i ^ k 1 INijrečji sloveiuld dnevnik ▼ Združenih državah jI VeUa za vse leto ... $6.00 H Za pol leta.....$3.00 0 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I List slovenskih delavcev vAmeriki The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 Entered a a Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 112. — STEV 112. NEW YORK, MONDAY, MAY 13, 1929. — PONDELJEK, 13. M AJA 1929 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL Tvorničarji se poslužujejo skrajnih sredstev. NAD OSEMDESET DRUŽIN JE BILO VRŽENIH NA CESTO Kapitalistom ni nobeno/ sredstvo prepodi o, samo da bi spravili štrajkujoče delavce pod starimi pogoji nazaj v tovarne. — Toda strajkarji se ne dajo preplašiti. — Stavkokazi zastraženi. — Bomba v hiši stavkarskega voditelja. ATLANTA, Ga., 12. maja. — Lastniki pletil-nic po južnih državah so napeli vse sile, da zlomijo štrajk zavednih delavcev. Na vsak način hočejo, da bi se uboga delavska para vrnila na delo pod starimi pogoji. Toda, kakor vse kaže, se bodo temeljito uračunali. Svoje napore osredotočajo v dve smeri: v Washington, kjer se protivijo kongresni preiskavi, ki naj bi dognala, kakšne razmere so vladale v pletilnicah, in v domače kraje, kjer skušajo štrajkarjem zagre niti že itak grenko življenje. Najbolj objestni so lastniki Loray tovarn v Gas-tonia, North Carolina, ter Manville Jenckes Co. Včeraj je bilo postavljenih nadaljnih osemnajst družin na cesto. 5t evilo družin, ki so sedaj brez strehe, znaša osemdeset. Kuhajo in prenočujejo pod milim nebom. I oda v štrajkarjih tiči trdna zavest, da morajo zmagati. Ne plaše se nikakega nasilja ter zatrjujejo, da bodo vztrajali do konca. V hiši delavskega voditelja Eliotta v Elisabeth-ton je včeraj eksplodirala bomba. Par ur nato so oblasti izjavile, da s^ jim "kljub neumornemu prizadevanju ni posrečilo najti atentatorjev'*. V bližini Elisabethtona je bil zažgan skedenj stav-kokaza Nat Simerly-ja. Poleg pogorišča so našli pismo s pretnjo, "da ne bo dolgo skebal". — Kdo je zažgal skedenj in kdo je napisal pretilno pismo, se ni dalo dognati. Strajkarji pravijo, da je to najnovejši in obenem najbolj ostuden trik kapitalistov, ki skušajo podtakniti stavkarjem vsa mogoča kazniva in nepostav-na dejanja. Strajkarji v Elisabethtonu vztrajajo ter izjavljajo, da se ne vrnejo prej na delo, dokler kapitalisti ne ugode njihovim nadvse upravičenim zahtevam. KONZULAT JE BILO TREBA ZASTRAŽIT1 Mornariški vojaki so se izkrcali z angleške in a-meriške bojne ladje. — Par izstreljkov je padlo v koncesijsko ozemlje. tvAXT< >.Y, Kitajska, 11. maja. W-eraj se je i/.krcalo z ameriške bojne ladje "TuNa" dvajset- mornariških 'vojakov, ki ibodo dražili konzulat no posl-opje v Sa-munu. ki ne nahaja v koncesijskem delu Kantona. Tudi z nekaterih angleških bojnih ladij se je izkrcalo vojaštvo. Ko so 'nacionalistične baterije obstreljevale vsta-ške kanonske čolne i>ri otokoma Honam in Macao, je padlo par izstreLkov v ev-rojske oziroma ameriško koncesijsko ozemlje. Xacijonalis-ti so tudi iz aeropla-nov motali bombe na kanonske čolne, in le malo je majkato. da ni bilo zadeto poslopje Standard Oil Co. Odkar se je izvedelo, da prodirajo proti Kantonu čete iz province Kvanfrsi, počiva v mestu vsa trg-ovina. Centralna banka je zaprta. Dosti prebivalcev j® pobegnilo v notranjo«!, dežele. PR0HIBICIJA STANE AMERIKO NAD 900 MILIJONOV NA LETO SVOBODA GOVORA DOVOLJENA V MEHIŠKI REPUBLIKI Samo na davkih bi lahko profitirala vlada vsako leto devetsto milijonov dolarjev. — Zanimiva statistika Družbe proti prohibicij&kemu amend-mentu. — Če dovoli kongres še par nadaljnih vsot za prohibicijo, bodo znašali stroški nad bilijon dolarjev. WASHINGTON, D. C, 12. maja. — Družba proti prohibicijskemu amendmentu je sestavila račun, iz katerega je razvidno, da stane prohibicija amer. davkoplačevalce vsako leto $936,000,000. To se tiče samo ekonomske strani problema, ne pa moralnih faz. Račun je baje jako konservativen ter temelji na točnih podatkih. SCHACHT SE POGAJA V ESSENU Deveta redna konvencija S. N. P. J. Danes se jo pričela v Chieagu dfvota redna konvencija S. X. P. J. Navadeih je nad dvesto delegatov. DelO, ki ga ima rešiti deveta konveeija, je ogromno. F pati je, da bodo delegati delovali v prid Jednoti ter se izkazali vrednim zaup&nja, ki ga jim je (»overilo članstvo. Konvenciji žel into obilo uspeha! Kraljica Marija je položi-žila temeljni kamen za katedralo. Smrt angleškega letalca. LOWBL, Mass., 12. maja. — Ko je hotel v tukajšnji bližini pristati angleški vojni letalec Rojiald Smith, je njegov aeropla« z vso silo treščil ob zemljo in «e razbil. Letalca so poteg-mli mrtvega iz-ikhI razvalin. Boji v Afganistanu. SIMLA, Indija, 11. maja. — Vojaštvo samozvanega afganwta-n-f*kega vladarja Bacha Sakao je savzelo važno mesto Ilera* v ee-verozapaduem deUi dežele. Posadki je poveljeval Amanuiohqv pri- liriv AJiESTA. Ilomurtska, 11. maja. — Danes je potožila romunska kraljica-vdova temeljni kamen za novo romunsko narodno katedralo. ki bo zgrajena v s|*omin romunskima kraljema Karolu in Ferdinandu, ki sta na gla^u kot osvoboditelja Romunske. Zgrajena bo v bizantinskem slogu. veljala bo milijon dolarjev ter bo ■dovršena leta 1933. Število prebivalstva Velike Britanije pada. v LOXDOX, Anglija. 12. maja. Število prebivalstva Velike Britanije je začelo ipadati. -to pa ne zaradi izseljevanja pač pa v^led velike umrljivosti in premalega števila rojstev. V prvi četrtmi tekočega leta je bilo 105 velikiJi angleških mestih 85,898 rojstev in 111,003 iamrtaiih slučajev. Sel je vprašat za svet ve-leindustrijalce v Porur-ju. — V torek se bo vršila plenarna seja izvedencev. — Pridržki glede kompromis, predloga. ENSB.Y. Xemvija, 11. maja. —j Voditelj nemške delegacije na re-paracijriki konferenci, dr. Hjal-mal Schaeht, je dospel danes zju-traj iz Pariza sem ter se jMusveto-val z vele industrijalci, če bi bilo na kak način mogoče ustreči jvo-novnim zahtevam zaveznikov. PARIZ. Francija, 11. maja. — V torek se bo vršila plenarna seja odbora finančnih izvedencev: Pri 'tej priliki bosta predložila nemški izvedenec dr. Iljalmar Sehacht. in angleški izvedenec Sir .Joriiah Stamp svoje poročilo. Zaenkrat -so opustili težavno vprašanje, kako si bodo razdelili denar, ki ga bodo dobiH od Nemčije. O tem se bodo pozneje zavezniki sami 'pevoromisncmu predlogu. Baje se bodo zavezniki s pridržki zadovoljiti, leer je Xemcija v drugih ozirih povečala .svoje koncesiie. BALDWIN SE PRIPRAVLJA NA VOLITVE Ministr. predsed. Baldwin je pozval angleške volilce, naj oddajo svoje g 1 a so v e kandidatom konservativne stranke. LQXDOX, Anglija, 12. maja. Ministrski predsedmk Baldwin, vodja angleških konservativcev, je naslovil na volilce dolgo |K>s!an:-co, 'V kateri pravi, da se konservativna stranka sicer zavzema za razoroženje, dočim ima predvsem pred očmi varnost dežele. Delavski stranki, ki se je zavzemala za priznanje sovjetske Rusije. je izjavil: — Angleški kapital je mogoče dosti bolj uspešno uporabiti za financiranje angleških 'podjetij, kakor gaipa špekulatvno posojati tuji vladi, ki se z vsemi svojimi sredstvi brezuspešno bori proti kapitalizmu. Sovjetska vlada ne kaže Angliji posebno prijaznega lica ter ni doslej pokazala še nobene volje, da zadosti svojim starim obveznostim." Baldwin je nato pozval volilce, naj glasujejo za kandidate konservativne stranke, češ. da bo isla-bo za deželo, če ne bodo zmagali konservativci. V tem slučaju bi po njegovem mnenju dobila Anglija sicijalistični vlado, o kateri bi bilo dvomljivo, da bi jo liberalci podpirali. Za more pa tudi nastati zmeda vsled postanka treh strank, kojih nobena ne bi imela čiste večine nad ostalima dvema. Samo na davkih izgubi dežela Vsako leto $900,000,000, če bi bili davki na. alkohol in na prostore, kjer bi bila pijača naprodaj taki kot so bili leta 1918. Vlada plača na leto $36,000,000 za izvedbo suhaških postav. Če bi kongres le še količkaj dovolil v ta namen, bi kmalu narasli stroški na milijardo dolarjev vsako leto. A ko se odšteje vsote, ki so jih plačali kršilci IS. Amend men t a. je veljalo zvezno izvajanje prohibi-cije v prvih devetih letih dvesto milijonov dolarjev. Zvezna vlada je zavrnila pogoje vstaskega vedite-lja, ki je zahteval stotisoč dolarjev ter jamstvo zase in za svoje pristaše. — Mehiški prelat je baje zelo zadovoljen z Gilovim predlogom. — Upa, da bo mogoče popoln sporazum. MEXICO CITY, Mehika, 1 I. maja. — Ker je bilo zadnje dni aretiranih več politikov, ki so javno kritizirali stališče mehiške vlade, so se začeli množiti protesti proti takim postopkom. Mehiški predsednik Gil je proteste uvaževal ter enostavno odredil, da ne sme biti aretiran noben govornik, ki bo tekom volilne kampanje kritiziral vlado. S tem je vsem zajamčil svobodo govora. Tozadevni odlok je izdal notranji tajnik Felipe Canales. Zaplenjena omamna sredstva. AIjI>AXY, X. T., 12. maja. — Včeraj so tukaj zajplcnili detektivi za petnajst tisoč d'olarjev o-manrnih efreclstev. Aretirala «o štiri može, ki j*a odločno ta je vsako krivdo. Izgovarjajo Ne. da jim ni znano, kako je prišlo blago v njihovo prtljago. ATENTATOR V ROKAH PRAVICE Student, ki je vprizoril atentat , n a litavskega ministrskega predsednika, bi kmalu postal žrtev bombe. — Štiri Li-tavci obsojeni na smrt. Parnik je moral pristati v Kanadi. HALIFAX, Kanada, 11. maja. Parnik "President RotiseveM", ki je -last United States Iji'iie, je moral pristati v tukajšnjem pristanišču. ker mu je zmanjkalo olja. Xa parnik so naložili 3000 'sodov olja. dočim so se potniki s posebnim vlakom odpeljali proti New Yorku. staš Ghaus Mohamed, toda vojaštvo je v zadnjem hipu odreklo "pokorščino terw razkropilo na vse strani. Hoover se bo podal na potovali je. WASHINGTON, D. C,, 12. maja- — Takoj, ko se bo odgodil kongres, se bo podal predsednik Hoover na "daljše ipotovanje. Obiskal bo Virgin i jo, Severno in Južno Carolino, Georgijo, Florido in Texas. tNa-to bo preživel (par dni na svojem domu v Pailo Alto, CaL Calles bo kmalu odstopil. MEXICO CITY, Mehika, 10. maja. — Dnevnik "El Universal" poroča, da se bo bivši predsednik Calles umaknil v privatno življenje, kakorhitro bo k<«nčal svojo kampanjo proti verskim fanatikom v osrednjem delu Mehike. Dnevnik je dobil i-z Guadalaja-re poročilo, da je bilo v neki bitki pri La lliguera. Jaliseo. ustmr-čenih štirideset verskih fanatikov. Smolo so imeli... BATH. Anglija. 10. maja. — V tukajšnji bližini se je prevrnil avtomobil- Trije ljudje so videli nesrečo ter so prihiteli ponesrečenemu na pomoč. Toda potreboval ni nobene po moč i ter se je izkopal sam izpod razvalin. Omenjeni trije so bili po poklicu: zdravnik. pogTebnik in grobar. Proti kratkim kikljam. CEXOYA. Italija, 10. maja. — Dejstvo, da duhovniki neprestano prldigujejo proti »sedanji ženski modi, posebno pa proti kratkim krilom, je tako navdušilo par mladih fantov, da so vzeli črno kredo ter začeli zalezovati dekleta. In katero so dobili, so ji začrtali gioboko pod kol ne m znamenje, do kje mora segati krilo poštenega katoliškega delegata. To so toliko časa uganjali, dokler jih ni izsledila policija ter jih aretirala. Igralka tennisa pri angleški kraljici. LOXDOX. Anglija. 10. maja. V veliki plesni dvorani Buckingham palače je priredila -sinoči angleška kraljica Marv svoj prvi sprejem v letošnji seziji. Prvič v dvetiixlvajset'ih letih ni bil kraij navzoč, ker še ni /toliko okreval, da bi mogel prLstvovati takim slovesnostim. Kraljici je bilo predstavljenih osem Atuerikanik, med njimi tudi najboljša ameriška igralka tennisa Hellen Wills iz Berkeley, CaL COLUMBUS, X. M„ 11. maja. Ameriški renčarji poročajo iz držav« Chiltuahue, da je mehiška zvezna vlada odločno zavrnila pogoje vstaskega voditelja, gover-nerja Marcela Caravea. Caraveo se je nahaja s svojimi 400 pristaši v gričevju dvajset milj vzhodno od Pulpito Pass med državama Chihuahua in Sonora. Vladnim zastopnik oni. ki tso d<>-speK k njemu, je rekel, da se vda pod (pogojem, če mu vlada izplača $100.000 (200,000 pesov) ter za-jamči svobodo njemu in njegovim ljudem. \ lada hoče dati svobodo njemu in njegovim pristašem, o kaki denarni odškodnini pa noče nič slišati. Ko so so pogajanja izjalovila, se je Caraveo odpravil s svojimi ljudmi ♦proti Jugu. MEXICO CITY. Mehika, 12. maja. — Glavar rim«ko-katol:ške cerkve v Mehiki, nadškof Ruiz je brzojavil uredništvu lista ''Excels; or". da mu zelo ugaja predlog -predsednika Portesa G ill a gle- - , . .i.numii Uill M Z11* 1 . da uravnave spora ki »e nastal za- ___i • i - , J 111 " aprrla, m poheija ,ie našla v n i- stran verskih ix>stav. i.„„mil , • ... 1 ho vem ibivalrscu vehko množino — S predlogom predsednika granat ter drugega vojn -- Gila sem nadvse zadovoljen _ materijala. , pravi nadškof. — Zaenkrat ne Obsojenci so jToslali pred>edn:-morem drugega reči kot izraziti ' k'1 ^publike j>rošnjo za pomiloš-upanje, da se bo zadeva rešila mirnim i potom ter v obf>je«tran-sko zadovoljstvo. K< >\'XO, Litavska, 12. maja.— Oblasti so aretirale študenta, ki pravi, da ae piše Vooilius ter je eden izmed treh mladih ljudi, ki so vprizoril i ponesrečen atentat na litavskega ministrskega predsednika Yoklemiarasa, Na sled >o -mu prišli, ko je par dni po aten-t-Jitu eksplodirala v njegovi s(d>i bomba ter ga močno ranila. Otl-vedli so ga v bolnišnico, kjer so ga zdravniki operirali. Po opi>ra-ciji je j>r:znal svoje dejanje. KOVNO, Litavskia. 11. maja. A ojno sodišče je obsodilo na smrt. štiri člane takozvane skupin« teroristov. Aretirani so bili dne 21. Vladni krogi domnevajo, da RuBz še ni dobil iz Kima potrebnih navodil. ROJ AKT, NAROČAJTE SE NA "OLA8 NARODA NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. DENARNA NAKAZILA — ii Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoslavijo Din. 600 ................$ 9.30 1,000 ................$ 18.40 M 2,600 ................$ 45.75 M 5,000 ................$ 90.50 M 10,000 ................$180.00 Lir ▼ Italijo 100 200 300 600 f 1.7» $11.30 $16.80 $27.40 1000 ........... $54,26 -fe. Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 1%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._60c; u $50 — $1; za $100 — $2; s* $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih rnedkov kot garaj navedeno, bodi«! ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih ailih priporočamo, da se poprej z nam iporaramete glede načina po poftti ao redno izvr&ena v dveh do trem tedni« NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER PEISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 62 COBTLANDT 8TBEBT, NEW JOBK, N. t, fsUphon*: Barclay 0390. GLAS NARODA (SltOVXNM DAILY) Owned and Published by airOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank 8*W, President Loui* Bejiedik, Treasurer Place of hnsinau of the corporation and addresses of above officer«: 9% Cortlandt 8t, Borough of Manhattan, New Tort City, N. T. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI pokiiqn lanquaqk information service — jugoslav burkam Ameriški žogomet- GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except 8unday« and Holiday^ fta celo leto velja Ust ea Ameriko in Kanado_________$6.00 ta pol leta_____________%3ebi. Toda uračunal se je. Polieist, zavedajoč se svoje dolžnosti in morda tudi svoj ga suhaškega dostojanstva, je potegnil revolver tei začel streljati nanj. Pogodil ga je in usmrtil. Ko so o tem dogodku zvedeli poslanci v zbornici, se je zbornica razdelila v dva tabora. Razsodni možje so obsojali dejanje policista, (ločin, so začeli nerazsodni navdušeno ploskati. Značilno je, da je bil tudi med nerazsodnimi eden, k: je protestiral ter začel grdo zmerjati policista, češ, da ni dober strelec, ker je oddal na begunca pet krogel, namestil da bi ga bil že s prvo kroglo usmrtil. Policista Kousa so zaprli ga obtožili uboja. -Pa ni bilo dolgo £aprt. Komaj par dni. Izpustili so ga pod varščino. Pa tudi pod varščino ni bil dolgo. Par dni. Tudi varščina mujje bila izpregledana S tem bi bila zgodba zaključena, pa ima še kratko nadaljevanje. V Wasliingtonu je suhaška organizacija, koje načel-stvo se skriva za poštenim imenom "Združeni odbor za izvedbo postav". Temu 4 * Združenemu odboru za izvedbo postav" predseduje znani prohibicijski reformator Clinton N. Hoard. In tako se je zgodilo, da je sprejel policist Clyde O. Rouse v soboto nepričakovano darilo — ček za petdeset dolarjev. Poslal mu ga je Clinton N. Howard (v imennn "Zdru-odbora za izvedbo postav". Kot je Howard pozneje izjavil, je to dar hvaležnosti in nej^akp^vzpodbuda za Rouse-j eve tovariše, slučajih slično ravnali. _I_;___ V Spomlad je nam zopet prinesla sezono naj prilj ubl jene jisega ameriškega športa. Kaj pa je pravzaprav ta "baseball" in čemu se Aineri-kanci toliko razburjajo radi istega ? Novoddo&b'c v Ameriko dostikrat zmaje z glavo, ko zagleda toliko navdušenja, razburjenja in vrvenja — vse radi žoge. Časopisi so polni poročil o igrah. Vsepovsod se govori o poteku iger. Dejanski, baseball je najbolj popularna igra v Združenih drža-žavah. Igra se tukaj ž^ več kot sto let in izvira iz stare angleške igre "rounders". Slična je mnogim evropskim igraiu. pri katerih se rabi bat in žo5-jonalei so ravno one. ki največ razburjajo ljubitelja tega športa. Med igralci "velikih lig" >o ljudje. ki vživajo slavo narodnih herojev. Vsako leto se vrši tekma za "svetovno prvenstvo" med National Leaugue in American League. Vsaka liga obstoja od osmih klubov, ki imajo svoj sedež v raznih mestih. V nekaterih velemestih imamo celo po dva kluba, eden od National League in drugi od American League. Vsaka liga okstoja ol osmih klubov, ki imajo sedež v raznih mestih. V nekaterih velemestih i-mamo celo po dva kluba, eden od National Leagur in drugi od American League. Vsak klub se imenuje po svojem mestu in ima tudi svoj priimek. Tako se oba ne\v-vorška kluba zoveta "Yankees" in "Giants". Cincinnati ima svoje "Reds", Pittsburgh "Pirates", j v Chicago sta "Cubs" in "White !S')x\ V St. Louis so "Cardinals", v Brooklynu "Robins", v Bostonu "Braves" in "Red Sor". v Phi-ladephiji "Quakers" in "Athletics". in v Detroitu "Tigers". Tuje rodn i pro fes i jo n ah i. Ako človek prečita proslavljena imena profesi jonalcev raznih klubov, .-e ne more načuditi na številu neangleških imen. In bržkone razmerje so tujeroden in nje-hovi sinovi Se mnogo lx>lj zastopani. ko t se zdi na prvem pogledu, kajti mnogi si nadevajo imena, ki .zvenijo po angleški. "Interpreter", angleško glasilo od Foreign Language Information Service, je nedavno objavil članek. ki je v tem pogledu vzbudil veliko pozornost. Tako seznam najbolj odličnih igralcev newyorskih Yankees vsebuje sledeča imena: — Ruth. Gehrig, Meusel, Keonig, Du-roeher. GraboAvskv, Bengough, Durst, Pashal, Heimach in Gasella. Odličen >tar letošnje sezone Andv Cohen od newyorskih Giants in k istemu plemenu spadajo John KI ing. Moe Berg. Jake Levy in Al Schacht. Ni težko uganiti, kakšne narodnosti so Tony Lazzeri (Yankees), Ping Bodic s pravilnim imenom Pizzola in George Manfredi i>tega kluba, Harry R icon da. itd. v drugih klubih. Herman (Babe^ Ruth, največji odbijalec v zgodovini baseballa. je nemškega pokoljenja in ravno ta -ko njegov tekmovalce Lou Gehrig. Nemcev je sploh veliko v seznamu odličnih profesijonalcev. Johnny Grabowsky, Al Simons. Joe Boley in Pete Jablanowski vzbujajo navdušenje Poljakov. Jugoslovani so tudi častno zastopani: Picinich od Cincinnati Red> in seveda pittsburški John Milju.s, Mo-stil in Gazella sta Ukrajinca. In tako najdemo več ali manj vse narodnosti zastopane med njimi. Socijalni konflikt Japonske. Po,uvedbi splošne volivne pravi- ga mraza v teh krajih. Zato gre c» leta 19:25. od katere pa so bile h-, danes japonski izseljenec največ kij učene vse žene »n starci se je | v Južno Ameriko, v Brazilijo ?n število volivnih upravičencev na Peru. mah povečalo od 3 na 10 milijo-1 Japonska skuša danes utrditi To veliko povečanje volilcev jc jas- svojo gospodarsko pozicijo na ta no pokazalo na najtežji japonski' način. da bi se glede jekla in žele- probhnn. na vedno večjo preob-Ijudetnost dežele. Iz.tega osnovnega problema pa izhajajo vse druge težave, ki vedno bolj energično zahtevajo svojo rešitev. Predvsem vsa ona socialna vprašanja, ki so nastala kot p<> sledi ca nenavadnega razvoja japonske industrije za časa svetovne vojne. Zavezniki so bili zaposleni čez glavo v Evropi. Japonska pa je v Aziji osvojevala trg za trgom, prodrla je v Indijo in v Sueškem kanalu so danMs japonske trgovske ladje vedno bolj pogoste. Danes pa je ta ugodna konjuk-tura minila in Japonska se -mora boriti z vedno uspešnejšo domačo industrijo Kitajcev in Indijcev. S pomočjo tujega kapitala je nastala na Kitajskem in v Indiji precej močna industrija, ki ima na razpolago silno cene delovne sile. — Vsled tega tudi japonske tovarne ne morejo zvišati delavskih mezd in posledica tega je, da s° socialna zakonodaja ne more prav razviti. Obenem pa postaja p rolet ari za-eija kmetskega prebivalstva vedno večja, kar povečuje nevarnost, da bi mogli boljševiki prodreti tudi na deželo. Več kot polovica japonskega prebivalstva najde svoj kruh v poljedelstvu. Polej tega pa mora večina iizvršiti 5e kako obrt. ker ne daje kmetija sama dovolj za služka. Položaj japonskega kmeta večina izvršiti še kako olirt, kei ni izvedena agrarna reforma. Japonski kmetovalec j" le najemnik in le izjemoma tudi posestnik zemlje. Večina posestev pa je v rokah plemstva in povojnih bogatašev. Na peteročlansko kmečko rodbino odpade povprečno 0 hektarjev zemlje. 40 do 00 odstotkov vsega donosa pa gre za najemnino. V za«l njem času skrbi vlada za cen kmetijski kredit, a kljub temu je beg z dežele v mesta vedno večji. Na deželi vladajo še patriarhalne razmere. Ko pa pride kmečka mladina v mesto, jo čisto osvoji tu vladajoče materialistično naziranje. Ker zna vsak Japonec brati in pisati. je komunistična propaganda z letaki zelo uspešna. Ljudske izdaje Marsovega "Kapitala" je v enem mesecu prodano 60.000 izvodov. Materialistično naziranje j > med japonskim delavstvom tako močno,, da vpliva celo na njegovo govorico, kakor je to konstatiral japonski socialist Kagava. Največji problem pa je preoh-iljudenost Japonske. Prava Japonska meri 388.000 kv. kilometrov (malo več kot polovica bivše Av-stro-Ogrske.) Na tem prostoru živi dan^s fiO milijonov ljudi in ker ie velik del Japonske gozdnat, je Ja ponska tako gosto naseljena, kot nobena druga država na svetu. V zapadnem delu ot'>ka Nipona pride na kv. km 410 ljudi, dočim pride v Belgiji, najbolj go>to naseljel ni deželi Evrope le 260 ljudi na kv. km. Letni prirastek znaša v Japonski nad 600.000 ljudi in bo torej štela Japonska proti koncu stoletja že 100 milijonov ljudi. Ta ogromna množica naravno potrebuje prostora, da se more razviti. Preje so se Japonci izseljevali v Združeno države Sev. Amerike, sedaj pa so jim te čisto zaprte in ravno tako tudi Avstralija in Kanada. Sicer je dobila Japonska po vojno nemške kolonije v Polineziji (Karolini). Mariamu in Maršalski otoki. Toda ti otoki so majhni in že prenapolnjeni. Sibirija in Mandžurija. ki bi bili najbližji deželi za japonske izseljence, ne prideta poštev. ker Japonec ne vzdrži celinsko podnebje in tudi ne silne- za čisto osamosvojila od Amerike. To prizadevanje pa ima to senčno plat, ker je Amerika najmočnejši odjemalec japonske svile, in mora zato biti Japonska nad vse obzirna. Tako se kopičijo težave na vseh straneh in te težave skušajo izkoristiti komunisti. K sreči pa j" velik del japonskih podjetnikov sam tako uvideven, da ima zmisel za socialno ]K>litiko in s tem jemlje komunistom njih najmočnejše o-rožje iz rok. Vendar pa je pra\o zboljšanj- dosegljivo le, če dobi japonski kmet boljši zaslužek. -Ta-pon.^ka pa dežel«*, kamor bi motrla dirigirati svoje izseljence, ki jih je vsled preobljudenosti dežele vedno več in več. 50,000 CERKEV NA RUSKEM Navzlic dvanajstletni intenzivni komunistični propagandi proti religiji, jc na Ruskem še vedno mnogo cerkva in samostanov. Na neki ikonferenci v nauenem ministrstvu v Moskvi so morali ugotoviti da obstoji še 50.000 cerkva 500 samostanov. 25,000 občin raz nih verskih ločin in na tisoče mo-šej ter sinagog. Število duhovnikov računajo na .TiO.OOO. a same sekte imajo o-krog 6 milijonov pristašev. OKUŽENE PODGANE V NEMČIJI. V Hamburgu so ugotovili na velikem prekomorniku. ki jc pripeljal žita iz Brazilije, s kužnim: bacili infieirane podgane. Pozneje so zaplenili v Schouebecku čoln ki je bil na tovor jen z žitom z o menjenega. parnika. Policijske in sanitarne oblasr so ukrenile vse potrebno, da bi st nevarna bolezen ne razpasla. Doslej niso izsledili še nobene obolele osebe. POZDRAVI! Vstop tujerodcev v ta ameriški šport, bodisi kot igralcev ali kot gledalcev je razmeroma stvar najnovejšega časa. Ali zanimanje je že tako. da mnogi tujejeziČni ča-sopisi posvečajo precej prostora športnim ve*stem. Predno so podymo na parni! "Ile de France', pozdravljamo ši enkrat vse 'naše sorodnike, prlja tel je in znance iiz Waukegana ii North Chicage, posebno pa Mr Math Kirn. Fr. Frank Čuden ii Mr. Ignac Jereb, kateri so na spremili do Chicage ter so si tan šeimalo hrbte zdravili z našimi če beljnaki oziroma s težkimi kovče gi. Vedite Jennie Le ben, na potu v Polhovgradec. * Predno odpotujem v sttaro do movii;o s parni'kom 'lie de France 10. maja 1929, pozdravljam mo jo ženo in moje bra>e Frank: Simrekar v Lorain, Ohjo in Gec Smreka v in njegovo družin^ a West Aliquippa. Pa. Pozdrav tudi vsem mojim znan eem rn prijateljem sirom Združe nih 'držav, posebno onrim. ki som« spremili na postajo v Pittsburghu Kličem jrm nazdar in do svide n ja! Obenem priporočami Sakser State Bank vsakemu, ki potuje v stari kraj. John Smrek ar. Pittsburgh, Pa ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI John Petkovšek. 1026 S. IIeed> Stret. Kokomo Iml.. $1.00. Denar smo prejeli ter ga bomo poslali na določeno mesto. Uredništvo. Peteri Zgaga Današnji svet ... Za božjo voljo, kam bo prišel, kaj bo ž njim i Mlada in lepa ženica je vsa razburjena pritekla k svoji prijateljici. — Kaj ti je.' Tako si bleda in vsa trepečeš. — O, saj bi bila tudi ti. če bi bila na mojem mestu. — Povej vendar, kaj se je zgodilo.' — Pred enim tednom j«.- moj mož pustil . . . — Ka j je pustil i Ali je službo pustil? Če je službo pustil in če ni druge dobit, je res težava. — No segaj mi v besedo. Kakšno službo je pustil ? Svojo ljubico je pustil na cedilu. — No, in ! Hvaležna bodi. Zdaj ga imaš sama zase. — Oh, če bi vedela, -kako je hudo. — Zakaj naj bo hudo — Zato. ker je vsak večer duma in jalz nikamor ne morem. * Človek mora biti obziren. To je v moderni družbi prvi pojroj. Naj 'lie bo nihče 'tak, kot jc bil rojak, ki je pri r>vojum prijatelju kislo Vino pil. Vino jc bilo kislo, kaj se lioče, prijatelj ni rmel dr i-gega. — Na cigaro, ali ho«Vš cigaro: — je ustrezal rojaku. — Saj vem, tla kadiš cigare. — Seveda jih kadim, — je odvrnil, — toda samo pri kozarcu dobrega- vina, * Živel j<* možak, ki je rmel -»trasni hudo ženo. Že koj prvi dan po poroki 11 ni je začela grenil f življenje in mu ga je grenila do zadnje ure. Nikdar ni imel poguma. «la bi ji nasprotoval ali da bi ji ugovarjal. Ko je ležal na Smrtni postelji in so ga prihajali prijatelji obiskovat. je začela delati njegova ljuba ženica načrte za bodočnost. Kar javno in odkrito: — Tri otroke imava in vsem tram mora zaputstiti enaki delež. 1'žitek od vsega bom ipa jaz imela. Drugačnega testamenta nikakor ne more napraviti. Takrat je pa v bolniku zavrela sveta jeza. Bliskovito -e je spomnil vsega, kar je mora! tekom dolgih let prestati ob njeni strani. Samo zaničevanje in prezira nje. Mera njegove potrpežljivosti jo bila vrhoma polna. S težavo se je dvignil v jmst«'-Iji, zbral svoje zadnje moči in \izkliknil: — Molči, baba! Kdo, hudi'-a. umira: ti ali jaz? * Poznam rojaka, ki ima dobro službo in dobro zasluži. Nima niti kare. niti hiše, niti žene. Zato ima pa denar. Ali ste slišali tisto o Ribničantt. ki je bil v Ljubljani, pa mu je v gneči stopil škric na kurje (»ko. iškric je bil dostojen človek ter se je opravičil in je rekel: — Pardon ! Ribničaoi ga je pa dvakrat zaporedoma usekal za uho. Stvar je prišla '{»red sodni jo. in Ribničan je 'pričal: — Potrpežljiv človek sem rn marsikaj prenesem. Strašno meje zabolelo, ko mi je stopil na kurje oko. Pa bi mo odpustil in oprostil, če bi krota škricarska molčala, če bi šel svojo pot. Pa ni. Priliznje-no-kislo se je nasmehnil in mi še rekel: — Prdon ! V K prodajalcu avtomobilov je prišel možak ter mu rekel: — Pred tremi mesci sem kupil karo od vas. Ali se spominjate? — Seveda se spominjam. — In predno je bila kupčija Sklenjena, ste rekli, da boste tekom pol leta brez.plačno nadomestili vSe. .kar se bo polomilo? — Da, to «tm rekel rn držim besedo. — Dobro torej. Jaz sem si zlomil troje reber, moja žena pa roko. Kara je pa sploh vsa polomljena. KAZIMIR TETMAJBR: f - » Z RAIHJEM JE TREBA ZELO; Harem - najboljša rešitev ženskega PREVIDNO RAVNATI MODER KMET liko nagrado," ga zadržuje vojvoda. "Oprostite, tega nisem vedel ker bivam daleč od ljudi." "Ne govori, kakor da nečeš nagrade! Hesedo bom držaj." "Prosim, .samo .svojo dolžnost Neki vojvoda je kruto preziral SVoj»- podanike, zlasti kmete. "Samo s korobačcm jk> njih!" bilo je njegovo geslo. Baš je slavil svoj štirideseti roj-stni dan. Plemstvo se je po običaju zbralo, da mu častita. Zabava je bila že v polnem teku, ko ne- sem storil...." govoril je kmet pro-nadno stopi sluga in prijavi kine- stodlišno. ta, Č*š, da st;»ji pr< d vrati in hoče I "Meni je to vseeno," vrne voj-s silo ncter. Nosi s seboj baje pre-;voda. "hočeš denarja ali kaj dru-važno vest za vojvoda. iS^pa?" "Mar j«1 ponorel ali kaj! Kaj ne i "Ako vaša milost dopusti, da Ve. da imam ur<•>*<* * Pa če že nusi izbiram, prosil bi za nekaj dru-važno vot, naj vstopi! Vsaj slisa- gejra,'' niV kni^t in pri tem na-li boste. prijatelji,- kak«* km t.iv- pravi tak obraz, da se jrosti nUo z.- imam! (ilavo stavim, da bo pri- mogli vzdržati smeha. Sel s prošnjo: naj mu Ikmu milo-1 "Kako nagrado torej želiš?" ••ten' No, baš pravi ča-, prihaja!'' Vpraša Vojvoda. >rii je i*o>tom. > j voda Komaj j<- t<- Imh«*< 1 • izrekel. .'<■ vstopi v dvorano kmet, p rain je oblečen, z radostjo v lieil. Globoko se prikloni gospodi in ostane pred vrati. "Kaj hočeš?" vpraša ga v tj voda ves besen. "Vaša milost," začne kmet. — ''slišal sem. da ste izgubili prstan, ki je bil mnogo vred«'n in vaši milosti za čudo drag." "Da, bil je to dragocen spomin. ki sem ga izgubil nekje na lovu," |»otrdi vojvoda. "Morda kaj "Prosil hi za i>et in dvajset vročih z debelo palico...." zaprosi kmet in pri tem šaljivo trepl je z očmi. Vsi prasnejo v grom ovit Miieh. Vojvoda >e j.» komaj našel in rekel kmetu : "Išči drujro najrrado, sicer bom moral misliti, da pri tebi ni vse v redu___" "Prav zato. ker imam zdravo pamet, hočem pet in dvajset vr'>eih. ker od teh ne bom nosil niti ene,"' odgovri kmet. "Kaj!?" se e ud i j o gosti. "To je namreč takole: Ko sem prišel na dvorišče in profil vratar- ves o njem T , . . . , , - i-i naj me pusti k vam, me nj pu- N a mest o odgovora izvleče kmet, ;. ... ' . ____ . 1 izza pasa prstan, k' je ves blestel od dragih kaminov. "Naj. pogleda vaša milost, ako je morda to oni prstan! Ako je, prosim, pustite me milostno, da grem," prosi kmet. Vojvoda skoči in krikne: "Da, to je on! A kje si ga dobil?" "Našel sem ga." "A kje?' "Na potu, ki vodi k vašemu dvoren. Med dvema Jcamenoma j'* bil, zato sem ga vam brž prinesel." Po teh besedah se nakloni in gre. "Kam hočeš! Kaj Ve veš za moje besed"? Rekel sem, da oni, ki prinese moj prstan, bo prejel ve- Iffffffttft ZAUSTAVITE SRBENJE | stil. dokler mu nisem obljubil četrtino nagrade, ki bi jo naj dobil za najdeni prstan. A ko je drugi sluga zvedel za to, me tudi on ni pustil naprej, dokler nisem tudi njemu obljub četrtino nagrade. — Pred veznimi vrati je bilo še straš-neje: tu me je zadržal upravitelj in ni mi dal naprej, dokler mu nisem obljubil polovico cele nagrade. Tu tako meni ne ostane nič...." Ko je kmet to izrekel, je za bučni a burja smeha. "To si sijajno izvedel, prija-jatelj." vzklikiv vojvoda. "Kar so zahtevali, naj jim bo! Tver si pošteno razdelil tem zanikarne-žem. naj vsak svoj del prejme!" Ne praskajte. Je nevarno. Za hitro pomoč proti ar. benju je Severa'« Esko. Tako hladeče, pomirjajo. tm. Zaustavi srbečico. Do -o i te o« v lekarnah. Tn takoj ukaže vojvoda, da se "nagrada" razdeli, in že se raz-legne ječanje slug, ki so prejemali — nagrade.... [ESKOl Kmetu pa da vojvoda deset du-katov. ker se je pokazal tako velikega in modrega; in še pozove pa, naj sede k mizi mod goste; in t e je vaški modrijan s svojimi dov-i tipi in domislicami ne le zabaval j ampak jim je pokazal tudi to. da pri prosti kmet ni bedast, zato mu je težko, ako gospoda ž njim ravna kakor s sužnjem.... Ta dogodek je tako močno deloval na vojvodo, da je te&a kmeta vzel v svoj svet in od takrat postal največji kmečki prijatelj. Pre vel L. O. "KMEČKA GROFICA" IN HABSBURŽAN1 v JUGOSLAVIJO in ITALIJO po COSULICH progi priredimo dne 22, maja 1929 s parnikom f RESIDENTE WILSON" kurjen z oljem, vozi z brzino 20 vozlov na uro. NA RAZPOLAGO SO NAM STAVLJENE IZVRSTNE KABINE Za-arajte prostor in pišite za pojasnila na: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Tel. Barclay 0380 Grofico Ilono.Batthyany. ki je Te dni ui-Ma v starosti fcl) let so imenovali "kmečko grofico". ker je bila v okolici svojega {»osestva C'inkota. na katerem je živela celo eisto sama za-e. med kmeti znana kot velika dobrotniea. Velika množica kmetov je sledila njeni krsti, ko so je prepeljali v družinsko grobnico v Budimpešti. Grofica liatthyany je bila hči grofa Lajoša Batthynyja, prvega ministrskega predsednika, ki so Madžari meti revolučijo leta 1848 izvolili. Ko je bila revolucija zadušena, je bi! grof Batthyany radi udeležbe pri uj>oru obsojen na smrt. Njegova hčerka je bila stara takrat osem let in je videla svojega očeta zadnjič skozi omrežje njegove jetniške -celice, preden so ga vstrijski vojaki odvedli in ustrelili. Cesar Franc Jožef je pozneje večkrat poskušal, da -bi dosegel spravo z grofico, pa vedno zaman. V listu "Budapesti Hirlap" poroča nek zaupnik grofice, da mu je pripovedovala, kako je cesar nekoč med lovom v Godalo, pri katerem je zašel v njeno hišo, da bi si izprosil malo vode. Grofica pa je vodo .odrekla in izjavila, da Njegovo Veličanstvo lahko nasto-poji svojega konja pri kakem vodnjaku. Kasneje ,)e 'poslala cesarica Elizabeta svojo dvorno damo Ido Ferenczv k grofici «s prošnjo, da bi habsburški rodbini odpustila usmrčenje grofa, "kmečka grofica" je pa dvorne damo zapodila od sebe. Občevala ni z nikomur, ki je bil v zvezi s habsburškim dvorom, in je živela edi-nole med svojimi "kmeti; rada je nosila madžarsko narodno nošo in se udeleževala kmečkih plesov. Največji del svojega velikega premoženja je porabila za dobrodelne namene in so jo radi tega v okolici častili kot angela. Svojo nespravljivost je pokazala tudi v oporoki. Ker je bilo znano, da je v budimpeštaiiskem narodnem muzeju pripravila poseben prostor za spominke na cesarja Franca Jožefa, je spominke na svojega očeta, ki so bili v muzeju, vzela nazaj in jih zapustila z nekaterimi pomembnimi umetninami mestu Budimpešti. vprašanja. OČIM SVOJEGA OČETA Ilclandee Teodor Vevsen. zalo premožen mož, ki je pred kratkim izgubil svojo ženo. je posetil v Budimpešti svojega adoptivnega sina. Tako je spo;*nal njegovo mater. ki je 40-Ietna sobarica in vdova. Odločil se je, da jo vzame za ženo. V mestu je vzbudilo senzacijo dejstvo, da je uboga, že ne več mlada sobarica dobila za moža krepkega in uglednega milijonarja. Glede izaJconov so IJolandci menda precej originalni. Pripoveduje se, da je neki Holan^ec poročil svojo staro mater. Oče Holandca je postal vdovec, dn se zopet (poročil. Sin se je zaljubil v mater svoje mačehe, ki je veljala zanj I kot stara mati. Imela je. 45 let. Nobenih ovir ni bilo in zato je Holan-dec vzel za ženo mater svoje mačehe in postal na ta način očim svojega očeta. ADVERTISE in QLA8 NASDQA Med evropskimi državami sta samo Be'lgija in Geli oslova ška tako srečni, da prodajati radij, ki je pač najdražja snov na svetu. V Belgiji pridelujejo radij iz rud. ki: jih uživajo iz belgijskega Konga. Na Gehoslovaškem se jrridobi-va radij v jaehymovakih rudnikih. ki so pod državno upravo. Za en gram radija je treba zmleti in obdelati 80 centov takozvane timol-nate uranijeve rude. Zato ni čuda. da je radij tako drag. Radij prodajajo .bolnicam, klinikam in zdravnikom. Radij izloča radioaktivne žarke, s katerimi obsevajo bolnike in lečijo razne kože bolezni. v 'prvi vrsti pa raka. Izžarevanje radioaktivnih žarkov je vi bistvu istega značaja, kakor znani lioiitgenovi žarki, samo da je učinkovitejše. Z radijem jKilnijo drobne steklene epruvete ali platinaste igle. 'akozvane radiofeire. Radij he pa ne rabi sam. marveč njegove soli. navadno klorid ali riran radij-.. Radij v teh soleh izžareva prav tako. ikakor če bi bil čist. Da se točno ugotovi obseg radija v soli, s katero je napolnjena steklena epruveta ali platinasta igla, je treba točno izmeriti množino izžarevanja, ki se širi iz epruvete ali igl** na vse strani. To je takozvana gama izžarevanja. Kakor Riinrtgenovi žarki, tako se tudi to izžarevanje ne vidi. toda če mu je človeški organizem izpostav-Ijen delj časa. ga lahko uniči. V malih količinah vpliva blagodejno. v velikih pa škodjivo. Z radijem je 'treba torej ravnati previdno in v rbližini večjih količin se "lovek ne sme dolgo muditi. Meriti točno množino gama izžarevanja ni lahko. Te naloge je kos samo v radioaktivnosti izvež-žban fizik. Merjenje ra I ji se vrši na ta način, da primerjamo epruvete z radi jo «oIjo z neznano količino radija z epruveto, v kateri je znana količina radija. Epruvete, napolnjene z radijo sofjo, v kateri je znana količina radija, se nazivajo etaloni. Državni radijolo-aki zavod v Pragi ima v svojem taresoru več takih eialonov, v enih je okoli 2 miligrama radija, v drugih 100 milLgramov itd. Te etaio-ne so primerjali s praškim mednarodnim eta Ionom. Prineip aparature za merjenje radija je preveč strokovnega značaja. da bi mogli na te mroestu o njem govoriti. Gre za takozvano kompenzacijsko metodo. Manjše množine radija se pa lahko merijo zdo enostavno z elektroskopom. ki ga obdaja 3 mm debela svinčena stena. Listok elektroskopa pada tem hitreje, čim večja množina radija je kraj njega. Z iglami se dela lažje, nego s steklenimi epruvetami. V platinastih iglah navadno ni večjih količin iradija. iglo lahko primemo s pineeto in je sploh ni treba prijemati s prsti. Mnogo težje je delati s steklenimi epruvetami, v katerih so radi-jeve soli. V lakih espruvetah je včasih do pol grama radija tako, da so zelo drage, obenem pa krhke in se lahko pri najmanjši neprevidnosti razbijejo. Zato so navadno »hranjene v večjih steklenih epruvetah, v katerih je konden-zirana vata. Epruvete In igle morajo biti seveda dobro zaprte, da radijoak-t i viti pliu aH taikozvana radijeva emanacija ne uhaja. Tega plina se razvija zelo malo tako, da ima v epruveti celo stoletja dovolj prostora, pač pa širi zelo močne žarke. Če bi se ga kdo nadihal, ibi utegnil umreti, gotovo bi pa trpel na silni slabokrvnosti. Cesto je treba meriti premer epruvete s kontaktnim merilom. Pri tem je treba držati epruveto na kraju, kjer ni radija. Ce bi držali epruveto na kraju, kjer je ra-dij, bi si prste opekli, ali pa bi nastale na njih rane, ki se nikoli ne zacelijo. Rane, ki jih povzroča izžarevanje radija, so neke vrste rak. Z radijem je treba ravnati previdno in naglo. Oni, ki imajo opraviti s tem dragocenim elementom, se morajo varovati zlasti vseli nepotrebnih kretenj. Znašati se mora- V Parizu se radi mude orijen-talski mogotc-i. vladarji raznih orijentalskih -držav, ipa tudi indijske in turške, princese. Francoska presto J tea je med vsemi velemesti najbolj privlačna in njen sloves r^ega tudi tja. kamor večinoma še ni prodrla evropska civilizacija. Bogati eksotični gosti prihajajo v Pariz, da si ogledajo njega znamenitosti, zlasti pa, da se nav-žijejo vseh življenjskih sladkosti. Med drugimi znamenitimi gosti se mudi te dni v Parizu maroški paša Ben-El^Borda. ki je (presenetil Pa-riža-ne s svojimi originalnimi na-zoni o zakonskem življenju in o haremu. Maroški paša trdi. da je harem najboljša rešitev ženskega vraša-nja, o katerem se zlasti i>o vojni toliko irovori iti piše. Po njegovem mnenju bi se harem zelo dobro obnesel tudi v zapadnih drža-vaih. Tu Ii v Evropi bi z enakim u-spehom vršil t-, v o jo nalogo, kakor v orrjomu. Maroški paša sicer ne pozna evropskih običajev in življenja evropskih narodov, toda prišel je do zaključka, da so moški na vsem svetu <»naki in ila bi se tirdi v Evropi ne branili harema. Ženskam se godi v haremu zelo dobro, pravi Ben-Bl-Borda. Dobivajo prvovrstno hrano in krasne'obleke, delati jim ni treba, skrbi nimajo nobenih in njihovo življenje je mnogo lažje, nego življenje evropskih žensk, ki >e morajo ukvarjati z gospodinjstvom ali pa. prenašati vse križe in težave javnega i>oklica. Na isto vprašanje odgovarja tudi princesa Ali Fazil. ki je j>o-setila 'te dni Pariz. Čudno pa je. -la je že davno odložila pajčolan, da zahaja v gledališče in na plese v najmodernejših oblekah, pa je kljub temu zelo navdušena za harem. Mnogi ljudje mitslijo, da so haremi v Turčiji izginili, da so reforme Mustafa Kemal paše teane- ■ Ijito pomet le s to ustanovo davnih časov, je izjavila princesa Ali Fazil. V resniei pa haremom v orijentu niti na misel ne pride, da bi izginili. V vseh iuohaincda.ii-skih krajih Afrike, posebno pa v mojem rojstnem Egiptu, v Alž-iru in v Maroku so ženske v haremu od 12. leta do smrti. Priznavam, da so onijentalske žene v haremih sužnje, omeniti pa moram, da je to .suženjstvo zelo problematično, vsaj v evropskem smislu in po ev-rlopskili -nazorih. V haremu je dovoljeno imeti do 300 žen. Ce sedi v haremu satmo ena ženila. je njena usoda zelo bridka. Ce sta dve, prenašata že lažje svojo usodo, če jih je pa več, je njihovo življenje srečno in veselo. Poznala sem hareme, v katerih je bilo po več sto žen. pa so sre bolj veselile življenja in imele od njega več. nego njihove sestre, ki igrajo v Parizu ali v New Yorku golf ali termis. Sicer je pa harem in življenje ženske sploh vprašanje naše živfje.nske filozofije. Mohameda nske žene se sprijaznijo s svojo usodo, češ, tako je pač pisano v iknjigi modrosti. Nobeni še na misel ne pride protestirati, da mora svojega moža deliti z mnogimi drugimi, ki jih izbere. Zapusti svojo rodbino, svoje prijate->je in iznance in gre v harem. Ori-jerttalskim ženam je mnogo, žen-stvo tako razumljivo in naravno, da se (počutijo v haremu zelo dobro. Pripeti se sicer, da pride tudi v haremu do mučnih prizorov ljubosumnosti aH da se ta ali ona odaliska osve-ti drugi, toda v sploš nem vlada v haremu mir in zadovoljstvo. jo na spretnost svojih prstov, pa tudi na srečo, kajti v rokah drže epruvete in igle, ki predstavljajo milijonsko vrednost in ki se lahko vsak hip raizbijejo Epruvete in igle. v katerih je radij, spravljajo v svinčene posode, v katerih jih prenašajo. Če ibi hoteli, da bi svinčena posoda skoro popolnoma absorbirala izžarevanja, bi moraia biti približno tako velika, kakor 10-hektolitenski sod. 1 Žejne v haremu so sicer tiušnje, vendar pa ravnajo ž njimi zelo lejK). Vsaica mora imeti svoje razkošje in v temi pogledu ni med njimi nobene razlike. Če dobi ena fa-voritka dragocen nakrt, ga lahko zahtevajo tudi druge. Edina razlika med njimi je ta, da vladar harema •nima vseh enako rad in da nekatere zaman hrepene po ljubezni, i>osebno če je gospodar že t rileten. Izbere ^i lahko katero hoče in -druge ne smejo ugovarjati. Govorila sem v haremih z mno-g-rmi ženami, ki že po več let nit*) vklele svojega moža. Kljub temu so pa ostale njegova last- in vladar harema se rad pohvali pred svojimi prijatelji, koliko žen ima in kako so lep«, čeprav se nekaterih sploh več ne sjiominja. Če jKHtane žena v haremu mati. je zelo spoštujejo in cenijo. Ce rodi si-na. je takoj {»omaknjona v višjo stopnjo liarem.ske hijerarhije. Čim starejša je ž«-na v haremu, tem vo-j^a s poslovanja je deležna. Naj bo še tako stara, grda in sitna, harem ji oc-'aue vedno za,vetiš<-e. kjer dobi dobro hrano, obleko in tttlobno stanovanje. Žene v haremu žive v splošnem tako, kakor vse žene žive na svetu. iNekatere s-* pečajo z ročnimi deli. druge se. (zabavajo in kratkočasijo z raznimi igrami, tretje pre pevajo in igrajo, četrte jedo slaščice itd. Tudi v haremu govore žene najraje o oblekah. Nikoli pa ne smejo govoriti med seboj o skupnem nnožu. Moja v pogovoru še omeniti ne smejo. Ves dan jedo orijentalske slaščice in p i jo turško kavo. £> tem se kratkočasijo. obenem pa rede. Skrbe v prvi vrsti zato. da se čimbolj zrede. kajti v orijentu velja za lepo samo d ob 1*0 rej ena žena. Ženam v haremu r>e morajo naše dame zahvaliti za marsikatero pridobitev na polju kozmetike. Barvanje obrvi, irstnie in nohtov se p rak tic i ra že od pamtiveka med ženskami orijentalskih narodov in turške kopeli so prišle k nam iz orijentalskih haremov. V haremu, kjer sem bila jaz. nadaljuje princesa Ali Fazil, nas je bilo dtiset. Poleg evnuhov, ki so noč in dan pazi i i na nas, je bila vsaki dodeljena še |>o ena sužnja. Meni so dali mulatko, ki se je imenovala "Smehljaj glieinije". Vse njeno delo je obstojalo v tem, da je mrala stati pri mojih vratih in se neprestano smehljati. A' haremu smo hodile vedno brez paj-čolanav, če je pa prestopil prag harema kak tujec, so nas sužnje takoj alarmirale, da smo si morale zagrniti obraze. Ilaremlik. to je dom žen, je spojen s selamlikom ali domotn moža z ozkrm hodnikom.po katerem prihaja gosjwxlar harema, tla si izbere med svojimi ženami favorit-ko. Noben mož ne j>akaže svojega haraml'ika drugemu moškemu, parno v izjemnih slučajih ga pokaže svojemu bratu ali kakemu sor<*l nrku. a tudi ta vidi v haremu samo zastrte žene. V Orijentu ima vsak mož pravico ubiti nezvesto ženo iskupno z njenim ljubčkom. Tako je torej naziranje orijentalskih narodov o haremu. Naan bi bilo težko debatirati z Ben-El-Bordom ali princeso Ali Fazil o tem kočljivem vprašanju, kajti raizlika med orijentalskimi in ev-rojiskimi narodi je tako velika, da se nazori o razmerju med moškim in žensko niti odda leč ne morejo primerjati, kajti šele ujemati. Harem je pač tipično orijentalska uranova 'in maroški paša se na jbrž moti, ko trdi, da bi se tudi v Ev-roji dcubro obnesel. Pri nas se zakoniki može pritožujejo, da imajo z eno ženo preveč izdatkov. Kaj bi šele bilo. Če bi jih morali rediti in oblačiti 50 ali celo 100. NAJBOGATEJŠI MOŽ V EVROPI JE GRK ZAHAROV NAZNANILO. V Berlinu je izšla te dni pod naslovom "Mož v temi" zanimiva knjiga, v kateri opisuje avtor dr. Lewensohn življenja najbogatejšega moža v Evropi Baz tla Zaha-rova. Zaharov, znan tudi pod imenom "zagonetni Evropejec" je deloval kot eden naj vplivnejših članov mednarodnega finančnega sveta med svetovno vojno v interesu zavezniških držav in po vojni je napravil finančne operacije, o katerih se je mnOgo govorilo in pisalo. O njem krožijo ra^zne .govorice. med drugimi tudi trditev, da je financiral bivšega avsjrij-rtkega cesarja Karla, ko je snoval državni prevrat. Po vojuj je moral Zaharov opu-t It i finančne špekualcije, kar mu je baje zagrenilo življenje, čeprav je star že blizu 80 let. Pariška palača, iz katere je vodil pogajanja z najodltčnejšimi državniki ter odločal o vojni in miru. zdaj prazna. Kljub temu jo pa peiicsja še vedno siraži. Zaharova vozi zdaj -luura v vozičku po Monte Carlu m stari finančnik skoro z nikomur ne govori. Za razne izmišljene govorice in zlobne laži o svoji preteklosti se ne zmeni. Samo enkrat je ovrgel lež in sicer ko >0 nekateri inozem-ki listi {»oračali. da sta z Lloyd Georgem dobra prijatelja. Zaharov ima najvišja odlikovanja. ki jih je potreboval pri svojih finančnih operacijah. Ogromno bogastvo mu je odprlo vsa vrata in mu omogočilo, da >e je tu-patam pojavil v vlogi velikega dobrotnika, kar j«' bila obrnem dobra trgovska reklama. Kot me-cen je bil glede na svoje ogromno bogastvo vedno skromen, varčen in praktičen. 1'stanovil je fond za podpiranje letalstva, votiral je 200,000 frankov, da so se mogli francoski športniki udeležiti olim-pijade v Antwerpenu, podpiral medpa r I anient arno komisijo v Parizu in ustanovil je za Francijo Balzaeovo literarno nagrado v znesku 20,000 frankov, čeprav se 11111 .zdi umetnost nopotrebna. Najbolj pa skrbi Zaharov kot Grk za svojo domovino. Podpira vas Tatavlo, v kateri je preživel otroška 'leta. v Atenah je ustanovil Pasteurjev zavod za proučevanje nalezljivih bolezni, atenski bolnici "Evangelismus" je poklonil za 10 milijonov drahem radija in ustanovil je pokliklinika za siromašno deco. Podpira mnogo grških študentov v Parizu, mladim grškim umetnikom pa nikoli ne da pod pore. čes. da mora svoje rojake odvračali i od poklicev, v katerih človek niti -za vsakdanji kruh ne zaisluži. Zaharov želi, da bi se njegova domovina uveljavila tudi na evropskem zapadu. toda ne kot dežela klasičnih razvalin, temveč kot moderna država. Da bi Grčija ne zaostajala v Parizu za drugimi državami, je Zgradil za grško poslaništvo krasno palačo. Povsod, kjer ima vpliv in interese, velja Zaharov za ncofieijelne-ga zastopnika Grčije. Celo za svo. je rojake je "mož v temi", ki deluje vedno za kulisami ter prepušča slavo drugim. Kot dober trgovec Zaharov se loči politike od trgovine. Dobra politika je po njegovem mnenju ona, ki' dobro nese. Samo enkra t se je izneveril temu principu in sicer med vojno v Mali Aziji, ko je dobavljal grški vojski orožje in strelivo, ne da bi vprašal, kdo prevzame jamstvo in kdo bo račun poravnal. Trgovec, za katerega je politika samo sredstvo v dosego trgovskih ciljev, je postal politik. In to je postalo usodno za Grčijo in tragično zanj, kajti Zaharov je v najboljši volji pomagati svoji domovini zakrivil eno njenih največjih nesreč. Ta vojna je zahtevala tisoče človeških žrtev in poldrugi milijon Grkov se je moralo ipo nesrečni vojni s Turčijo izseliti iz Male Azije. Naročnikom našega lista v Joliet, 111. naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik Mr. Jo© Zelene in prosimo, da pri njem obnovijo naročnino. IŠČE SE DRVARJE . za kemikalna drva, dobe- les, fine kampe, trajno delo. — Tony Mohar, Joe Sabox, Frank Segli n, John Yansic, Lewis Run, Pesna, (6x 9,13,17^0^4&27) r Rdeče rože BOK1R. Za Glas Naroda priredil O. P. 28 (Nadaljevanje.) Nobena zlobna mi»sel'pa ni gosto ven ? — je rekel smehljaje. Tedaj pa je pozabil na vse, kar ga je težilo. Pogledal je v žarne oči Joste ter prijel njeno roko, da jo i>oljubi. — Vse boš dobila, kar si bo poželelo tvoje srce. Josta. Vedno mi boš napravila veselje, kadar boš izrekla kako željo. Nič mi ne bo "ljubše kot spremljati te na tvojih ježah. Potem bo tako kot v AVal-dowu. Pod njegovim blestečim pogledom je postala rdeča v obraz ter hitro umaknila svojo roko. Grof Henning se je lotil tega pogovora. * — Upam, da bom tudi jaz tretji v zvezi, kailar bom preživljal j-voj dopust v Nambergu. Jaz ne ibom namreč čakal na vaše povabijo, pač pa se sam povabil. Josta se je prijazno ur prisrčno ozrla vanj. — Jaz mislim vendar, da si v Nambergu doma, Ilenning. Potem ne potrebuje« nobenega povabila, kaj ne, Rajner? Ta je pokimal. Potlačil je vse vznemirljive mitsli ter odgovoril: — To ve Henning seveda, draga Josta. On pa bi rad slišal to od tebe. Josta in Ilenning sta morala nato piti bratovščino ter se poljubiti. Povsem mirno je Josta dovolila poljub. Proti poljubu Ilenninga se ni tako branila kot {»roti poljubu Rajnerja. Henningu pa je stopila kri vroče na čelo, ko je držal Josto v svojih rokah ter jo poljubil. Dvoje oči pa je opazovalo ta prizor ostro in niti najmanjša podrobnost. jima ni ušla. Ilila so oči grofice Gerlinde. Grof Rajner je bil v onem trenutku zaposlen z ministrom ter ni zapazil niti rdečega čela, niti nestalnega bistva svojega brata. V srcu grofice Gerlinde je za-plapolalo v^onem trenutku neko divje veselje. Videla je. kako je prišel grof Henning do svojega sadeža ter štrlel par trenutkov predse kot ipopolnoma zmeden. Zaman pa je iskala na Josti znamenja kakega razburjenja. Ni pustila svojih oči z obeh mladih ljudi kot da hoče pridobiti nad obema neko čarovno moč in oblast. Po jedi, ki so se vsi nai>otifll v neko drugo sobo, je stopila grofica Gerlinda zaupno k Josti ter ji rekla na priliznjen način: — To je mičen večer, mja draga Josta. Zelo me veseii, da sme se spoznali in komaj pričakujem časa, ko boš prišla v Nam-berg. Postati hočeva zvesti prijateljici ter si medsebojno zaupati, kaj ne? Josta je mislila pri sebi, da bi ji b.lo nemogoče zaupati kaj Ger-lindi, česar bi ne mogla i>ovedati vsakemu človeku. Radi teh misli se je zdela sama sebi malo poštena, a v očeh svojega zaročenca je videla vesel izraz in pod uplivom tega pogleda je odgovorila: — Napravilo me bo zelo veselo, Gerlinda, ko se bova podrob-i ejše spoznali. Po svoji naravi pa sem malo sporočljiva osebo. Z menoj bo« morala imeti potrpljenje. — To se bo kmalu našlo. Nikamor drulgam ne boš mogla. Josta se je ozrla k njej navzgor. Instinktivno je s-tremela iz nje- rih rok, a si vendar ni upala oprostiti se. Grof Henning je videl obupni pogled Joste, stopil hitro na nejno stran ter rekel: —• Ti si mi hotela pokazati par fotografij, Josta. Ali te smem prositi za nje? Z opravičilom se je Josta hitro iz vin i la iz rok Gerlinde ter odšla s Ilenningom v sosednjo sobo. Grofica Gerlinda jo je pustila iti ter zapletla grofa Rajnerja ter ministra v prijeten poinenek. Oba nista pazila na to, koliko časa sta ostala grof Henning ter Josta v sosednji sobi. Josta je v drugi sobi odprla album »ter govorila s Ilenningom glede par slik. katere je napravila njena zamrla mati sama. Te mu je namreč hotela pokazati. On pa se je zanimal v glavnem za slike njene lastne osebe. Drugo za drugo- je predložila Henningu kot je želel. Opazoval jih je pozorno in vedno zopet je zletel njegov pogled navzgor ter se zatopil v poteze njenega obraza. Dolgo časa je držal v svoji roki sliko, ki jo je kazala kot zelo mlado deklico. rr- Tako sem te vided zadnjikrat, Josta. Tedaj sem šel brezimno mimo tebe, ker nisem slutil, da boš enkrat postala moja ;vakinja — in tudi ne, da boš mogla postati tako mična ter lepa. Smehljaje je vzela sliko iz njegove roke ter se ozrla vanjo. — Takrat sem bila še majhno strašilo za srake. Nekoliko v svoj prilog sem se pač izpremenila ter me veseli, da ti sedaj boljše ugajam. Drugače bi mi mogoče niti ne dovolil postati tvoja svakinja, — ga je podražila. On je zrl nanjo teh pozabil odgovoriti. Poteklo je precej časa, Lo je posegel, kot zamišljen, preko svojih oči. — Za moje dovoljenje bi se gotovo prav tako malo brigala kot Rajner, — je rekel ter zopet vzel sliko v roko. Ta je kazala Josto ter grofa Rajnerja na konju, v Woldowu. — Vzela naju je mama, ko sva se vrnila domov z dolge ježe,— pojasnila Josta. Opazoval je sliko z zanimanjem. — Žalibog ni dosti videti tvojega obraza, ker se obračaš neko-i ko na ■stran. Rajner pa je izvrstno .zadet. Ali veš, Josta, na konju izgleda Rajner narovnoot sijajno, kaj ne? — Da, — je rekla le ter obrnila vstran svoj obraz. Ostal je pri tem (predmetu ter se ga oprijemal. — Spiofe je Rajner človek, katerega se mora o-bčudovati. Ce bi gn na imel tako rad, bi ga moral spoštovati. Globoko je vzdihnila. — Da, on je človek, katerega se mora spoštovati, — je rekla poluiglasno. On se je negotovo ozrl k njej navzgor. — In sedaj ga ljubiš. Vzravnala se je hitro in njen obraz je postal bled. — Na, — jaz ga ne ljubim! — je prišlo naglo preko njenih ustnic. Grof Hennin-g se je stresel ter zrl nanjo. Tudi on je postal popolnoma bled! — je vzkliknil prestrašeno. Posegla si je naglo preko čela ter se prisili-la k smehljaju. —Ni se ti treba prestrašiti, Ilenning, ter me moraš le prav razumeti. Preje nisem nikdar mislila na to, da bi mogla kdaj postati njegova žena. V njem se videla le svojega dobrega strica Rajnerja. Seveda sem ga imela rada, — kot se pač ljubi dobrega strica, kateremu se lahko zaupa prav vsako stvar. Povsem mirno pa me je vprašal, če hočem postati njegova nevesta. Jaz sem privolila, ker ga imam zelo rada in ker mu popolnoma zaupam. Papa pravi, da so taki, s prevdarnostjo sklenjeni zakoni najbolj srečni. Midva si dopri-našava neomejeno spoštovanje ter srčne simpatije, — drugega ničesar. Vse to je govorila popolnoma mirno, kot da je povsem zadovoljna s takim stanjem stvari. ri>alj* "prihodnji* ^ KNJIGARNA "GLAS NARODA 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 99 RAZNE POVESTI in ROMANI: Predi ržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .............25 Prigodbe čebelice Maje, trda vez... 1.— Ptice selivke, trda vez ...........75 Pikova dama (Puškin) .........30 Pred nevihto ...................33 Pravljice (MilCinski) ..........1.— Pravljice in pripovedke (Kočutnik) 1. zvezek .....................tO 2. zvezek ...................40 Popotniki .......................60 Poznava Boga ...................30 Pirhi .....•......................30 Povodenj .......................30 Praški judek ...................35 Prisega Huronskega glavarja . ...30 Prvič med Indijanci.............30 Preganjanje indijanskih misjonar- jev ...........................30 Rinaldo Rinaldini .............. .50 Robinzon ...................... .60 Robinson (Crusee) .............1.— Rabi ji, trda vez.................75 Rdeča megla ...................75 Revolucija na Portugalskem.....30 Romantične duše (Cankar).......90 Razkrinkani Habsburžani ...... .50 Roman treh src ................1.30 Roman zadnjega cesarja Habsbur- žana 1.50 Rdeča In bela vrtnica, opvest .. .30 Slovenski šaljivec ...............40 Slovenski Robinzon, trd. vez......75 Suneški invalid .................35 Skozi širno Indijo ...............50 Sanjska knjiga, mala ...........60 Sanjska knjga, nova velika.....90 Sanjska knjiga Arabska..........1.50 Spake, humoreske, trda vez .... .90 Strahote vojne ................ .50 Štiri smrti, 4. zv............... .35 Skrivnost najdenke .............50 Smrt pred hišo .................65. Stanley v Afriki .............. J>0 Strup iz Judeje .................75 Spomin znanega potovalca .... 1.50 Stritarjeva Anthologija ,trda vez .90 bros........................80 Sisto Šesto, povest iz Abrucev .. .30 Sin medvedjega lovca, Potopisni roman .........................30 Stric Tomova koča..............50 Študent naj bo, V. zv............35 Sveta Genovefa .................35 Sveta Notburga .................35 ..........60 ..........40 ..........35 Sredozimci, tresnii, 184 str., broširano ..................... .50 Št. 5. (5* ran Milčinskl) Gospod Fridol in Žolna in njegova družina veselomodre črtice I., 72 strani, brjoširano ................ .25 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš........... .35 Štev. Akt. štev. 113...........75 Št. f). (Univ. prof. dr. Franc We. ber.V Problemi sodobne filozofije,. 347 strani, broš. .........70 Št. 10*. (Ivan Albreht). Andrej Teimoue, rilijefna karikatura in minulosti, 55 str., broš. ........ JJo št. ti. (Povel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikali, 84 str., bruš....... .35 Št. 112. (Fran Mileinskit Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. da janjih, 01 str., broš...........30 Št. 13. (V. M. Giiršin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil V. Žun, 112 tsr„ bros..........30 Št. 14. (Dr. Kari Kii-liš) Denar, r.arodno-KosiKjdarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 230 str., I • ros...........................80 Št. 15. Edmond in Jules de Gon- fourt, Renee Mauperin..........40 Št. 1(5. (Janka Samce i Življenje, l»esmi, 112 str., broš..........43 Št. 17. (Prosper Marimee) Verne (duše v vieah, povest, prevel Mirko Pretnar, SO str..............30 šti IS. (J a rosi. Yrchlieky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil rJr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. .25 Št. 10. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra., broš........50 Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in IKomurasalii. japonski roman, iz ■Peščine prevel dr. Fran Iira- tlae, 154 str., broš..............45 Št. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst l;ratkočasnih zgodbic, II., 73 str. IbroS. .........................25 Št. 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva.... sonata ........................60 ŠU. 23. (Sophokles) Antigone, žalna :igra. poslov. C. Golar, CO str., broširano .....................30 Št. 24. (E. I,. Bulwer) Poslednji ■dnevi Pompejev, I. del, 355 str., lm>S...........................80 Še. 25. Poslednji dnevi Pompeja II. del .....................80 fc>fc. 26. (I.. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. "broš..........................35 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, SO str., broš. ____ paraKitQ* .. StiiDpine ... .35 št. 20. Tarzan sin opice .......90 Št. 31. Roka roko...............25 Št. 32. Živeti ...................25 Št. 35. (Gaj Salustij Krisp) Voj- — na z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 strani, broš............50 Št. 3(5. (K saver Mesko) Listki, 144 strani...................65 št. 37. Domače živali .......... .30 št. 38. Tarzan in svet ..........1.— Štev. 3». La Boheme ...........90 št. 46. Magda .40 št. 47. Misterij duše............1.— Štev. 4S. Tarzanove živali.....90 Štev. 49. Tarzanov sin .........90 18. maj*: Pari«. Havre Berenjrarla.. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Bremen 17. mala: New Amsterdam. Boulogne 8ur Mer. Rotterdam Olympic. Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpea Minnesota. Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg. B'emeE Roma. Napoll. Genova 18. ir»Ja: St. Louis. Cherbourg. Hamburg 22. maja: Presldente W'laon. Trat (Izlet) Mauret&nla. Cherbourg George Washington. Cherbourg Bremen 23. maja: Stuttg&rt. Boulogne Bur Mer. Bremen Št. 50. Slika De Graye..........1.20 št. 51. Slov. balade in romance .80 Št. 52. Sanin ..................1.50 I Št 54. V metežu................l._j št. 55. Namišljen ibolnik ...... 250 Št. 56. To in onkraj Sotle ____ .30 Št. 57. Tarzanova mladost ____ .90 Štev. 58. Glad (Ilamsun > .... JO I Št. 59. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, I. del ...........l._ Štev. GO. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, II. del ________1._ št. 61. (Golar) Bratje in sestre .75 Št. 62. Idijot. I. del. (Dostojevski > .90 Št. 63. Idijot. II. del...........90 Št. 64. Idijot, III. del.......... JO Štev. 65. Idijot, IV. del .......90 Vsi 4 deli ..............3,25 Št. 66. Kamela, skozi uho šivan-ke. veseloigra .................45 Slovenski pisatelji II. zv. ' Potresna povest. Moravske s!I-ke. Vojvoda Pero i Perica, Črtice ......................2.50 Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog, Pomlad ...............2.50 Tik za fronto ...................70 Tatič, (Bevk), trd. vez.......!. /75 Tri indijanske povesti ____......3« Tunel, soc. roman ................1.20 Trenutki oddiha ................ .50 Turki pred Dunajem ...........30 Ura z angeli ....................1.20 V robstvu (Miitičič) ............. V gorskem zakotju .............35 V oklopnjaku okrog sveta, 1. del .90 ......................... Veliki inkvizitor ................1.— Vera (Waldova), bros..........35 Višnjega repatica, roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo. I. zv... .35 V pustiv je šla, III. zv........35 Vrtnar, (Rabindranath Tagore), trdo vezano .................75 broširano ...................60 Vojska na Balkanu, s sljkami .. .25 Volk spokornik in druge povesti 1.— Trdo vezano ....................1.25 Valetin Vodnika izbrani spisi .. .30 Vodnik svojemu narodu .........25 Vodnikova pratika I. 1927.......50 Vodnikova pratika 1. 1928 ...... 250 Vodniki in preporoki ...........GO 24. maja: France. Havre Veen dara. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Homeric. Cherbourg Pennland, Cherbourg. Antwerpen 25. mala: Mmnetonka. Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg Conte Grande. NaooU. Geno".a 29. mala: Aqultanla, Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 30. mala: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg, Bremen 31. mala: lie de France. Ham (Tzlen Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustua. Xapoll. Genova S3. Junija: Paris, Havre (IZLET) 23. julija: lie de France. Havre (U6LBT) fi DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pet za ootovani« na ogromnin oarmkih: Paris 15. maja; 7. junija. (11:30 zv.) (i»b polnoči)I France 24. inaja; 13. junija (Ob polnoči) t«, zv.)! Ile de France 31. maja; 19. jun. (t>b polnoči) NaJkraJSa pot po telezniel. Vnakdo Je v pohebni kabini z vsemi m^d.Tnl-ml udobnosti — Pijača In slavna francoska kuhinja. Izredno nizke iene. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW VORK. N. Y. Vladka in Metka .............. .50 Zaroka o polnoči ...............30 Zločin in kazen (J knjigi) ...___1.60 Zmisel smrti ...................00 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 Za kruhom, povest .............35 Naročilom je priložiti d<~nar, bodisi v gotovini, Money Order ali pošine znamke po 1 ali 2 ccnta. Če pošljete (joto-vino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street New York V STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljtm. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO 8 1 • (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU ~~ Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če m morate posluževali atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar i&če-te, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM s« »a lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vpraSa-njih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ngetove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se oče zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID Je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima šest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dolg J« 88. širok pa 25 Inčev. Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. ^ V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik remi je vi d Združenih držav, na katerem »o Tie železnice in cest«. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacifi&tatf feeana, otočja in ameriike lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oziraje se na to, če že imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnosti. Ko n bost« m teden imeli, ca ne boste dali niti za pet dolarjev. C Doaw PO NAROČITE GA PSI: SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 82Cortiandtst. , New York, N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazai v Ameriko. Kdor je namenjen potovati t sta« ri kraj. Je potrebno, da Je poučen « potnih Ustih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled nase dolgoletne Ls-kušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparitlke. Tudi nedržavljani aamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti ii morajo dovoljenje all permit ia Washlngtona, bodisi za eno leto ali f mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotovanjem la to naravnost v Washington, D. O, na generalnega naaelniSkega komisarja. Glasom odredbe, ki Js stopila t veljavo SI. Julija 1924 se nikomur več ne poSlje permit po poŠti, ampak ga mora ltl Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnLSkl u-rad ali pa ga dobi v New Yorko pred odpotovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo lastne odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCI IZ STABEGA KRAJA Od prvega JnUja Je v veljavi a*-va ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave samorejo amo* rlSki državljani dobiti svoje iene ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole • katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvota. Jugoslovanska kvota znaSa Be ve* dno 071 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-rlii amerlfiklh državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. Junija 1928. leta poročili ln po> ljedelcl, oziroma ieoe ln neporo-•eni o trod izpod 21. leta onih no-državljanov, ki so bili postavne / prlpuSčenl v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodn.kov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto brso ▼stke prednosti t leti, pa ee af sprejema nI kakih prošenj m fi rfkanaks vtaejo. STATE BANK • ^JHt »m '.... »yvr< ...i ,-s .. j =