66 VPLIV EPIDEMIJE COVID-19 NA KAJENJE Helena Koprivnikar POVZETEK: Epidemija tobaka ostaja ena najve jih groženj javnemu zdravju v svetu in Sloveniji. Poznavanje, kako pandemija COVID-19 in v asu pandemije uvedeni ukrepi vplivajo na uporabo toba nih in povezanih izdelkov, je zato pomembno za oceno širših posledic pandemije COVID-19 na javno zdravje. Pandemija bo zelo verjetno imela krat - koro ne in dolgoro ne posledice na kadilsko vedenje. Za Slovenijo trenutno ni na voljo podatkov o tem, kakšne so morebitne spremembe v uporabi toba nih in povezanih izdel - kov v asu pandemije COVID-19. Namen prispevka je pregled dostopne literature o u inkih pandemije COVID-19 na kadilske navade v drugih državah. O spremembah kadilskega vedenja v asu pandemije COVID-19 je v prispevek vklju enih 31 objav, ki izvirajo iz razli nih držav po svetu, najve iz evropskega prostora. Zbrane raziskave kaže- jo, da se kadilci odzivajo na pandemijo razli no, z raznolikimi spremembami kadilskega vedenja, in nakazujejo, da v prvem valu pandemije ve ji delež kadilcev verjetno ni ob u - tno spremenil potrošnje toba nih izdelkov, da se je lahko pove alo število poskusov opu - stitve kajenja in uspešnost opustitve kajenja, a so se številne opustitve kasneje najverjet - neje kon ale z relapsom. Pandemija še poteka in ni še dostopnih raziskav o spremem - bah kadilskega vedenja v kasnejših obdobjih pandemije. Za zaklju ke o smereh in obsegu sprememb v kadilskem vedenju zaradi pandemije COVID-19 je tako še prezgo - daj. Glede na to, da imajo kadilci ve je tveganje za težji potek bolezni COVID-19, pa je klju no, da kadilce seznanjamo z najnovejšimi informacijami o povezavah med COVID-19 in kajenjem, jih spodbujamo k opustitvi kajenja in zagotovimo dostopne in raznolike vrste pomo i pri opuš anju tudi v asu pandemije. UVOD Epidemija tobaka ostaja ena najve jih groženj javnemu zdravju v svetu (1, 2) in vsako leto zahteva prek 8 milijonov življenj. Ve kot 7 milijonov smrti je neposredno pripisljivih uporabi tobaka, okoli 1,2 milijona smrti pa je posledica pasivnega kajenja (1). Tudi v Sloveniji je tobak med vodilnimi prepre ljivimi dejavniki za smrt in izgubljena zdrava leta življenja (2). Vsako leto zaradi bolezni, ki jih povzro a kajenje tobaka, umre ve kot 3000 pre - 67 bivalcev (3). V starostni skupini od 30 do 59 let je vsaka šesta smrt posle - dica kajenja tobaka (3). Poznavanje, kako pandemija COVID-19 in v asu pandemije uvedeni ukrepi vplivajo na uporabo toba nih in povezanih izdelkov, je pomembno za oceno širših posledic pandemije na javno zdravje. Raziskovanje posle - dic ve jih katastrof v preteklih desetletjih razkriva, da so posledice tovrstnih dogodkov obsežne in daljnosežne (4). Tudi pandemija COVID-19 bo z razsežnostjo in uvedenimi ukrepi za zmanjševanje širjenja virusa, kot so fizi na distanca (pogosto imenovana socialna distanca), zaprtje vsakodnevnih dejavnosti in drugi ukrepi, zelo verjetno imela kratkoro ne in dolgoro ne posledice, še posebej na duševno zdravje ljudi in tudi na uporabo psihoaktivnih snovi (5). Za Slovenijo trenutno ni na voljo podatkov o tem, kakšne so morebitne spremembe v uporabi toba nih in povezanih izdelkov v asu pandemije COVID-19. Namen prispevka je pregled tuje literature o u inkih pandemije na kadilske navade. METODOLOGIJA Objave o vplivu pandemije COVID-19 na kadilske navade smo iskali v bazi PubMed s pomo jo iskalnega ukaza z MESH izrazi »COVID-19« AND »Smoking« in na dan 30. 10. 2020 pridobili 128 objav. Od teh je bilo po pregledu naslovov in povzetkov izbranih deset. S pregledom sorodnih lankov, virov pridobljenih lankov in objav po spletu je bilo dodatno prido - bljenih še 21 objav. Skupno je v prispevek tako vklju enih 31 objav, ki go - vorijo o vplivu pandemije COVID-19 na kadilske navade. REZULTATI V 31 objavah so objavljeni podatki iz 30 razli nih raziskav. Ve ina raziskav, to je 22, so prese ne pregledne raziskave, ki so bile opravljene enkrat v asu pandemije, in sicer v marcu, aprilu ali maju 2020 (6–27). Štiri objave vklju ujejo rezultate ponavljajo ih se prese nih raziskav (28–31), pri e - mer dve od teh objav rpata podatke iz iste raziskave (28, 29). Ponavlja - 68 jo e se prese ne raziskave so potekale pred in v asu pandemije, ve i - noma v aprilu, tudi maju 2020 (28, 30, 31), ena pa vklju uje as vse do septembra 2020 (29). Dve longitudinalni raziskavi sta spremljali iste sku - pine opazovancev pred in v asu pandemije, in sicer v maju, juniju in juliju 2020 (32, 33). Med preostalimi raziskavami je ena, v kateri so raziskovalci uporabili mešane kvalitativne in kvantitativne raziskovalne metode in je bila izvedena v aprilu 2020 (34). V eni raziskavi so analizirali spremembe v prenosih spletne aplikacije za pomo pri opuš anju kajenja (35) in v eni iskalne trende s pomo jo iskalnika Google, in sicer pri obeh v asu pred in med pandemijo (36). Raziskave so bile izvedene ve inoma v splošni populaciji (6, 7, 9–13, 16–19, 23–31), nekaj med kadilci tobaka (14, 15, 20–22, 32, 33), med uporabniki elektronskih cigaret (21, 34), ena med bolniki s kroni nim koronarnim sindromom (8). Vzorci so ve inoma priložnostni med splošno populacijo (7, 8, 10, 12, 13, 15–23, 25–27, 32–34), štiri raziskave so zasnovane na panelih ter po navedbah avtorjev po utežitvi podatkov predstavljajo reprezentativne vzorce (14, 28–31), ena vklju uje naklju no izbran vzorec bolnikov iz registra (8), za ostale pa je na voljo omejen opis vzorca (6, 9, 11, 24). Velikost vzorcev je zelo raznolika, od nekaj manj kot 100 (34) do nekaj ve kot 20.000 oseb (28). Ena od raziskav vklju uje mladostnike (26). Ve ina objav izvira iz Evrope, to je 20, od tega šest iz Združenega kraljestva (ZK) (6, 28–31, 35), štiri iz Italije (10–13), tri iz (7–9), dve iz Nizozemske (14, 15) in po ena iz Belgije (16), Poljske (17), Španije (18), Danske (36) in Hrvaške (19). Tri objave izvirajo iz ZDA (21, 22, 34), dve iz Kitajske (24, 25), po ena pa iz Tur ije (32), Pakistana (33), Avstralije (23), Kanade (26) in Brazilije (27). Ena objava opisuje raziskavo v petih državah, dveh evropskih (Italijo in ZK), Združenih državah Amerike (ZDA), Južnoafriški republiki in Indiji (20). Najpogosteje so raziskovalci spremljali spremembe potrošnje toba nih izdelkov (6–12, 14–17, 19–25, 27, 33) ter kazalnike opuš anja kajenja (6, 10, 13–15, 20, 22, 25, 28–33, 35, 36), redkeje pa spremembe v odstotku kadilcev (11, 13, 16, 18, 25, 28, 29, 31), za etku kajenja (10, 16, 25, 29), 69 kajenju v doma em bivalnem okolju oziroma v zaprtih prostorih (6, 20, 30) in nakupovalnih navadah kadilcev (10, 20). Nekatere raziskave opisujejo tudi spremembe na podro ju povezanih izdelkov, to so elektronske ciga - rete (10, 11, 20, 26, 31, 34) ali toba ni izdelki, v katerih se tobak segreva (10, 11, 20). V ve ini objav je navedeno, da morebitnih konfliktov interesov v smislu povezav s toba no industrijo ali industrijo povezanih izdelkov, avtorji nimajo. V nekaterih objavah ni jasne navedbe o tovrstnem konfliktu interesov (6, 9, 27, 32–34), ena od raziskav pa je sponzorirana s strani Fundacije za svet brez toba nega dima oziroma »Foundation for a Smoke-Free World«, ki jo finan no podpira toba na industrija (20). Spremembe potrošnje Podatki o tem, ali se je v asu pandemije potrošnja toba nih in povezanih izdelkov med anketiranimi uporabniki pove ala, zmanjšala ali ostala podob - na tisti pred pandemijo, se med posameznimi raziskavami zelo razliku - jejo. Po podatkih razli nih raziskav potrošnjo toba nih in povezanih izdel - kov zviša od manj kot desetina do okoli polovica anketiranih uporabnikov, zmanjša jo od ni do dve tretjini, ne spremeni pa nekaj ve kot desetina do ve ina uporabnikov (6, 7, 9, 12, 14–17, 20–27, 33, 34). Število pokaje - nih cigaret se je med kadilci po nekaterih podatkih zvišalo (11, 16), v asih le neznatno (16), v eni od raziskav pa je približno etrtina kadilcev zve ala potrošnjo cigaret za ve kot etrtino (8). Spet druge raziskave kažejo na znižanje števila pokajenih cigaret (10, 33), ki je ve jega (33) ali manjšega obsega (10), nekatere pa ne kažejo na bistvene spremembe v številu po - kajenih cigaret (20, 26). Posamezne raziskave so analizirale tudi povezave med spremembami potrošnje in razli nimi neodvisnimi dejavniki (7, 14, 16, 17, 19, 23, 24, 33). Nekatere raziskave kažejo, da so potrošnjo verjetneje pove ale ženske (7, 19), druge povezav s spolom niso zaznale (16, 17). Po podatkih nekaterih raziskav so bila zvišanja potrošnje tudi verjetnejša med mlajšimi (7, 16, 33) in med nižje izobraženimi (7, 16), a tudi v tem primeru nekatere raziskave povezav niso zaznale (17). 70 Opuš anje kajenja Raziskavi, ki sta spremljali isti skupini kadilcev v asu pred in med pande - mijo, sta zabeležili, da je bila uspešnost opustitve kajenja ve ja v asu pandemije kot pred njo (32) in da je po za etku pandemije ve kot tretjina v raziskavo vklju enih kadilcev poro ala o vsaj enem poskusu opustitve kajenja, približno sedmina jih je opustila kajenje, a jih je kasneje od teh ve kot tretjina za ela ponovno kaditi (33). Tudi druge raziskave kažejo, da se je odstotek tistih, ki so opustili kajenje ali poskusili opustiti kajenje, znatno zvišal v asu pandemije glede na obdobje pred njo (28, 29), prav tako se je zvišal odstotek uspešnih opustitev kajenja med vsemi poskusi opustitve (29). Odstotek tistih, ki so opustili kajenje, je bil v ZK med 8 % in 9 % (6, 29, 28), podoben tudi med anketiranimi iz Kitajske, a je med njimi kasneje ponovno za ela kaditi okoli etrtina (25). Raziskava iz Italije v primerjavi s podatki iz ZK in Kitajske kaže, da je kajenje opustil nekaj ve kot pol nižji odstotek anketiranih kadilcev (13). Raziskava, izvedena v petih državah, kaže, da je precej, to je okoli polovica anketiranih kadilcev, razmiš - ljala o opustitvi vseh izdelkov z nikotinom, a je le manjši del teh tudi dejan - sko poskusil opustiti njihovo uporabo (FSWS). Podobno je v raziskavi iz ZDA skoraj tri etrtine anketiranih kadilcev cigar nameravalo kajenje cigar opustiti zaradi COVID-19, nekaj manj kot polovica jih je tudi poro ala o poskusu opustitve v asu pandemije (22). V eni od raziskav iz ZK je nekaj ve kot desetina kadilcev in okoli desetina uporabnikov elektronskih ciga - ret, ki so poskusili opustiti kajenje v zadnjih treh mesecih, to storila zaradi COVID-19 (30), v drugi so opustitev kajenja beležili predvsem med kadilci, ki so pokadili manjše število cigaret na dan (31). Odstotek kadilcev V ZK v eni od raziskav v asu prvega vala pandemije (od januarja do apri - la 2020) niso beležili sprememb odstotka kadilcev v splošni populaciji glede na leto 2019 (28), medtem ko so nekaj mesecev kasneje za obdobje januar–september 2020 zabeležili znižanje odstotka kadilcev glede na leto 2019 (29). Pri tem je potrebno poudariti, da v ZK že ve je število let za - pored beležijo zniževanje odstotka kadilcev, torej v pandemiji ni prišlo do izstopajo ih sprememb dolgoletnih trendov (29). Zaskrbljujo e pa so spre - 71 membe v mlajših starostnih skupinah (18–21 let), med katerimi je po dolgih letih ugodnih sprememb prišlo do zvišanja odstotka kadilcev, prav tako se je zvišal odstotek mladih odraslih (18–24 let), ki so kadarkoli v življenju kadili (29). Druga raziskava iz ZK v asu pandemije prav tako kaže na zni - žanje odstotka kadilcev v splošni populaciji, vendar pa v nasprotju s pred - hodno kaže tudi in predvsem na znižanje med mlajšimi starostnimi sku - pinami (31). Tudi raziskavi iz Italije kažeta na znižanje odstotka kadilcev med anketiranimi predstavniki splošne populacije (11, 13), prav tako razi - skava iz Španije (18), medtem ko v raziskavi iz Belgije niso zaznali spre - memb v odstotku (16). Raziskava iz Kitajske pa nasprotno kaže na sicer rahlo, a vendar zvišanje odstotka kadilcev med anketiranimi (25). Po poda - tkih iz kanadske raziskave se je med anketiranimi mladostniki znižal odsto - tek uporabnikov elektronskih cigaret (26). Za etek kajenja Raziskave kažejo na nizke odstotke za etka kajenja med anketiranimi odraslimi osebami (10, 16, 25), vendar ne podajajo podatkov posebej za mladostnike in mlade odrasle, ki so tisti, ki praviloma za enjajo s kajenjem. V raziskavi iz Italije je ve ina anketiranih nekadilcev povedala, da ne na - meravajo za eti kaditi oziroma uporabljati elektronskih cigaret ali toba nih izdelkov, v katerih se tobak segreva, okoli 2 % pa jih je razmišljalo o za et - ku kajenja cigaret in okoli 1 % o za etku uporabe elektronskih cigaret (10). Med polnoletnimi anketiranci iz Belgije je v asu pandemije za el kaditi približno 1 % vseh (16), na Kitajskem nekaj manj kot 2 % (25). O spremem - bah za etka kajenja v mlajših starostnih skupinah so na voljo podatki ene raziskave iz ZK, ki je pokazala, da se je odstotek mladih odraslih (18–24 let), ki so kadarkoli v življenju kadili, zve al s etrtine na skoraj tretjino v obdobju od januarja do septembra 2020 v primerjavi z letom 2019 (29). Kajenje v doma em bivalnem okolju oziroma zaprtih prostorih na splošno Vprašanje, ali so kadilci v asu pandemije ve kadili v doma em bivalnem okolju oziroma zaprtih prostorih na splošno, kar bi lahko privedlo do more - bitnega pove anja izpostavljenosti toba nemu dimu med nekadilci ali otro - ci, obravnava majhno število raziskav. Približno polovica anketiranih kadil - 72 cev iz ZK navaja, da v zaprtih prostorih doma kadijo podobno kot pred pandemijo, približno etrtina pokadi ve cigaret, prav tako etrtina manj (30). Druga raziskava iz ZK kaže, da je med anketiranimi takih, ki v zaprtih prostorih kadijo ve kot pred pandemijo, okoli desetina (6). V Italiji in Indiji se je med anketiranimi kadilci cigaret pove al odstotek tistih, ki kadijo v doma em bivalnem okolju (20). Nakupovalne navade uporabnikov tobaka in povezanih izdelkov Tri raziskave so spremljale spremembe nakupovalnih navad toba nih in povezanih izdelkov v asu pandemije COVID-19 (10, 20, 34). V Italiji so med anketiranci zabeležili zvišanje nabave cigaret, elektronskih cigaret in teko in za elektronske cigarete (10). V drugi raziskavi je o pove anju nabave cigaret poro ala tretjina do skoraj polovica anketiranih kadilcev cigaret, razlog pa je bil strah, da bi v trgovinah te izdelke razprodali ali pa da bi trgovine zaprli (20). Tudi uporabniki elektronskih cigaret so spremenili nakupovalne navade, a v razli ne smeri; do pove evanja nakupov je prišlo predvsem med bolj zasvojenimi uporabniki, nakupi pa so bili pogosteje opravljeni prek interneta (34). RAZPRAVA O vplivih pandemije COVID-19 na kajenje je na voljo nekaj deset objav - ljenih raziskav, katerih rezultati so zelo raznoliki, raziskave se med seboj precej razlikujejo in imajo številne omejitve. Zbrane raziskave kažejo, da se kadilci odzivajo na pandemijo razli no, z raznolikimi spremembami kadilskega vedenja. Nakazujejo, da v prvem valu pandemije ve ji delež kadilcev verjetno ni ob utno spremenil potrošnje toba nih izdelkov ter da se je lahko pove alo število poskusov opustitve kajenja in uspešnost opu - stitve kajenja, a so se številne opustitve kasneje najverjetneje kon ale z relapsom. Raznolikost prikazanih sprememb kadilskega vedenja v asu pandemije COVID-19 lahko pripišemo razli nim vplivom pandemije COVID-19 na kadilske navade, razli ni asovni umestitvi raziskav ter takratnemu stanju 73 pandemije in omejitvenih ukrepov v posameznih državah, iz katerih izvirajo raziskave, a tudi stanju na podro ju nadzora nad tobakom v posamezni državi ter obsegu razli nih programov in aktivnosti za prepre evanje in zmanjševanje kajenja že pred pandemijo. Pandemija COVID-19 lahko predstavlja »streznitveni« trenutek za posameznika glede na vedno ve podatkov o tem, da imajo kadilci in verjetno tudi uporabniki povezanih izdelkov ve je tveganje za težji potek bolezni (39–40), morda tudi za okužbo z novim koronavirusom (41). Zato so v številnih državah v tem asu prisotni pozivi k opuš anju kajenja in drugih toba nih in povezanih izdelkov, tudi v Sloveniji (42). Posamezne raziskave kažejo, da je zaznavanje, da predstavlja koronavirus resno grožnjo in da so kadilci bolj ogroženi kot nekadilci, povezano z ve jo motivacijo za opustitev kajenja (15, 21, 22) in z zmanjšanjem potrošnje tobaka (14). Ukrepi za zmanjševanje širjenja novega koronavirusa, kot so fizi na oziroma socialna distanca in ostajanje doma, so lahko zmanjšali število situacij, ki sprožijo željo po kajenju. Kadilci, ki kadijo predvsem v družbi, morda sami niso kadili tako pogosto kot prej. Ostajanje doma je lahko vodilo tudi v ve jo motivacijo za opuš anje kajenja, ker posameznik morda v doma em bivalnem okolju ni smel ali ni želel kaditi zaradi prisotnosti otrok ali morda pravil lastnika nepremi nine. Dostopnost oddaljenih oblik opuš anja je lahko v tem obdobju prednost, ena raziskava je pokazala, da se je uporaba le-teh pove ala (28), ne pa vse (35). Finan na nestabilnost ali morebitna izguba zaposlitve v asu pandemije sta lahko prav tako prispevali k zmanjševanju potrošnje ali opustitvi kajenja. Ena od raziskav kaže, da so imeli kadilci, ki so v asu pandemije opustili kajenje, verjetneje slabše finan no stanje ali jim je grozila izguba službe (33). Vendar pa lahko pandemija in z njo povezani ukrepi vodijo tudi v pove - anje potrošnje toba nih izdelkov, zmanjšanje motivacije za opustitev in zmanjšanje števila poskusov opustitve kajenja. To je lahko povezano s pove anjem stresa zaradi socialne izolacije, morebitne izgube zaposlitve, finan ne nestabilnosti, skrbi za druge, strahu pred okužbo in COVID-19. Mnogi kadilci se s stresom spopadajo namre tako, da kadijo. Rezultati raziskav o povezavah med kadilskimi navadami in stresom ter duševnim 74 zdravjem so raznoliki. V eni od njih je bil stres povezan tako z zmanjša - njem kot zve anjem kajenja (14), v drugi raziskavi niso zabeležili nobene povezave z duševnim zdravjem ali blagostanjem (33), nekatere raziskave pa so pokazale, da je bilo zvišanje stopnje stresa v asu pandemije pove zano z zve anjem kajenja (7, 23), prav tako tudi zvišanje stopnje depresije in anksioznosti (23) ter znižanje blagostanja (7). Kadilci, ki so zvišali potro šnjo, so bili po podatkih posameznih raziskav verjetneje brez partnerja oziroma so živeli sami (7, 16, 33) in so bili finan no stabilnejši (17, 33). Pomembna ovira pri opuš anju kajenja v tem asu je lahko tudi resni en ali morda le navidezen ob utek pomanjkanja spodbude in podpore za in pri opuš anju kajenja. V asu pandemije je lahko omejen dostop do neka terih vrst pomo i pri opuš anju kajenja, v Slo - veniji npr. do nadaljnjega ne potekajo brezpla na individualna svetovanja za opuš anje kajenja in sku pinski programi opuš anja kajenja v zdravstveno-vzgojnih centrih oziroma v Centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih. Zmanjšana dostop nost najpo membnejših vrst pomo i pri opuš anju kajenja v asu pande mije lahko zmanjša obseg opuš anja kajenja. Oddaljene vrste pomo i so sicer dostopne, tudi telefon za pomo pri opuš anju kajenja, a vendar niso »blizu« vsem, predvsem tistim, ki si želijo bolj osebnega stika s svetoval cem v asu opuš anja kajenja ali opuš anja v skupini. Da se uporaba oddaljenih na inov pomo i ne pove a vedno, kaže tuja raziskava, ki je spremljala število prenosov ene od aplikacij za opuš anje kajenja in ni po kazala pove anja prenosov aplikacije (35). Druga raziskava kaže, da se v asu pandemije v spletnem iskalniku Google ni pove al niti obseg iskanja na temo opuš anja kajenja (36). Dodatno je lahko zmanjševalo opuš anje kajenja tudi poro anje o »zaš itni« ali »zdravilni« vlogi nikotina pri covidu-19 (24, 30), eprav ni na voljo dokazov, da so te trditve resni ne (42). Posamezne raziskave so zbirale podatke o razlogih posameznikov za spremembe kadilskega vedenja v asu pandemije COVID-19. V eni od raziskav, ki je zabeležila, da ve ina kadilcev ni spremenila obsega kajenja, so bili glavni razlogi za spremembe potrošnje tobaka dolg as, pomanjkanje socialnih kontaktov, izguba dnevne strukture, nagrada po težkem delov - nem dnevu, osamljenost, veseljaštvo, napetost in stres (16). 75 Med raziskavami obstajajo precejšnje razlike, kar je prav tako lahko pri - spevalo k nekaterim nedoslednostim v izidih. Razlikujejo se v zasnovi, izvedbi in izboru kazalnikov spremljanja. Prednost teh raziskav je, da so že zgodaj v asu pandemije COVID-19 beležile spremembe kadilskega vedenja, imajo pa številne omejitve. Ve ina dostopnih raziskav je bila izve - denih le enkrat v asu pandemije, ne pa tudi pred njo; glede sprememb kadilskega vedenja so se tako raziskovalci morali zanesti na oceno posa - meznega anketiranca o spremembi, ne pa na meritve prej in potem. Možni so družbeno zaželeni odgovori in pristranost spominjanja. Ve ina raziskav je prese nih preglednih, ki ne omogo ajo vpogleda v asovno zaporedje dogodkov ali vzro nost, in ve ina vklju uje priložnostne vzorce, zato posplo ševanje ni možno in je prisotna pristranost izbora. V nekaterih raziska vah prevladujejo mlajši posamezniki, najverjetneje zaradi spletne izvedbe, v drugih ženske. V marsikatero so vklju eni le posamezniki, ki so v asu pandemije kadili, zato je možno spremljanje sprememb potrošnje le v tej skupini, niso pa vklju eni bivši kadilci, ki so npr. kajenje opustili nedavno, ali pa osebe, ki ne kadijo. ZAKLJU EK Spremembe v kadilskem vedenju so po izsledkih dostopnih raziskav v prvem valu pandemije zelo raznolike. Raziskave imajo številne omejitve in tudi še ne dajejo vpogleda v u inke kasnejših valov pandemije. Za zaklju ke o smereh in obsegu sprememb v kadilskem vedenju zaradi pandemije COVID-19 je tako še prezgodaj in bo potrebno po akati na ve raziskav iz drugih valov pandemije. Vedno ve podatkov podpira zaklju ek, da imajo kadilci ve je tveganje za težji potek bolezni COVID-19, zato je klju no, da kadilce seznanjamo z najnovejšimi informacijami o povezavah med COVID-19 in kajenjem, jih spodbujamo k opustitvi in zagotovimo dostopne ter raznolike vrste pomo i pri opuš anju tudi v asu pandemije. 76 LITERATURA World Health Organization. Tobacco. Fact Sheet [ogled 1. 11. 2020]. Dostopno na: 1. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/tobacco GBD 2019 Risk Factors Collaborators. Global burden of 87 risk factors in 204 2. countries and territories, 1990–2019: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2019. Lancet. 2020; 396: 1223–49. Koprivnikar H., Zupani T. Tobaku pripisljiva umrljivost v Sloveniji (v pripravi). 3. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Neria Y., Nandi A., Galea S. Post-traumatic stress disorder following disasters: a 4. systematic review. Psychol Med. April 2008; 38(4): 467–80. doi: 10.1017/S0033291707001353. Galea S., Merchant R. M., Lurie N. The Mental Health Consequences of COVID-19 5. and Physical Distancing: The Need for Prevention and Early Intervention. JAMA Intern Med. 1. junij 2020; 180(6): 817–818. doi: 10.1001/ jamainternmed.2020.1562. YouGov/ASH Survey Results [ogled 31. 10. 2020]. Dostopno na: 6. https://docs.cdn.yougov.com/h3fyf97ah6/YG-Archive-05052020-ASHcovid19.pdf Rolland B., Haesebaert F., Zante E., Benyamina A., Haesebaert J., Franck N. Global 7. Changes and Factors of Increase in Caloric/Salty Food Intake, Screen Use, and Substance Use During the Early COVID-19 Containment Phase in the General Population in France: Survey Study. JMIR Public Health Surveill. 2020; 6(3): e19630. doi: 10.2196/19630 Cransac-Miet A., Zeller M., Chagué F., Soudry Faure A., Bichat F, Danchin N. et al. 8. Impact of COVID-19 lockdown on lifestyle adherence in stay-at-home patients with chronic coronary syndromes: Towards a time bomb. Int J Cardiol. 1. september 2020. doi: 10.1016/j.ijcard.2020.08.094 [Epub v pripravi] Sante Publique Francais. Tabac, Alcool: Quel impact du confinement sur la 9. consommation des Français? Communiqué de presse Saint-Maurice, le 13 mai 2020 [ogled 31. 10. 2020]. Dostopno na: https://www.santepubliquefrance.fr/ presse/2020/tabac-alcool-quel- impact-du-confinement-sur-la-consommation-des-francais Caponnetto P., Inguscio L., Saitta C., Maglia M., Benfatto F., Polosa R. Smoking 10. behavior and psychological dynamics during COVID-19 social distancing and stay-at-home policies: A survey. Health Psychol Res. 27. maj 2020; 8(1): 9124. doi: 10.4081/hpr.2020.9124 Odone A., Lugo A., Amerio A., Borroni E., Bosetti C., Carreras G., Cavalieri d’Oro L. 11. et al. COVID-19 lockdown impact on lifestyle habits of Italian adults. Acta Biomed. 2020; Vol. 91, Supplement 9: 87–89. doi: 10.23750/abm.v91i9-S.10122 77 Cancello R., Soranna D., Zambra G., Zambon A., Invitti C. Determinants of the 12. Lifestyle Changes during COVID-19 Pandemic in the Residents of Northern Italy. Int J Environ Res Public Health. 17. september 2020; 17(17): 6287. doi: 10.3390/ ijerph17176287 Di Renzo L., Gualtieri P., Pivari F., Soldati L., Attinà A, Cinelli G. et al. Eating habits 13. and lifestyle changes during COVID-19 lockdown: an Italian survey. J Transl Med. 2020; 18: 229. doi: 10.1186/s12967-020-02399-5 Bommele J., Hopman P ., Hipple Walters B., Geboers C., Croes E., Fong G. T. et al. 14. The double-edged relationship between COVID-19 stress and smoking: Implications for smoking cessation. Tob Induc Dis. 2020; 18: 63. doi: 10.18332/tid/125580 Elling J. M., Crutzen R., Talhout R., de Vries H. Tobacco smoking and smoking 15. cessation in times of COVID-19. Tob. Prev. Cessation. 6. julij 2020; 39. doi.org/10.18332/tpc/122753T Vanderbruggen N., Matthys F., Van Laere S., Zeeuws D., Santermans L., Van den 16. Ameele S. et al. Self-Reported Alcohol, Tobacco, and Cannabis Use during COVID-19 Lockdown Measures: Results from a Web-Based Survey. Eur Addict Res. September 2020; 22: 1–7. doi: 10.1159/000510822 Sidor A., Rzymski P. Dietary Choices and Habits during COVID-19 Lockdown: 17. Experience from Poland. Nutrients. 2020 Jun; 12(6): 1657. doi: 10.3390/nu12061657 López-Bueno R., Calatayud J., Casaña J., Casajús J. A., Smith L., Tully M. A. et al. 18. COVID-19 Confinement and Health Risk Behaviors in Spain. Front Psychol. 2020; 11: 1426. doi: 10.3389/fpsyg.2020.01426 ogaš Z., Luši Kalcina L., Pavlinac Dodig I., Demirovi S., Madirazza K., Vali M. 19. et al. The effect of COVID-19 lockdown on lifestyle and mood in Croatian general population: a cross-sectional study. Croat Med J. Avgust 2020; 61(4): 309–318. doi: 10.3325/cmj.2020.61.309 Foundation for a smoke-free world. COVID-19 State of Smoking Poll [ogled 31. 20. 10. 2020]. Dostopno na: https://www.smokefreeworld.org/wp-content/uploads /2020/05/FSFW_COVID-19-Flash-Poll_Summary-Report_2_28_NA_MPpic.pdf Klemperer E. M., West J. C., Peasley-Miklus C., Villanti A. C. Change in Tobacco 21. and Electronic Cigarette Use and Motivation to Quit in Response to COVID-19. Nicotine Tob Res. 24. avgust 2020; 22(9): 1662–1663. doi: 10.1093/ntr/ntaa072. Kowitt S. D., Cornacchione Ross J., Jarman K. L., Kistler C. E., Lazard A. J., Ranney 22. L. M. et al. Tobacco Quit Intentions and Behaviors among Cigar Smokers in the United States in Response to COVID-19. Int J Environ Res Public Health. Avgust 2020; 17(15): 5368. doi: 10.3390/ijerph17155368 Stanton R., To Q. G., Khalesi S., Williams S. L., Alley S. J., Thwaite T. L. et al. 23. Depression, Anxiety and Stress during COVID-19: Associations with Changes in Physical Activity, Sleep, Tobacco and Alcohol Use in Australian Adults. Int J Environ Res Public Health. Junij 2020; 17(11): 4065. doi: 10.3390/ijerph17114065 78 Yan A. F., Sun X., Zheng J., Mi B., Zuo H., Ruan G. et al. Perceived risk, behavior 24. changes and Health-related outcomes during COVID-19 pandemic: Findings among adults with and without diabetes in China. Diabetes Res Clin Pract. September 2020; 167: 108350. doi: 10.1016/j.diabres.2020.108350 Sun Y., Li Y., Bao Y., Meng S., Sun Y., Schumann G. et al. Brief Report: Increased 25. Addictive Internet and Substance Use Behavior During the COVID-19 Pandemic in China. Am J Addict. 4. junij 2020. doi: 10.1111/ajad.13066 [Epub ahead of print] Dumas T. M., Ellis W., Litt D. M. What Does Adolescent Substance Use Look Like 26. During the COVID-19 Pandemic? Examining Changes in Frequency, Social Contexts, and Pandemic-Related Predictors. J Adolesc Health. September 2020; 67(3): 354–361. doi: 10.1016/j.jadohealth.2020.06.018 Malta D. C., Landmann Szwarcwald C., de Azevedo Barros M. B., Saar Gomes C., 27. Machado I. E., Borges de Souza Júnior P. R. et al. The COVID-19 Pandemic and changes in adult Brazilian lifestyles: a cross-sectional study, 2020. Epidemiol. Serv. Saúde [online]. 2020; 29 (4): e2020407. [Epub 25. 9. 2020]. doi.org/10.1590/s1679- 49742020000400026. Jackson S. E., Garnett C., Shahab L., Oldham M., Brown J. Association of the 28. COVID-19 lockdown with smoking, drinking, and attempts to quit in England: an analysis of 2019–2020 data. Addiction. 21. oktober 2020. doi: 10.1111/add.15295. West R., Kale D., Kock L., Brown J. Top-line findings on smoking in England from 29. the Smoking Toolkit Study. Last updated: 12. oktober 2020 [ogled 31. 10. 2020]. Dostopno na: http://www.smokinginengland.info/sts-documents/ Tattan-Birch H., Perski O., Jackson S., Shahab L., West R., Brown J. COVID-19, 30. smoking, vaping and quitting: a representative population survey in England. Addiction, First published: 11. september 2020. doi.org/10.1111/add.15251 [Epub v pripravi] Niedzwiedz C. L., Green M. J., Benzeval M., Campbell D., Craig P. et al. Mental 31. health and health behaviours before and during the initial phase of the COVID-19 lockdown: longitudinal analyses of the UK Household Longitudinal Study. J Epidemiol Community Health 2020; 0: 1–8. doi:10.1136/jech-2020-215060 Tetik B. K., Tekinemre I. G., Ta S. The Effect of the COVID-19 Pandemic on Smoking 32. Cessation Success. J Community Health. 8. julij 2020; 1–5. doi: 10.1007/s10900- 020-00880-2. Siddiqi K., Faraz Siddiqui F., Khan A., Ansaari S., Kanaan M., Khokhar M. et al. 33. The impact of COVID-19 on smoking patterns in Pakistan: findings from a longitudinal survey of smokers. Nicotine Tob Res. 8. oktober 2020; ntaa207. doi: 10.1093/ntr/ntaa207. Soule E. K., Mayne S., Snipes W., Guy M. C., Breland A., Fagan P. Impacts of 34. COVID-19 on Electronic Cigarette Purchasing, Use and Related Behaviors. Int J Environ Res Public Health. September 2020; 17(18): 6762. doi: 10.3390/ijerph17186762 79 Perski O., Herbe A., Shahab L., Brown J. Influence of the SARS-CoV-2 Outbreak 35. on the Uptake of a Popular Smoking Cessation App in UK Smokers: Interrupted Time Series Analysis. JMIR Mhealth Uhealth 2020; 8(6): e19494. doi: 10.2196/19494 Heerfordt C., Heerfordt I. M. Has there been an increased interest in smoking 36. cessation during the first months of the COVID-19 pandemic? A Google Trends study. Public Health. Junij 2020; 183: 6–7. doi: 10.1016/j.puhe.2020.04.012 Gülsen A., Yigitbas B. A., Uslu B., Drömann D., Kilinc O. The Effect of Smoking on 37. COVID-19 Symptom Severity: Systematic Review and Meta-Analysis. Pulm Med. 2020; 2020: 7590207. 8. september 2020. doi: 10.1155/2020/7590207 Reddy R. K., Charles W. N., Sklavounos A., Dutt A., Seed P . T., Khajuria A. The effect 38. of smoking on COVID-19 severity: A systematic review and meta-analysis. J Med Virol. 4. avgust 2020; 10.1002/jmv.26389. doi: 10.1002/jmv.26389. World Health Organization. Smoking and COVID-19. Scientific brief, 30. junij 2020 39. [ogled 1. 11. 2020]. Dostopno na: https://www.who.int/publications/i/item/WHO-2019-nCoV-Sci_Brief-Smoking-2020.2 Patanavanich R., Glantz S. A. Smoking Is Associated With COVID-19 Progression: 40. A Meta-analysis. Nicotine Tob Res. 24. avgust 2020; 22(9): 1653–1656. doi: 10.1093/ntr/ntaa082. World Health Organization. Coronavirus disease (COVID-19): Tobacco. Q & A. 27. 41. maj 2020 [ogled 11. 11. 2020]. Dostopno na: https://www.who.int/news-room/q-a-detail/q-a-on-tobacco-and-COVID-19 Nacionalni inštitut za javno zdravje. Razmislite o opustitvi rabe toba nih in povezanih 42. izdelkov v asu epidemije COVID-19 [ogled 1. 11. 2020]. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/opustitev-rabe-tobacnih-in-povezanih-izdelkov-v- casu-epidemije-COVID-19