta imeti velik vpliv na naš izvoz.
Najprej treba omeniti činjenico, da je glavni del naše izvozne trgovine v predmetih, ki se prodajajo po svetovnih cenah (žito, koruza, trd les) in katerih cena bo v državah z devalvirano valuto porasla. Drugi važni moment je, v jasno izraženi želji držav z devalvirano valuto, da ohranijo svoje sedanje cene z znižanjem uvoznih carin in postopno odpravo uvoznih barier. To bo vsekakor tudi ugodno vplivalo na naš izvoz, ker ! mu bo omogočilo boljše konkurenčne pogoje na svetovnih trgih. Ugodne pa bodo tudi posledice za naš uvoz, ker se bodo pocenili !nam potrebni industrijski pred-' meti in se bo s tem zmanjšalo ‘nesorazmerje med cenami industrijskih in agrarnih proizvodov.
Če je vse tako, potem bi bilo več ko nepremišljeno, če bi mi sami posegali v stabilnost dinarja ter zaradi trenutnega zboljšanja ee,n za posamezne izvozne predmete tvegali vse one nevarnosti, ki bi jih moglo omajanje stabilizacije dinarja imeti za naše notranje gospodarsko in finančno | življenje. Splošna gospodarska konjunktura v državi, ki se v znat-j nem obsegu opira baš na stabilnost dinarja, nikakor ne zahteva kakšne spremembe v valutni politiki.
Nivo con ne samo da ne pada, temveč kaže celo tendenco za dvig.
Važno je tudi to, da se neraz-imerje med cenami industrijskih
in agrarnih proizvodov vedno bolj manjka v korist zadnjih, kar vsekakor pomeni zboljšanje materialnega položaja našega kmetijstva.
Tehnična pozicija dinarja je zelo solidna. Narodna banka je imela že ob pričetku izvozne sezone znatno rezervo v svobodnih devizah in ta rezerva ji dovoljuje, da izvaja politiko ohranjevanja di-narjeve stabilnosti, na njegovi sedanji višini. Ta pozicija se v korist dinarja okrepljuje tudi zato, ker bo del naših obveznosti in dolgov plačevan odslej v devalvirani valuti, ter se bo zato tudi izvoz tujih deviz zmanjšal.
Dolžnost kr. vlade je, da v okviru svoje gospodarske in finančne
politike stori vse potrebne ukrepe, da se čim bolj zmanjšajo težave, ki bi mogle nastati zaradi izpremembe prejšnje valutne situacije in poskusov, da se ta iz-preniemba izkoristi v škodo narodnih slojev.
Ni morda odveč, če na koncu še dodam, da kr. vlada odkritokrčno veruje, da bo od velesil proklami-rana akcija v svrho zboljšanja in oživljanja mednarodne zamenjave blaga ter splošnega zboljšanja gospodarskih razmer na svetu, privedla do splošno zadovoljivih rezultatov in da more naša država računati na vse koristi in olajšave, ki bi jih njen današnji gospodarski in finančni položaj potreboval.
Dvig	pap
na beograjski
Beograjska borza je bila pretekli teden v znaku velikega dviga
skoraj vseh vrednostnih papirjev. Zakaj je nastal ta dvig, ni skoraj mogoče pojasniti in »Narodno blagostanje« pravi kar naravnost, da je v gibanju tečajev na borzi več mistike ko logike. Tako so na primer padli papirji Priv. agr. banke zaradi znižanja dividende za polovico na 170 din. Nato pa so na-krat poskočili na 200 in 205 din, čeprav se niso izgledi na dividendo prav nič zboljšali. Vojna škoda je poskočila od 355 na 373. Ne more se ravno reči, da bi bil ta tečaj previsok, ker moglo bi so dogoditi tudi obratno. Toda razloga ni za to naglo spremembo. 7% Blair je poskočil od 71 na 78. Na borzi se je kolportirala vest, da je skok dolarskih papirjev nastal, ker je baje namera, da se kot podlaga za obračun dolarja v dinar doda 28‘5% premija. Ta vest je prišla iz Zagreba. V Beogradu se o tem ni moglo nič slišati. Toda Zagreb je sedaj dobro informiran. Tako je Zagreb še dva tedna predno je bila izdana uredba o razdolžitvi kmetov, s katero je bila znižana od države zajamčena dividenda od 6 na 3%, predal velikanske količine delnic Privilegirane agrarne banke, in sicer po najvišjem tečaju. Sedaj pa Zagreb pridno kupuje dolarske papirje po najnižjem tečaju. Dne 1. novembra se bo pokazalo, če je bil račun Zagreba pravilen.
Da ni bilo odločilno za dvig tečajev obrestovnnje posameznih delnic, se vidi tudi iz tega, da so delnice Narodne banke zopet zelo narasle od 6.750 do 6D00 in da bodo morda prihodnji teden že dosegle 7.000 din.
Javna roka ni pretekli teden na beograjski borzi skoraj nič posredovala. Vendar pa je morala biti neka druga višja sila na delu, ki je pognala tečaje navzgor, Nehote vsaj dobiva človek ta vtis, če proučuje gibamje tečajev. Je pa tudi mogoče, da so velike valutne spremembe same povzročile to zmedenost na borzi.
Na deviznem trgu je bil pretekli teden najbolj značilen dogodek padec dinarja proti funtu. V Curihu je sicer funt nazadoval, kljub temu pa se je pri nas dvig-
nil na 250 din, to je nad svetovno pariteto. Dvignil pa se je tečaj predvsem zaradi intervencije Narodne banke. Naši devizni činitelji so očevidno mnenja, da je bilo znižanje tečaja funta na 234 napaka in de je mnogo bolj naraven tečaj 250 din. Mi smo se s tem vezali na funt, vendar pa ne tako, da bi morali tudi slediti luntu v vseh njegovih kolebanjih. Kakor smo bili dosedaj dejansko stabilizirani na švicarski frank, tako bomo sedaj na angleški funt, ki je danes poleg dolarja pač najbolj stabilna valuta raj svetu.
Značilno pa je, da je zelo poskočil tudi napoleondor ter dosegel celo ceno 350 din, kar je znatno nad oficialnim tečajem. Vidi se, da so velike valutne spremembe vznemirile množice, pa čeprav je to vznemirjenje neopravičeno.
Obenem s funtom se je okrepila tudi nemška marka In celo šiling se je nekoliko opomogel, proti koncu tedna pa zopet popustil. Verjetno je, da bo nemška marka bolj stabilna.
Na pariški borzi so naši papirji porasli v tečajih, dočim so na nju-jorški ostali v glavnem neizpre-menjeni.
Na zasebnem trgu v Beogradu je notiral funt 250, švicarski frank 11/65, francoski frank 2'35 in dolar 50’75 din. Blaga pa je bilo na trgu zelo malo.
Denarstvo
Nemški pogoj za devalvacijo marke
Iz Rima se poroča, da je tudi Nemčija pripravljena devalvirati marko, čeprav se ta namera iz oficialnih berlinskih krogov demantira. V Rimu so prepričani, da bo Nemčija sledila vzgledu Italije. Enaka poročila prihajajo tudi iz Amerike. Tako pravi poročilo iz New Yorka, da je Nemčija pripravljena pridružiti se novemu valutnemu sporazumu in razvrednotiti marko, toda pod pogojem, da dobi veliko mednarodno posojilo. To posojilo naj bi se izdalo v Ameriki, za njegov uspeli pa naj bi jamčile neke ameriške in angleške banke.
kakovost
odločuj
Po malenkostni porabi vidite takoj, koliko več Vam zaleže in koliko Vam zato prihrani dobra
Knei
sladna
BOVCH
1886	1936
BOSCH-SERVICE
Izvršujem vsa popravila magnetov za avtodyname, zaganjače (Anlasser) ter vso električno napeljavo na avtomobilih in motociklih. Lastne naprave za polnjenje akumulatorjev. Vedno v zalogi vsi tovrstni Bosch-proizvodi.
J. KRALJ
LJUBLJANA■ Gosposvetska 13. Tei. 2sss
Zakaj Madjarska ne bo devalvirala
Uradni madjarski krogi izjavljajo, da Madjarska ne bo devalvirala, ker je dosegla z uvedbo sistema valutnih dodatkov isti učinek, ki ga bodo druge dTŽave dosegle z devalvacijo. Neupravičen ije tudi strah, da bi mogel trpeti madjarski izvoz, če ostane madjarska valuta nedevalvirana. Kajti madjarski agrarni proizvodi imajo ceno, ki je v skladu s svetovno pariteto. Zato se bo moralo v devalvirani valuti plačati za to blago toliko več, za kolikor je bila do-tična valuta razvrednotena. Nekaj spornih vprašanj ije sicer, toda ta se bodo mogla rešiti s trgovinskimi jiogajanji. Gibčnost valutnih dodatkov dovoljuje Madjarski, da ohrani svojo valuto na sedanji višini.
Turčija in devalvacija valut
Iz turških uradnih krogov se sporoča, da balkanske države v sedanji okoliščinah ne morejo razvrednotiti svojih valut. Na razr vrednotenju da so interesirane predvsem države, v katerih so cene visoke. V balkanskih državah pa so cene agrarnih proizvodov tako nizke, da ni nobenega razlega za devalvacijo valut.
*
Narodna banka je določila za italijanski kliring, da znaša s pri-mom tečaj italijanske lire 228-83 dinarjev za 100 lir. Prejšnji obračunski tečaj je bil 355-40 din.
ItaUjanska vlada je določUa odkupno ceno za zlato na 21,318 lire za gram čistega zlata, dočim Je znašala preje cena le 12.63 lire. Nova cena je torej za 69 °/# višja, kar je v skladu z 41 odstotno devalvacijo lire.
Po izkazu švicarske banke z dne 7. oktobra se je zlati zaklad banke povečal za 522 na 2075,9 milijona šv. frankov. Devize so se povečale za 24 na 48 milijonov frankov. Obtok bankovcev znaša 1.363,4 milijona frankov. Kritje bankovcev, ter obveznosti na pokaz dosega 89,11 •/».
Madjarska narodna banka je določila tečaj lire v klirinškem prometu pri nakupu na 24.7, prt prodaji pa na 25.5 pengov za 100 lir.________________
barva, pletira in
Ze v 24 arah s-r&£
itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere suši. mangu In lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanikt nasip 4-6. Selenhnrgova ni. 8.
Teletnn št. 22-72._______
Nov fond
Vlada je izdala uredbo o obveznem odkupu domačega bombaža. Po tej uredbi morajo uvozniki bombaža, industrije in obrtniške zadruge, ki predelujejo bombaž, odkupiti del tega bombaža po določeni ceni od domačih proizvajalcev. Uredba določa nadalje, da se bodo za uvožen bombaž pobirale posebne kontrolne takse, ki se bodo oddajale v poseben fond, ki bo naložen pri Drž. hip. banki.
Menda je pri nas že pogoj za pravilnost uredbe, da se z njo ustanavlja vsaj en fond, ki se nalaga pri Drž. hip. banki.
MATIN0VA4J
Opozorilo k volitvam v Zbornico za TOI
Glede na povsem netočno notico v .tukajšnjih dnevnikih od 9. t. m. o postopku pri volitvah v Zbornico za TOI, razglaša Glavni volilni odbor ponovno:
Reklamacijski rok poteče šele 14. (ne 13.) oktobra 1.1. Dotlej se imajo reklamacije izročiti osebno ali po pošti pristojnemu krajevnemu volilnemu odboru ali neposredno glavnemu volilnemu odboru (ne združenju). Aklivno volilno pravico ima vsak volilni upravičenec v vsakem odseku, v kate-
rega po svoji obrtni pravici spada; v tistem odseku pa ima ne glede na število obrtov in podružnic samo en glas. Gostilničar in trgovec ima torej volilno pravico in en glas v gostinskem in enega v trgovinskem odseku. Trgovec z več trgovinskimi obrati pa ima v trgovinskem odseku samo en glas; do najkesneje 13. oktobra t. I. pa mora tak volilec javiti, na katerem volišču bo volil, sicer bo na vseli voliščih črtan.
Glavni volilni odbor Zbornice za TOI v Ljubljani.
Predsednik: Šink s. r.
Dobave - licitacije
Dne 14. oktobra bo pri Koriian-di 39. pešadijskega polka v Celju ofertna licitacija za nabavo krom-1 pirja, zelja, čebule, kave, čaja, pfažeriega ječmena ter kavinih konzerv.
Dne 19. oktobra bo v Intendan-turi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo krompirja, riža, zdroba,, je-šp’renčka, testenin, svinjske masti, olja, paprike, kislega zelja, praženega ječmena, kavinih konzerv, čebule, kisa in čaja.
Dne 16. oktoora bo v pisarni in-ženjerije štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za popravilo objektov kasarne »Vojvode Mišiča« v Ljubljani.
Dne 16. oktobra bo v intendan-
tudi štaba II. armijske oblasti v Sarajevu ofertna licitacija za nabavo 271 železnih sodčkov za petrolej.
Dne 16. oktobra bo v intendan-turi štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo testenin, olja in paprike za ljubljanski garnizon.
Gradbeno odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 16. oktobra ponudbe za dobavo zarezne strešne opeke in 3 brezovih metel.
Obče odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 17. oktobra ponudbe za dobavo kon-ceptnega papirja in belega kartona, strojni oddelek iste direkcije pa do 21. oktobra ponudbe za dobavo azbestnih plošč ter grafitira-nih azbestnih vrvic.
Direkcija rudnika v Kakanju sprejema do 15. oktobra ponudbe za dobavo raznega vodovodnega
VELETRGOVINA
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča Špecerijsko blago, več vrst žganja, moko ter deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom
Oonlkl ii razpolago!
materij ala, portland cementa, svinca, cina, papirja v ploščah, železne žice ter čistega bencina; do dne 22. oktobra za dobavo 12 parov nepremočljive obleke.
Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 15. oktobra ponudbe za dobavo raznega ročnega orodja; do 20. oktobra za dobavo jeklenih sit; do 22. oktobra za dobavo 3000 kg samotne malte; do 29. oktobra za dobavo praška za kalenje in do 5. novembra za dobavo 12 ročnih električnih svedrov.
(Predmetni oglasi so v pisarni za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Doma in po sveto
Za romunskim zunanjim ministrom Antonescom se je ustavil na povratku iz Ženeve v Beogradu tudi bolgarski ministrski predsednik Kjuseivanov. V Beogradu ostane dva dni.
V nedeljo so bile občinske volitve v Vrbaski banovini. Uradno poročilo pravi, da je od 158 občin, v katerih so bile volitve, dobila JRZ 102 občini, JNS 2 občini, Hod-žera 6, združena opozicija 28, bivši zemljoradniki 4, SDS 1, neopredeljeni 5, bivša HSS pa 10 občin.
KUSI) E
V$e/i vrsl p<$
fylog rafij oJu
ali risba 1%
invrituja
najsolidn eiiti jsl iloriaR
ST'DEU
T	it,	Z.S4«
V nedeljo so bile občinske vo- | litve v Loškem potoku in v Ro- i gaški Slatini. Rezultat je naslednji: Loški potok: volilnih upravičencev 715, volilo 548, in sicer za JRZ 366, za opozicijo pa 182 vo-lilcev. Rogaška Slatina: 1271 upravičencev, volilo 724, za JRZ 429, za opozicijo 295 volilcev.
Banska uprava opozarja, da nekateri zlonamerno širijo vesti, da bodo vse šole zaprte, ker da bo proglašena poskusna mobilizacija in podobno. Vse te vesti so zlobne izmišljotine ter se bo zato kazensko postopalo proti vsem, ki bi širili takšne vesti.
Razrešen je bil kot banovinski svetnik odvetnik dr. Rudolf Ravnik iz Maribora, na njegovo mesto pa je imenovan odvetnik dr. Ferdo Miiller.
Naša vlada se pogaja v Parizu
za novo posojilo 500 milijonov frankov, ki bi se uporabilo za plačilo raznih naročil pri francoskih industrijskih podjetjih.
Donavska komisija držav Male antante je sklenila sporazum o sodelovanju paroplovnih družb Male antante na Donavi.
V Dresdenu so se začela jugoslovansko-nemška trgovinska pogajanja. Tudi to pot ni v naši delegaciji nobenega Slovenca.
Družba »Oceania« je dala v promet nov parnik, ki je bil zgrajen 1. 1923. v Angliji in ki ima 3800 ton. Novi potniško-tovorni parnik bo opravljal redni promet v Sredozemskem morju.
Na banovinsko električno omrežje so bile priključene vasi Hote-mež, Loka pri Zidanem mostu in Marijin dvor. V kratkem bodo priključene tudi. Radeče. Tudi Krško dobi še to jesen elektriko.
Francoski gospodarski svet je izdal proglas na vse trgovce s pozivom, da zaradi devalvacije franka ne povišujejo cen. Vsak trgovec, ki se v to zaveže, bo prejel tablico, na kateri bo napisano, da so ostale v njegovi trgovini cene nepovišane.
Predsednik egiptske vlade Nahaz-paša je odpotoval iz Genove naravnost domov v Egipt. Pričakovalo se je, da bo po obisku Hitlerja obiskal tudi Mussolinija. V zadnjem hipu pa jč Nahaz-paša to namero opustil.
Na italijanskih železnicah veljajo od 6. oktobra dalje naslednji tečaji: za 100 din se dobi 49 lir, 1 funt je 95 lir in 1 šiling 3,67 lire.
Arabska stavka in sabotaža Tj Palestini se je po posredovanju! arabskih kraljev nehala.
Hud mraz je nastopil v Italiji.
V Milanu je padla temperatura na —7". V alpskih krajih pa celo na —10°.
Radi« Ljubljana
Sreda, dne 14 .oktobra: 12.00: Kmečka pesem, kmečki ples (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče jx) željah — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Mladinska ura: Polajnarjev Lojzek išče srečo (zvočni prizor) — izvajajo člani radijske igralske družine — 18.40: Pravno predavanje: Dedno pravo (Valentin Bidovec, sodnik) — 19.08: čas( vreme, poročila — 19.30: Mesečni1 kulturni pregled — 19.50: šahovski kotiček (prof. Bajec) 20.00: — Gostovanje dirigenta Jensa Schro-derja. Radijski orkester izvaja pod njegovim vodstvom — 21.30: Narodne pesmi poje kvartet »Fantje na vasi« — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Moderna plesna glasba (plošče).
četrtek, dne 15. oktobra: 12.00: Sinfonične pesnitve Clauda De-bussya (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Operni zbori (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Samospevi gdč. Gnus Mire — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: predavanje Sokola kralj. Jugoslavije —■ 19.50: Zanimivosti — 20.00: Narodne pesmi ob spremljevanju Kmečkega tria poje g. Jože Go-stič — 21.15: Plesne skladbe za dva klavirja (gdčni Hrašovec Silva in Šaplja Božena) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Koncert kvarteta pihal.
Udajalelj »KoaioroU Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d« njen predstavnik O. Milialek, vsi v Ljubljani.
St. 10.602/11,
Nabava.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 28. 10. 1936 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 2000 kg transformatorskega olja za 60 KV. Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 8. oktobra 1936.
V globoki žalosti sporočamo vsem, da je naš srčno ljubljeni, predobri soprog, skrbni oče, stari oče, stric in tast, gospod
Marija roj. Pollak, soproga; dr. Fred, sin; Anica gor. Vukojevic, Marica por. Deu, Jožica por. Bedenk, Heda por. dr. Pušenjak, Milena por. Prah, Vita, Živa, Stoja por. dr. Kosti, hčerke; Vukojevič Stipica, bančni ravnatelj, Deu Bogomir, sreski podnačelnik, Bedenk Janko, poveljnik polic, straže, dr, Pušenjak Stanko, zdravnik, Prah Adolf, tovarnar, dr. Kosti Janko, pomočnik direktorja, zetje; Hedica, Ljubček, Tomazek, Dušica, Borut, Cvetka, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Franc
Crobath
ief-senior tvrdke Franc Crobath d. z o. z.
v 79. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, v sredo, dne 7. oktobra, ob 10. url zvečer Gospodu vdan preminul. Nepozabnega pokojnika smo položili k večnemu počitku v petek, dne 9. oktobra, v rodbinski grobnici na pokopališču v Kranju. Sv. maša zadušnica se je brala dne 10. oktobra ob 8. uri zjutraj y farni cerkvi v Kranju. Priporočamo ga v pobožno molitev in blag spomini
Kranj
dne
10
oktobra
1936