LISTEK. (.Dalje.) Ljudje so mi jir:ivili, da je mož oltarja bogat, a skopuh slcozinskoz. Dolgo sem povpraševal v vasi po njem, dokler ga nisem našel v prav razclrapano umazani bajti. Mož je zajenml nekaj krompirju podobuega iz glinaste skledie in bil oblečen v pošite cunje kot nnjbolj zakotni š])ehomalh. Pokhiil mi je, lco sem ga vprašal, <^e je on tukajšnji župnik, jedel je naprej in gledol i:rko v Ktlo^lo. Pri neci stn sedeli dve ženski; ena zimsko starikava babura, druga mlada, vsaka s svojo sklecto Irrompirja in z žlico kostenjačo v rok;. Tudi od toh dveh si nisem obetal kaj ve6 prijaznosti, kakor od Kospoda. Mojo zadrego je menda uvidel starec, odložil ?Iico, se obrisal z roknvom po dolgem krog ust in me nafrovoril v r-isti nemšCini: ,,Ka.j pa hočete pri meni?" Sem mn razložil vzrok svojoga prihoda in ga nrnsil zn kliufi od cerkvo. Dedtoc me jo gledal ostro ter mi rezko odgovoril, da pred deveto uro ni nič, br bo on blagoslnvIj&l novo pSenioo. S tem dovoljen,;°ra- sem se tudi zadovoljil, se poklonil in odšel, ne cla M mi bil župnik j,rivoščil: Z Bogom, brate! Na vse zgodaj drugo jutro me je tirala velika radovednost v cerkev gledajt, kako bo ta župnik blagoslavljal novo pšenico. Rano okoli S. ure sem Že bil pri hramu božjem, iz katerega sta odmevala pet.ie in molitev. Pred velikimi cerkvenimi vrati je stala na mizici ogromna lončenkn, kuhane pšenice, na gosto ]-osute z neznano, belo tvarino. Krog mizice so bili 4 leseni stolci, na vsakem sedeiiu po ena lesena žlica^ Stopivši v cerkev, sem zagledal župnika pred cltarjem, molečega na glas iz knjige. Odgovarjal je rau prav hripavega glasu stankav mežnar; svetili fcso pred žrtvenikom šo trije možaki z debelimi svefipmi, obleftoni v prav tople kožuhe. Po tleh je šo 6epelo in se križalo po dolgem nekaj babnic. Pleban je na dolgo molil, potem še maševal slovesno do 7. ure. Nato so je slekel pred oltarjera, in mežnar mu je prinesel drug zlatikast plašft, v roko [>a mu je ponudil aspergil (škropilnik) izvanredne velikosti. Takn napravljen je stopal gospoa pleban \7 spremstvu mežnarja in treh možakarjev k oni sl-lcdi s pšenico pred velika vrata. • Tukaj so vsi dolgo peli in molili. Nazadnje je duhovnik poškropil .ied z blagoslovljeno vodo, jo pokadil kroginkrog s kadilom, zagrabil jedno žlico in liotegnil z njo po sredini sklede tri križe. Po končanem cerkvenem obredu ga jo mežnar na hitro slekel. Gospodi pleban in trije mozakarji sO posedli vsak na svoj stolec krog mizice. Vsak je pri- jel na trdo z riesnico leseno žlico, zajel na globoko m zafieli so voziti jod v usta. Zavživali. so fisto mol- 6e ter zajemali tako hlastno naglo, kakor bi se ko« sali, kateri bode hitrejši. Babure so jili gledale od daleft in bojazljivo, da ne bi kateri izmed dedcev v tej prehranjevalni tekmi polomil žlice in razbil sklede. Le od 6asa do časa ]q prenehal po eden v to liko, da se je obrisal z rokavom krog penastih ust. Postali pa niso poprej, dokler niso zaštorljale žlice po praznem dnu sklede. Bog jim blagoslovi, sem si mislill Dobre želodce so imeli vsi šUrje; samo sv. Duh le menda ni krilatil nad njirni, ker so pospravili take množine pod streho. Po končanem zajutreku so se še vsi pokrižali, se malo oddahnili ter se razšli. Eno izmed bablet je nobasalo skledo in žlice. Blagoslov nove pšenice je biJ končan. Ob 9. uri dopoldne sem opravil tudi jaz nago slovesnost, samo bolj na kratko nego blagoslovitelj nove pšenice. Iz posto.jank pri Sznedowu so nas premestili po preteku treh tednov še bolj navzgor ob Dnjestm v strelsko 6rto: Iwanye—Dzwiniacz. Tukaj smo životarili cele tri mesoce: sei>tember, oktober in november. Parkrat smo se mudili med tem na odpoBitku v mostu Zaleszcyki. Zivljenje, delo in dogodljaje v teh krajih sem popisal takoi v zaeetkn teh ,,Vojnih spominov" pod naslovora: JV gradu, v postoiankah in v mestu." Koncem meseca decembra sem odromal po 18 mesecih bivan.ja na bojnem polju na kratek dnpust v domovino. Doma na o2etovem domu sem obhajnl bo- ži8ne praznike vojnega leta 1915 in nazdravljal no\emu letu 1916. Ko sem se vrnil nazaj na bojišče, so nas odposlali pro6 od Dnjestra v Bukovino ob rusko mejo t fcrvavo-ljuti bobneči ogenj. ZadošcesjeJ Nek misijonar pripoveduje sledeči zanimiv dogodek, ki velikodušnim dobrotnikom afriških mlsijonov znova dokazuje, da je vzdržovanje katehistov — domafiinov-neduhovnikov, ki poučujejo verske resnice, kot so v katehizmu — silno važna stvar; kajti dclo teh poraožnih misijonarjev je rodilo že najlepše vspebe za cerkev in za nebesa. Na mišijonski postaji, ki jo oskrbuje domafti katehist, ie bil poklican mlad katehumen (pagan, ki so pripravlja na sv. krst) kot priCa k sodnijski obruvnavi. Vsiljivo prigovarjanje strank in soclnikov ga je premotilo in zmedlo, da je potrdil resničnost Bvcjiti izjioverli na malikovalskem kamenu. Mladi paf!&n si oGividno ni bil v svesti, da je storil kaj hudega. Kajti nekaj dni pozneje je pripovedoval patru c<?krito in brez strahu, lcako se je vršila sodnijska obravnava. Misijonar je porabil priliko, da je pou&il in posvaril njoga in ostale katelmmene. Predočil ie krivcu kaznjivost njegovega dejanja in da bi svarilo Se naredilo vefiji utis, mu je naložil za pokoro, da mora neknj časa ostajati moi sv. rnučc pred cerkvenimi vrati. Katehumen se je voljno uklonil in od tega dne dalje je klečal pri jutranji in vefierni molitvi in v nedeljah med sv. mašo pred durmi kapele. Kmalu potem je bil poklican tamošnji katehist od gosposke bližnjega kraja pred okrožno sodišče. Dolžili so ga, da je izruval malikovalsko dtrevo, in da je povzročil s svojimi pridigami med domačini velike nemire. Misijonar se je zavzel za zatoženca. Vsled tega je ukazal okrajni komisar, da se sodba odloži in je poslal domov vse poglavarje, ki so pr.išli v velikem številu k obravnavi. Hoteli so izposlovati, da S8 katehist izžene. — Predno se je pater zavzel za kat6hista, ga je dal poklicati k sebi, da bi od njega samega zvedel, 6e je res on izdrl fetiško drevo. Ta pa je na vpraSanje samo odkimal z glavo. ,,Kdo pa je potem izdrl drevo?" Nobenega odgovora. Pater je zdaj zaporedoma našteval vse kristjane, o katerih je mislil, da so mogoče to storili, pa pri nobenem ni kateliist pritrdilno odgovoril. Ker kateliist sam ni hottl imenovati storilca, mu je pater slednjifi resno zapovedal, da stvar pojasni. Katehist tedaj odgovori: ^O6e, ti si nas učil, da so vice, kjer bomo morali pretrpeti kazni za svoje grehe. Učil si nas, da si moremo te kazni okrajšati, fee v življenju kaj storimo, da zadostimo zanje. Tako, zdaj veš, kdo je izruval drevo." Oetudi je bil pater vajen na često nena^aden naCin mišljenja in govorjenja dlomafiinov, vendar ni mogel doumeti pomena teh besedi in je to priznal. Katehist se je porailovalno nasmehnil, Ceš, v. starosti pafi popusti spomin, potem pa je zaCel brez vsakega nadaljnega vprašanja: Pred tedni si obsodil P.-a, 3» mora stati pred cerkvenimi vrati, ker je pred sodiftfcem prestopil božjo zapoved. Od tedaj mu misei na nlegov prestopek ni dala miru. Ko so torej inalikOK valci vsadili pri kapeli fetiško drevo, je sklenil, da. nekaj stori v zadostilo za svoje clejanje in da pokaže svoje kesanje. Sklenil je, da poseka tisto drevo, tudi, 6e ga to spravi v jefto. Z"godaj zjutraj se ie n»-pravil in vzel svoje orodje, dla v miru brez ovire iavrši svoje delo, ki je v očell paganskih zamorcev — najvefiji zločin. To se mu je tudi izvrstno posrečilo. Nihfie ga ni opazil, samo trije vemo za njegovo 6»janje in mi ga ne bomo izdali. Pokrajinski poglavto: ne sumi brez vzroka, da sem jaz to storil." Torej ne katehist, temveč ufienec, katehumen,. njegov skesani spokorjenec, je izvršil dejanje. Patra. je to jako ganilo in je seveda ohranil skrivnost zar se. Da pa ne bi vzbudilo nikakega suma, spokorjenca ni takoj oprostil njegove kazni, temveč je dovolil Se le Čez en teden, da sme v cerkvi prisostovati svmaSi. Upajmo, 'da postane zvest, gore8 kristjan, opajmo pa tudi, da katehist, ki, kot smo tu videll, nl varen pred sovražnostmi svojih paganskih rojakova. vstraja na svojom težavnem pa tudi zaslužnem me* tu. Oba bodeta enkrat na sodni dan še bolj jasno ia hvaležno spoznala, da se imata zabvaliti požrtvoval* nosti in velikodušnosti svojih evropskih dobrotniMB'« da sta bila poklicana k Iu6i prave vere.* Natanfinejša porofiila «o Crnih katehistih prta»» ga ,,Odmev iz Afrike", letno K 1.50, Ljubljana, Pnfc, škofijo 8.