k™,« Občan Št. 8 Z včerajšnje 35. seje občinskega sveta Leto XXXVII Kamnik, 23. aprila 1998 Ponovno o občinskem proračunu - dodatna zadolžitev Sejo občinskega sveta, vodila sta Jo predsednik i>■ t > i Podbrež-nik In podpredsednik Ione Hočevar, vCeraj, 22. aprila, so občinski svciniki začeli /. dodatno točko dnevnega reda. ki jo je v Zupanovem imenu predlagal Alojz Kolar, načelnik oddelka za gospodarske dejavnosti in finance: s predlogom dodatnega sklepa k sprejetemu odloku o občinskem proračunu za leto 1998. Ker so v proračunu, sprejetem na prejšnji seji odhodki presegali predvidene prihodke, je Zupan predlagal, da se proračun dodatno zadolži za 10,5 milijona SIT: tako da bo skupna zadolžitev znašala 45.5 milijona SIT. Postavka za sofinanciranje komendske telovadnice pa naj bi se vrnila na prvotno predlagano visino 25 milijonov SIT. Tekoča proračunska rezerva pa naj bi ostala enaka -530.000 SIT. Predlagani sklep so svetniki sprejeli brez razprave. V razpravi o osnutku zaključnega računa občinskega proračuna za leto 1997 je Zupan Smolnikar dejal, da rebalansa lanskega proračuna ni - mogel predlagali, ker tlo zadnjega dne zaradi pozno sprejetega državnega proračuna ni bilo jasno, koliko de- OB 27. APRILU, DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, IN 1. MAJU, PRAZNIKU DELA, ISKRENO ČESTITAVA VSEM OBČANOM Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK Igor 1'odhreznik PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE KAMNIK Laserski merilnik hitrosti že v akciji V dobrem mesecu več kot 400 kršiteljev Kamniški policisti sn od 20. januarja, ko so pniC uporabili nov lasersk i merilnik hitrosti, kupljen s sodelovanjem nekaterih kamniških podjetij in občine, do koncu februarja zabeležili 40H kršitev dovoljene hitrosti na naših cestah. Policist Jote Zlberl med merjenjem hitrosti na ljub IJanskl cesti. I'ravijo, da je bila glede na Cas merjenja vsakih deset minut storjena ena prekoračim dovoljene hitrosti. To je kar zaskrbljujoč podatek, ker stalistika prometnih nesreč kaže, da je prevelika hi-,rost prav v vrhu med vzroki nesreč. Nekaj čez tristo voznikov je preko-faCilo dovoljeno liilmst ;:a ver kot de-Xl'l kilometrov na uro. Za kar so seve- da plačali kazen, 13 voznikov pa je lako pritiskalo na plin, da je merilnik pokazal kar za 30 kmlh višjo hitrost, kot pa je bila dovoljena, kar pomeni, da so denimo pn ljubljanski cesti namesto dovoljenih 50 km peljali preko 80 km na uro. PO besedah komandirja policijske postaje Kamnik Jožeta Iv-kovica doslej pritožb na ugotovljeno hitrost ni bilo. To pomeni, da so se vozniki strinjali, da so policisti, ki so za delo z radarjem morali opraviti preizk us znanja, pravilno ugotovili dejansko hitrost. Vsakemu vozniku, ki to želi, na merilniku tudi pokažejo zapisano hitrost. Kamniški policisti se z novim merilnik om najjMigošteje pojavljajo na najbolj kritičnih točkah od Soteske navzdol, na obvoznici, na Ljubljanski cesti ter med Križem in Mostami. FRANC SVETEU Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila Velika Izbira 03UTVE In OBLAČIL za šport In proeti tae priznanih proizvajalcev. narja bo dobila občina od države ( eprav je zaključni racufl k slika financiranja javnih zadev v preteklem letu. ki je ni mogoče več spremeniti, so nekatera delovna lelesa in svetniki kljub lemu kritično opozorili na določene probleme. Odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoŽenjem je grajal nekaj primerov nenamenske porabe proračunskega denarja. Svetniki pa so zahlcvali, da občinska uprava jasno odgovori tudi na vse pripombe, ki jih je k zaključnemu računu dal nadzorni odbor občine. SliSati je bilo tudi mnenje, da bi morali o zaključnem računu svetniki razpravljali pred sprejemanjem novega občinskega proračuna, ne pa. ko je ta Ze sprejet. Zelo vročo razpravo je spodbudil tudi predlog premoženjske bilance občine za leto 1997. Svetniki niso bili preveč zadovoljni s pojasnili načelnika Kolai ja, ki je odgovarjal na ugolovilve nadzornega odbora. Se posebej pa ne z opravičilom, da zaradi tega, ker občina nima pravnika za premoženjskopravne zadeve, ni bilo mogoče pripraviti ustreznejše bilance. Vzrok za tako stanje pa so, pO njegovem mnenju, tudi nedokončani denacionalizacijski Nadaljevanje na 3. strani REFERENDUM ZA NOVO OBČINO KOMENDA USPEL V nedeljo, 19. aprila, so v krajevnih skupnostih Komenda, Krit in Moste izvedli posvetovalni referendum, na katerem so krajani glasovali o novi občini, ki naj bi zajela vse te tri krajevne skupnosti Po rezultatih sodeč, so krajani prepričani, da hi jim izločitev iz občine Kamnik prinesla boljše čase. Od 3244 volilnih upravičencev jih je glasovalo 2198, kar pomeni 67,76%. Za svojo občino seje odločilo /526 volivcev (69,43%). proti 644 volivcev (29,30%), 28 glasovnic (1.27%,) pa je bilo neveljavnih. Postopek oblikovanja nove občine s tem Se nI končan, vendar pa je volja krajanov zdaj podkrepljena tudi z referendumskimi rezultati Podrobneje bomo o tem poročali v naslednji številki 1. MAJ V KAMNIŠKI BISTRICI Tradicionalno praznovanje Delavsko kulturno društvo Solidarnost letos proslavlja 75-letni-co, kar so Solidarci v Kamniški Bistrici pričeli praznovati mednarodni delavski praznik I. maj. Društvo, ustanovljeno leta 1919. Nov stanovanjski-posiovni center pod Mali gradom Priložnost ali zabloda Kamnika? Mesto je zapleten družbeni pojav, ki se spreminja v času in prostoru; glede na to nastopa v različnih oblikah in z različnimi funkcijami. Ugotoviti je treba, katere dejavnosti so pomembne za obstoj in delovanje mestnega organizama. Te dejavnosti ali mesne funkcije omogočajo nastanek in razvoj mesta ali pa skrbe za njegovo delovanje ter oskrbo mestnega in okoliškega prebivalstva. Del kamniške zgodovine se umika novim tokovom Soočenje z dokončno zapečatenim spoznanjem, da se Kamniča-nom obeta nova pomembna prido- j Naslednja, 9. številka Ka-i mniškega občana bit izšla v četrtek, 14. maja. Prispevku i oddajte najkasneje do srede. 6. maja; oglase, zahvale In obvestila pa do torka 12. maja. bitev za razvoj mestnega tkiva, navda človeka z radostjo in skrbjo hkrati. Vendar kljub skrbnemu tehtanju ni mogoče reči, ali ob tem prevladajo čustva s pozitivnim ali z negativnim nabojem. Objektivna resnica je, da nič več ne bo tako. kot je bilo. in da se pomemben del kamniške zgodovine nezadržno umika novim tokovom. Kako bodo udejanjeni, je v veliki meri odvisno od skrbnosti priprav na izvedbo s strani investitorja, ki si je. sodeč po dozdajSnjih prispevkih, na pleča naložil ključna bremena in odločitve pri oživljanju za zdaj Se mrtvih arhitekturnih skic. Ni dvoma, da je ves industrijski kompleks pod Malim gradom Sčasoma postal cokla v razvoju nekoč cvetočega mesta pod Kamnisko-Sa-vinjskimi Alpami Pri tem nimam v mislih le izginjajočega Utoka. pač pa tudi prostore Alprcma in Mesne industrije Kamnik, ki bi se mo- Nadaljevanje na 4. strani je bilo med OBZNANO razpu-Sčeno Ze leto po ustanovitvi, torej leta 1920, drugič pa ob Vidov-danski ustavi leta 1929, tretjič leta 1936 in četrtič leta 1941. Vendar se je kmalu po razpustitvah ponovno postavljalo na noge in nadaljevalo z delom. Volja do dela na kulturnem področju, ljubezen do društva, ki so ga ustvarili člani, pripadnost kolektivu in odpor do kratenja pravic delavcem, so Solidarce vedno dvignili na dan. Verjetno so bili tisti in taksni časi, ki so jih doživljali Solidarci, tudi vzrok in povod, da so se Ze davnega leta 1923 odločili praznovati svoj - delavski praznik v Kamniški Bistrici, nekoliko odmaknjeni od sedeža krajevnih oblasti, ki so preganjale njihovo dejavnost in druženje. Prvega maja so se člani društva s svojimi dru- žinami zbrali v Kamniški Bistrici, prepevali delavske in domoljubne pesmi ter z družabnimi igrami in zabavo praznovali svoj delavski praznik in s tem krepili svojo pripadno zavest. Tako je bilo iz leta v leto kljub nasprotovanjem. Prvi maj je bil shod Solidarcev in njihovih simpatizer-jev v zavetju kamniških planin v Kamniški Bistrici. Tradicionalna srečanja je prekinila vojna. Po vojni, ki je razredčila vrste Solidarcev. so bile pred njimi druge naloge. Konsolidacija društva, obnova porušenega in drugo niso dopuščali praznovanj. Organizacijo praznovanj 1. maja v Kamniški Bistrici so kasneje prevzeli sindikati kamniških delovnih organizacij, med katerimi Nadaljevanje na 2. strani OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORU IN PRAZNIKU 0EIA VSEM OBČANOM ISKRENO ČESTITAM! ŠmŠmSUŠMBŠ m MIHA NOVAK NAČELNIK VI 'RAVNE ENOTE KAMNIK Za čisto okolje ah od 8. - 19. in v soboto od 8. - 13. ure kečna OB PRIHAJAJOČIH PRAZNIKIH VAM ŽELIMO OBILO DOBRE VOLJE IN PRIJETNIH TRENUTKOV. S SUPER CENAMI IZDELKOV ZA TOPLE POMLADANSKE DNI - VAS VABIMO V VSE NAŠE TRGOVINE. PRIDITE, ZADOVOLJNI BOSTE! Občina Kamnik se tudi letos aktivno vključuje v projekt »Pomladansko urejanje in čiščenje okolja«, katerega nosilca sta Turistična zveza Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor. Z organizacijo različnih akcij v aprilu želimo prispevati k bolj čistemu okolju. K sodelovanju smo povabili krajevne skupnosti. Sole. društva..., ki tudi sami organizirajo različne akcije. Osrednje dogajanje in hkrati zaključek večdnevnih akcij pa bo v soboto, 25. aprila, ko bo potekala akcija čiščenja brežin in struge Kamniške Bistrice in Nevljice. Zbrali se bomo ob 9. uri na avtobusni postaji v Kamniku, kjer bomo vsem udeležencem razdelili vreče in rokavice, nato pa bomo v skupinah odšli čistit bregove. Strugo bodo očistili ribiči, ki so za to primerno opremljeni. Delo bo trajalo približno do 12. ure. potem pa se bomo zbrali na Glavnem trgu. kjer bomo ob dobri malici nadaljevali prijetno druženje. V primeru slabega vremena bo akcija potekala v soboto, 9. maja 1998. Vabimo vas, da se nam pridružite in s svojimi prispevki v medijih tudi vi pripomorete k uspeSni izvedbi akcije Pomladansko urejanje in čiščenje okolja v občini Kamnik. OBĆINA KAMNIK OBVESTILO OBRTNIKOM IN S. P. KNJIGOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE S. P. JERMAN ANDREJA. GLAVNI TRG 23. KAMNIK. POLEG SVETOVANJA ZNOVA SPREJEMA STRANKI ZA VODENJE ENOSTAVNEGA Al I DVOSIAV NEGA KNJKJOVODSI VA. Informacije po tel: 817-116. 1. MAJ V KAMNIŠKI BISTRICI Tradicionalno praznovanje Nadaljevanje s 1. strani je med prvimi potrebno omeniti /al že pokojni UTOK, ki je bil dolga leta na ćelu ohranjanja te tradicije. Pozabiti ne smemo delavcev podjetja MISO. KOČNE in veliko drugih, tudi posameznikov, ki so skrbeli za praznično prvomajsko počutje v Kamniški Bistrici. Za duSevno hrano - kulturni program - so vsako leto poskrbeli pevci Solidarnosti in godba Solidarnosti - sedaj Mestna godba Kamnik. Do nekaj let nazaj je bilo prizorišče proslavljanja prvega maja pri stari apnenci na travniku pod Štritofom, zatem pa se je praznovanje preselilo na prostor Pri Jurju. Leta in spremembe so prinesla svoje. Tudi odsotnost bonov z.a klobaso in liter vina je zmanjšala prej Številen obisk na tradicionalnem srečanju v Kamniški Bistrici. Najzvestejši pa so vendarle nada- Zadnje praznovanje l. maja v Kamniški Bistrici tik pred okupacijo. Ijevali tradicijo in teh ni malo. Zadnja tri leta jih je vedno več. Nič jih ne preseneti - tudi vreme ne. ludi Solidarcev nič ne preseneti. Da tričetrtstoletna tradicija ne bi bila pozabljena, so ob sodelovanju občine prevzeli organizacijo tradicionalnega delavskega srečanja v Kamniški Bistrici - sicer pa bi prepevali tudi brez proslavljanja jubileja. V kulturni program so povabili tradicionalno Mesto godbo -brez. katere v Kamniku ni prvega maja. člane kulturnega društva PRIDENMOZlC in morda Se koga. V kulturni program so uvrstili tudi pevski zbor iz Kamniku pobratenega GON-DR1NGF.NA iz Nizozemske, ki se bodo v Kamniku mudili kot gostje občine Kamnik in PSDP »LIRA« in imeli več koncertov po Sloveniji. Pa bo tradicionalno praznovanje I. maja v Ka-B mniku imelo prav zares jej mednarodni pečat! Prireditelji srečanja KLIČEJO nasvidenjf. 1. MAJA ob 10. uri v KAMNIŠKI BISTRICI. VRE-il ME NI OVIRA! maj Iz krajevne skupnosti Duplica Pri talnih ovirah od besed k dejanjem Ze več kot dve leti na Duplici govorimo o talnih ovirah v nekaterih ulicah v naselju, pa se do-sedaj še ni nič zgodilo, smo slišali na zadnji seji svela KS. Zato so sklenili pristojnim občinskim organom predlagati namestitev dveh stalnih talnih ovir oziroma grbin in sicer na Groharjevi in na Bakovniški ulici, kjer je treba zaradi otrok na poti v šolo hitrost vozil nujno omejiti. Ker so se s Stolom dogovorili, da bo krajevna skupnost lahko za razne prireditve dvorano v kulturnem domu uporabljala brezplačno, bodo v kratkem poskrbeli za to, da se bo na Duplici dogajalo več prireditev. Da je za to kar precejšnje zanimanje, je pokazala tudi velika udeležba na prireditvi OŠ Marije Vere ob materinskem dnevu, ko so obiskovalci do kraja napolnili dvorano. Verjetno pa bo v kratkem tudi kamniška glasbena šola del pouka za dupliške učenec prenesla v kulturni dom na Duplici. Člani sveta krajevne skupnosti so spregovorili tudi o spomladanski čistilni akciji, katere osrednji del bo v petek, 24. aprila, ko bodo tudi dupliški osniošolci čistili obreZje Kamniške Bistrice, najmlajši pa bodo počistili okolico vrtca. Na predlog občinskega svetnika in predsednika sveta KS Franca Orcšnika je občinski svet sklenil, naj se v proračunu zagotovi 400.000 SIT za saniranje bivšega odlagališča odpadkov na Duplici, ki spet postaja problematično zaradi neurejenosti in divjega odlaganja odpadkov, tudi od- služenih avtomobilov. Zato pričakujejo, da bo v okviru čistilne akcije urejeno tudi lo območje. Sklenili so tudi, da bodo zbor krajanov sklicali v mesecu maju. Na njem pa se bodo krajani pogovorili, kako v prihodnje s skupnimi močmi urejati Življenje v tej naši, po številu prebivalcev največji krajevni skupnosti. F. S. VSE ZA »BOIJŠO« PREGLEDNOST V KRIŽIŠČU - bi lahko rekli tudi za stanje na zelo prometnem križišču Groharjeve In Ljubljanske ulice na Duplici V krajevni skupnosti se sprašujejo, alt je ta nov jumbo reklamni pano postavljen v skladu s predpisi o prometni varnosti Kot kate tudi Kamnik počasi postaja Potemktnova vas... Na kratko Poslanec Maks Lavrinc o sanaciji ceste Motnik-Kamnik-Moste Poslanca državnega zbora Maksa Lavrinca smo povprašali, kaj je razlog, da dela na prenovi regionalne ceste skozi Tuhinjsko dolino in naprej proti Mostam sorazmerno počasi potekajo. Aktivno je namreč sodeloval pri sprejemanju rebalansa programa gradnje avtocest v državnem zboru. Po njegovem je eden glavnih razlogov za to zaostajanje predvsem v tem, da snovalci programa v finančni konstrukciji niso v ce- loti upoštevali sredstev, potrebnih za prenovo obvoznih cest. ki naj bi prišle v poštev za preusmeritev prometa pri gradnji avtocest. Zato se bo tudi program prenove naše regionalne ceste raztegnil Se v prihodnje leto. Kot je znano, je med večjimi deli. ki zahtevajo tudi večja finančna sredstva, na tej trasi treba zgraditi obvoznico mimo Motnika, urediti klanec Ka-vran, del ceste skozi Sotesko, nov most in krožišče v Mostah. Povedal je tudi, da bo rebalans plana gradnje avtocest omogočil realizacijo v glavnem vseh tistih nalog, ki so bile obljubljene pred volitvami. Pravi pa. da sedaj ne bi smeli zaspati na lovorikah doslej opravljenih del, pač pa bi se morali odgovorni ljudje v občini zavzeti za sodelovanje pri pripravi dokumentacije, pridobivanju potrebnih zemljišč, denimo v Mostah in še kje. Vsekakor pa bo morala občina vztrajati pri DARS-u, da čimprej začne s picdvidenimi deli, ki so Redna letna skupščina Meščanske korporacije Kamnik bo v četrtek, 23. aprila 1998, z začetkom ob 18. uri v dvorani nad kavarno Veronika. Vabilo zanjo so dobili v skladu s statutom samo predstav- Akcija za cenejši nakup balkonskega cvetja, ki sta jo, kot smo poročali v prejšnji številki, skupaj pripravila občina Kamnik in Arbo-retum Volčji Potok, je presegla vs;i pričakovanja. Namesto od torka do petka je prodajna akcija dejansko potekala samo v torek, 14. aprila in delno v sredo do 10. ure dopoldan. Ze v torek, takoj po velikonočnih praznikih, se je pred vrtnarijo v zgodnjih jutranjih urah določena v sporazumu med DARS-om in občino Kamnik. Na vprašanje, kaj meni o preusmeritvi težkega tovornega prometa skozi Tuhinjsko dolino, kar se navzlic drugačnim obljubam prometnega ministra že dogaja, je pristavil, da ne verjame, da je mogoče Tuhinjsko dolino za tovornjake povsem zapreti. Seveda pa je treba odločno zahtevati, da se ta cesta čimprej ustrezno povečanemu, tudi težjemu, prometu uredi, tudi z vidika zagotovitve večje prometne varnosti. (S.) ni ki članov. Seveda se pa skupščine lahko udeleži vsak, ki ga delo MKK in stanje vračanja njenega nacionaliziranega premoženja zanima. B. POLLAK zbrala velika množica cvetja željnih ljudi. Ker so v poldrugem dnevu prodali 438 kupcem, kot nam je povedala vodja vrtnarije Mateja Som, 3991 bršljink in 1414 pe-largonij (sem so šteli tudi nekatere druge rože), so zaradi tega, ker so dosegli z občino dogovorjeno vsoto (ki jo je župan naknadno še povečal) za popust, ustavili akcijo. Bršljinkc so namreč prodajali po 75 tolarjev (normalna cena, v ar- boretumu, je 180 tolarjev), pelar-gonijc in podobno cvetje pa po 90 tolarjev (sicer jih prodajajo po 250 tolarjev). Ni pa povsem jasno, zakaj so, denimo surfinijc, katerih prodajna cena bi morala biti po dogovoru z. občino 60 tolarjev, prodajali po 90 tolarjev? Seveda so bili kupci, ki so sc v vrtnariji oglasili tudi še v četrtek in petek, nezadovoljni, ker niso prišli do cenejšega cvetja, čeprav ga je po redni ceni še dovolj. Kot kaže, bi morala organizatorja, sicer hvalevredne akcije bolj upoštevati tudi to, da so sredstva za ta namen omejena in da je omejena tudi količina cvetja, ki ga je moč prodati po nižjih cenah, ter to omejitev tudi objaviti. Tako pa V petek, 17. aprila, sc je mudila na obisku v ZUIM Kamnik magTc-ja VALENĆIČ državna sekretarka z ministrstva za šolstvo in šport. Obisk je bil delovnega značaja. Delavci, učenci in dijaki Zavoda so ji predstavili življenje in dejavnosti zavoda. Izpostavili so uspehe, ki jih dosegajo pri izobraževanju in usposabljanju otrok, pogovorili pa so se tudi o težavah, s katerimi sc srečujejo pri svojem delu. Ob obisku so posebej pripravili razstavo likovnih del Tomislava Ramadanoviča in krajši kulturni program otrok. je bila omejena samo količina na posamezno gospodinjstvo na 15 sadik in čas prodaje na štiri dni. Seveda pričakujemo, da pobudniki te akcije zaradi tega nc bodo vrgli puške v koruzo in da bodo pripravili še kakšno podobno, vendar bolje pripravljeno prodajo cvetja, saj. kot smo slišali med ca-kajočimi kupci, je župan videl, da je dobro preiti od besed k dejanjem, če hočemo imeti lepši Kamnik in vasi okoli njega. (Ker sc podatki o tem, koliko denarja je občina prispevala k tej akciji, razlikujejo, odvisno, kdo jih da, bomo o tem delu akcije objavili natančnejše podatke prihodnjič!) F. S. Zavod ima veliko načrtov za prihodnost. Želi razvijati strokvo-00 delo in sc intenzivno povezovati navzven, tudi na mednarodni ravni. V svoje delo vključuje nove oblike dela. med katerimi je uporaba multimedije pri pouku, računalništvo, uporaba konj v terapiji in še marsikaj. Za uspešno izvajanje njihovih ciljev je pomembno tesno sodelovanje z. MŠŠ, h kateremu je brez dvoma prispeval tudi današnji obisk državne sekretarke. V. d. direktorice ZDRAV K A SLAVEC TELEVIZIJA SLOVENIJA • DOPOLNILNI PROGRAM, LOTERIJA SLOVENIJE in soorganizotor OBČINA KAMNIK prirejajo v NEDELJO, 26. APRILA 1998, ob 20. uri v ŠPORTNI DVORANI KAMNIK prireditev »POMLADNI 3 X 3« NASTOPILI BODO: SLAVKO AVSENIK IN ANSAMBEL GAŠPERJI ANSAMBEL GREGA AVSENIKA ŠTAJERSKIH 7 ANSAMBEL FRANCA MIHEUČA ANSAMBEL HENČEK IGOR IN ZLATI ZVOKI ANSAMBEL BRATOV P0UANŠEK ANSAMBEL MESEČNIKI STANKA K0VAČIČ ODDAJO BOSTA VODILA: NATAŠA B0LČNA-ŽGAVEC BORIS KOPITAR VSTOPNICE PO 500 SIT LAHKO KUPITE V PREDPRODAJI. PRODAJNA MESTA: Turistično informacijski center občine Kamnik »831-470 Music shop P0INT, Kamnik TT 817-824 Hram Rožice, Mengeš v 739-037,737-510 ZARADI NEPOSREDNEGA TELEVIZIJSKEGA PRENOSA ODDAJE BODITE V DVORANI OB 19.30 Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. Ljubljanska 3/a. direktorica Saša Mcjać. occ. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica Breda Podbrcžnik-Vukmir Strokovna sodelavka Vera Mejač. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina). teL/fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o_ 50I4O-6O3-53872. Rokopisov in fotografij nc vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij. d.d, Ljubljana. Redna skupščina MKK Mednarodni Dan knjig za otroke Drugi april je mednarodni dan knjig za otroke in obenem rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana Andcrsena. Da bi pridne bralce pohvalili in jih predstavili z.a vzgled in vzpodbudo ostalim, so v Matični knjižnici Kamnik pripravili javno prireditev, na kateri so bili pridni bralci nagrajeni z diplomami. V počastitev praznika je knjižničarka Tatjana predstavila Andcrsena in njegovo delo. Mohor Demšar pa je s pomočjo Mareta Zavr-šnika s kitaro in pesmijo predstavila svojo novo knjigo Poklici v resnici. Ilustracije pa so delo priznanega Zvonka Coha. Vse dogajanje so Sc z drugačno glasbo (Beethoven, pesmi skupine The Kelly Fa-milly) popestrili bratje Smolnikar: Anže, Matic in Primož. Na OŠ Marije Vere pa so se- demdesetim najbolj pridnim bralcem podarili priznanja, ki jim jih je izročila gospodična Pika Nogavička. Pikapolonica. Zmagoslava, Marjetica, hči zamorskega kralja. Pika je obiskala 18 razredov, skupaj z Anico, Tomažem in seveda učiteljico, ki jo je Pika klicala kar »mala moja, stara« in jo nasploh spravljala v obup, ko je razlagala, kako je ponekod po svetu prepovedano učenje, pisanje nalog, branje ipd. Sicer pa je Pika prišla v šolo le zato. da bo imela božične počitnice. Otrokom je to presenečenje s Piko in priznanji pripravila knjižničarka Andreja Vukmir. Vsi drugi, ki pa hodijo v šolo še zaradi česa drugega, so uživali v predstavi. Morda bo kdo prav zaradi nje vzel v roke knjigo o navihani deklici ali pa kakšno drugo in postal dober bralec. H. S. Nepričakovano velik odmev akcije Balkonsko cvetje Spremembe v zvezi z izdelovanjem lokacijskih dokumentacij Glede na določila zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 44197) obveščamo vse zainteresirane, da od I. 5. 1998 Občina Kamnik (Zavod za urbanistično načrtovanje) ne bo več izdelovala lokacijskih dokumentacij za pridobitev lokacijskih odločb. Zakon namreč določa, da se izdelovanje lokacijske dokumentacije šteje za dejavnost urbanističnega načrtovanja. Dejavnost urbanističnega načrtovanja pa lahko opravlja gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje: • da ima gospodarska družba v sodni register vpisano, samostojni podjetnik posameznik pa v sodni register vpisano oziroma pri pristojni davčni upravi priglašeno dejavnost urbanističnega načrtovanja; • da ima v času opravljanja dejavnosti zagotovljeno sodelovanje diplomiranega inženirja arhitekture, diplomiranega inženirja krajinske arhitekture ali druge primerne strokovne izobrazbe s področja urbanističnega načrtovanja, ki je pooblaščeni inženir po predpisih o graditvi objektov ali da je samostojni podjetnik posameznik diplomirani inženir navedenih strok in pooblaščam inženir po predpisilt o gruditvi objektov. Zainteresirani občani lahko torej naročijo izdelavo lokacijske dokumentacije prt katerikoli gospodarski družbi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, kije za to registriran kjerkoli v Republiki Sloveniji Predhodne lokacijske Informacije za gradnjo naročijo zainteresirani še vedno na Občini Kamnik (III. nadstropje) in sicer s priloženo veljavno kopijo katastrskega načrta (enako kol do sedaj). Pozitivno lokacijsko injoruiniijo investitor posreduje izbranemu izdelovalcu lokacijske dokumentni ije. Vloge :.a izdelavo lokacijske dokumentacije, ki bodo sprejete do 30. 4. 1998 i« no Občini kamnih, se rešujejo po do sedaj veljavnem načinu. V zvezi s tem vam pojasnjujemo še sledeče: izdelava lokacijske dokiunen-lacijrje osnova za pridobitev lokacijske odločbe (izda Upravna enota Kamnik) in kasneje, s priloženim potrjenim projektom in ostalimi potrebnimi soglasji, za pridobitev gradbenega dovoljenja (izda Upravna enota Kamnik). Omenimo naj še možnost pridobitve enotnega gradbenega dovoljenja (izda Upravna enota Kamnik), kjer lahko investitor ob predloženi lokacijski dokumentaciji in ostali potrebni dokumentaciji pridobi gradbeno dovoljenje brez predhodne lokacijske odločbe. OBČINA KAMNIK Državna sekretarka Valenčičeva v ZUIM-u JAVNA TRIBUNA OBČANOV bo v ČETRTEK, 23. aprila, ob 19. uri v prostorih Občine Kamnik Program: • poročilo g. Mlakarja • poročilo o melioraciji Komcnda-Mostc • uporaba občinske sejne sobe • problemi občanov Vabljeni! Kamniški OBČAN OBČINSKI SVET - ŽUPAN 23. aprila J 998 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo KS Kamnik Center je postavila pogoje ob rušenju Utoka Zakaj krajevna skupnost ni stranka v postopku, kadar gre za pomembne zadeve, je Vprašal svetnik Janez Repanšek in dodal, da je investitor pred začetkom podiranja Utoka prosil KS za soglasje, občina pa ga je zavrgla in izdala bil na svoje vprašanje o izdajanju soglasij s strani KS bolj konkreten odgovor, je občinska uprava njegovo vpraSanje odstopila upravni enoti. Izredna seja občinskega sveta o plinifikaciji? Občinski svetnik in podpredsednik občinskega sveta Anton Ho- ugodnejšega ponudnika podala javno pooblastilo na področju izvajanja plinifikacije, ki ga v njenem imenu in za svoj račun opravlja izbrani koncesionar. V koncesijski pogodbi je med drugim določeno, da ima pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju le domači izvajalec. Vse postopke v zvezi z grad- UTOKA NI VEC - V dobrih dveh lednih, odkar Je 25. marca padel Vtokov dimnik, so delavci gradbenega podjetja Žurbt team Iz Smarce poskrbeli da skoraj nt ostalo sledi od nekdanje usnjame, ostala je le še btv&a Knafltčeva vila In del konfekcije. Tak je bil pogled na nekdanji Vtok 10. aprila 1998. Vi sprašujete, župan odgovarja A. B. sprašuje, zakaj po odstopu podžupana T. Steleta nisem predlagal novega podtu-pana, tako kot sem obljubil na seji občinskega sveta oz. v nekaj časopisnih Člankih? Na seji občinskega svela sem povedal, da bom še v februarju predlagal občinskemu svetu v potrditev novega podžupana in to sem tudi storil. 28. februarja 1998 sem pismeno obvestil občinski svet, da predlagam za podžupana g. Milana Winds-chnurer/a, člana strank e SKD. saj je po političnem »razrezu* to mesta namenjeno tej stranki. 0 tem sem obvestil tudi vodje poslanskih skupin. Kolegij občinskega sveta je ob obravnavi dnevnega reda za murčcvskii sejo obravnaval ta predlog, ('lani kolegija SO sc osebno opredeljevali do tega predloga, vendar ni bilo pozitivnega večinskega mnenja, da bi podžupan postal g. MIlan Windschnurer. Kljub temu, da sem predlog za imeno- vanje podžupana korektno utemeljil, sem po odklonilnem mnenju ritmov kolegija občinskega svetu predlog umaknil. D. M. sprašuje, zakaj občina Kamnik nt omogočila cenejšega nakupa balkonskega cvetja vsem občanom, kt so to želeli Občina Kamnik seje letos prvič odločila, da v sklopu projektov Moja dežela - lepa urejena in čisla ter pomladanskega urejanja okolja pripravi in delno sofinancira tudi akcijo Balkonsko cvetje m s leni v prizadevanja za urejeno in kjx> okolje vključi občane. Akcija je potekala v sodelovanju z Arborelumom Volčji Potok in na osnovi njihovega sodelovanja z drugimi občinami smo j>red-viilcli količino cvetja in finančna sredstva, ki bi jih za to namenili. V zadnji številki Kamniškega občana smo predstavili ponudbo za nakup cvetja, ki je predvidevala nakup 15 sadik na gospodinjstvo in navedli, da bo akcija polekala od 14. 4. do 18. 4. 1998. Našo ponudbo so mnogi občani takoj izkoristili in že prvi dan akcije porabili namenjeno vsoto za sofinanciranje pomladanskega cvetju. Zaradi številnih vprašanj občanov, zakaj smo v dveh dneh akcijo zaključili, sporočamo, da je bil odziv nad pričakovanji in zaradi omejenih finančnih sredstev' občina Kamnik ni maglu sofinancirati nakup cvetja vse dni najtovedane akcije. Zelo nam je tal, da kljub najboljšemu namenu nismo mogli zadovoljiti vseh zainteresiranih kupcev oziroma naših občanov. TONE SMOLNIKAR župan dovoljenje brez pogojev. Zato se sosedje Ze pritožujejo. KS Center je namreč dala soglasje za priče-tek ruSitvenih del pod pogojem, da se pred začetkom del vzpostavi normalen dvosmerni promet med Usnjarsko in Šolsko ulico. Župan Tone Smolnikar v svojem odgovoru pravi, da je bil zazidalni načrt za območje Utoka sprejel v skladu z zakonom. V postopek pa je bila vključena tudi KS Kamnik - Center. Poleg tega je potekala tudi javna obravnava zaradi predstavitve vsebinskih rcSitev zazidalnega načrta SirSi javnosti. Zaradi tega, da bi svetnik do- čevar je županu predlagal, da zadrži podpis za izgradnjo II. faze plinifikacije v Kamniku in da zahteva sklic izredne seje občinskega sveta o plinifikaciji. Svojo pobudo je utemeljil s tem, da po občini kroži strokovno mnenje, ki zbuja strah. Tudi zaradi tega, ker so bili po njegovem mnenju prezrti vsi pomembni sklepi občinskega sveta v zvezi s plinifikacijo, meni, da je treba o tem v občinskem svetu temeljito razpravljati. Na pobudo svetnika je župan Smolnikar odgovoril, da je občina Kamnik s sprejetjem koncesijskega akta in sklepa o izbiri naj- njo plinifikacije v občini Kamnik vodi Adriaplin d.o.o. iz Ljubljane, ki je postopke za izvedbo II. gad-benc faze izpeljal na podlagi »povabila za predstavitev ponudbe«. V tem okviru župan nc more zadržali podpisa kakršnekoli izvajalske pogodbe. Za razjasnitev nekaterih navedb v pismih, ki so bila naslovljena na župana občine Kamnik, bo sklican sestanek strokovnih služb, predlagatelja pobude oziroma nekaterih članov občinskega sveta. Razlogi za sklic izredne seje občinskega sveta pa so navedeni v občinskem statutu oziroma v poslovniku občinskega sveta. (fs) Iz sprejetih dopolnil k predlogu občinskega proračuna 1998 Manj zmanjšanj kot povečanj proračunskih odhodkov Kot smo na kratko zapisali Ze zadnjič, so občinski svetniki med približno 90 predlaganimi amandmaji k predlogu občinskega proračuna za leto 1998 sprejeli 38 dopolnitev. Ker zaradi omejenega prostora ni mogoče navesti vsebine vseh sprejetih dopolnil, bomo na kratko povzeli le nekaj dopolnil, ki bodo verjetno zanimala Sir- Ponovno o občinskem proračunu - dodatna zadolžitev Nadaljevanje s 1. strani postopki in neustrezne zemljiške vknjižbe iz preteklosti. Odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem k predlogu bilance ni dal pozitivnega mnenja. Svetniki pa so menili, da Je treba na pripombe nad/ornega odbora s strani občinske uprave pisno odgovoriti. Čeprav že tri leta govorimo, naj se občina obnaSa kot dober gospodar, tega Sc nismo dosegli, je bilo slišati med svetniki, ki so med drugim opozarjali tudi na take zadeve, kot je nakup betonskih ploSč za Sutno, ki nikdar niso bile uporabljene (vredne so okrog 7 milijonov SIT) in sedaj nekoristno leže na sejmišču in podobno. Tajnik občine Ivo Pristovnik je povedal, da v bilanci ni nekaterih objektov, ki so sicer občinska '■'st, niso pa Sc vpisani v zemljiško knjigo (npr. prostori Matične knjižnice, kamniška tržnica in Podobno). Na razpis za pravnika P;i sc nihče nc javi, ker za tako Plačo kot je lahko ponudi obči-ha nihče nc bo opravljal tako zadevnega dela, je dejal tajnik. Premoženjsko bilanco občine je trena dopolniti tudi zaradi tega, da po moč pošteno opraviti tudi delitveno bilanco ob ustanovitvi no-ve občine Komenda, so poudarili svetniki in na koncu sklenili, da ■le treba predlog bilance dopolniti z odgovori na pripombe nadzornega odbora. Adaptacije kulturne dvorane v Kamniku sc je treba lotiti pogu-nincje, je bilo dokaj enotno mnenje občinskega sveta. Zato svetniki poročila o aktivnosti za adaptacijo dvorane, ki ga je zelo nazorno, (z vsemi tremi variantami izvedbe) predstavil Anton Kamin, načelnik (xldclka za družbene dejavnosti, niso vzeli le na znanje, pač pa so sc po zelo razgibani razpravi odločili za inači-l" C, Ta vključuje tudi ureditev podatnih prostorov na podstrešju, s čimer bi pridobil deset no V|h prostorov za različne kultur- ne in zabavne dejavnosti (plesna dvorana). Izgradnja do 2. faze, ko bi bila Zc mogoča uporaba dvorane pa bi zahtevala 472 milijonov SIT. Na vprašanje, o tem. kje in kako priti do potrebnega denarja, je bilo s strani uprave slišati, da se bo treba v prihodnjih letih pač odreči čemu drugemu, nekateri svetniki pa so razmišljali tudi o samoprispevku. Zupan je dejal, da še ne želi razkriti vseh možnih virov. Ce pa ga bodo jeseni Kamičani ponovno izvolili, pa jamči, da je sposoben v treh letih zagotoviti odprtje dvorane. Svetniki so kljub predlogu tajnika občine, naj sc predlog sklepa o razglasitvi športnih objektov za objekte občinskega pomena zaradi nerazjašnjenih pravnih zadev umakne z dnevnega reda, vztrajali in sklenili zadevo obravnavati kot osnutek, torej po dvofaznom postopku. Potem pa so naSteli še vrsto objektov izven mesta, ki bi jih morali zajeti v ta sklep, med drugim so omenjali Veliko planino, športne objekte na Duplici, v Komendi itd. Po zakonu o športu naj bi občina sprejela sklep v roku enega leta, svetniki pa so menili, da je treba pohiteti, da ne bi Se kakega objekta v tem času izgubili, kot je bil primer s kegljiščem v Kamniku. V svet Centra za socialno delo je občinski svet kot predstavnika občine Kamnik imenoval Janka Blagšiča in Mojco Rems. Čeprav je šlo pri predvideni spremembi odloka o koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe dimnikarstvo le za formalno uskladitev odloka z zakonom, (črtali naj bi določilo, da pred izdajo odločbe občinske uprave poda predhodno soglasje občinski svet); svetniki tega predloga niso sprejeli lako odločitev so utemeljevali s tem. da sc hoče tako pokrili odločitev uprave, ki je dala koncesijo ljubljanskim dimnikarjem, svetniki pa menijo, da je neba dati delo domačim di- mnikarjem. Niso upoštevali obrazložitve, da med predlagano dopolnitvijo in podeljeno koncesijo ni povezave Občinski svet je brez razprave sprejel poročilo o delu nadzornega odbora v lanskem letu, ki ga je obrazložil njegov predsednik Janez Jeglič. Dejal je, da je nadzorni odbor v dosedanjem triletnem delovanju na 38 sejah pripravil 18 poročil. Dopolnjeni osnutek strategije varstva okolja v občini Kamnik, ki so ga zadnjič zavrnili, so svetniki po kritični razpravi sicer sprejeli, vendar so k njemu dali številne pripombe in predloge. Sklenili so ga tudi dati v dvomesečno javno obravnavo. Brez razprave pa je občinski svet sprejel osnutek sprememb občinskega statuta, ki ga ic neba v 6 mesecih uskladiti z zakonom o lokalni samoupravi. Ob koncu več kot osemurne seje so svetniki postavili županu precej vprašanj in dali nekaj pobud, med njimi naj omenimo Ic vprašanje Rajka Bajdcta v zvezi z dogajanjem na Menini planini in tekoimenovano strategijo njenega razvoja in pobudo Jožeta Romšaka. da je treba zagotoviti varnost krajanom Mekinj, ki je ogorožena zaradi pogostih napadov zlikovcev. Več o pobudah svetnikov bomo poročali, ko bo občinska uprava pripravila ustrezne odgovore in pojasnila. FRANC SVETELJ Se bo proračunska razprava nadaljevala? Župan zadržal objavo odloka o proračunu za leto 1998 Ze na prejšnji seji občinskega sveta, ko so svetniki sprejemali letošnji občinski proračun, je bilo, sicer v šali, slišati, da ta proračun ne bo veljal dolgo, ker je bil sprejet 1. aprila. Zdaj pa seje pokazalo, da hi se taka predvidevanja kaj lahko uresničila, ker občinski proračun sploh še ni začel veljati, saj je župan zadržal njegovo objavo v Uradnem listu. Teden dni po zadnji seji občinskega sveta, 7. aprila, je namreč župan obvestil predsednika občinskega sveta, daje zadržal objavo odloka o proračunu zaradi »nezakonitih sprejetih amandmajev«. l'o mnenju župana je občinski svi-t navzlic njegovim opozorilom, da v nekatere postavke ni mogoče posegati in jih zniževati, sprejel nekaj dopolnil, ki nimajo finančnega kritja ali pa zniževanje nekaterih postavk povzroča izpad namenskih sredstev za investicije. V pismu navaja tri amandmaje, ki naj bi bili nezakoniti. Prvo je dopolnilo poslanske skupine SDS, s katerim se prerazponjajo namenska sredstva za gradnjo telovadnice v Komendi v višini 6 milijonov SIT in se namenijo za povečanje sredstev za gradnjo otroškega vrtca v Tuhinjski dolini. Drugo je dopolnilo l-ranca Orešnika, SIS, ki se nanaša na odvoz opuščenih vozil in nima finančnega pi}kritja (gre za povečanje predvidenega zneska 300.000 SIT na 800.000 SIT - op. p.), in kot tretje dopolnilo Toneta Rajsarja, SDS, s katerim so občinski del sredste\' za požarno varnost povečali za 4 milijone SIT in sicer iz proračunske rezerve (od predvidenih 16,820.000 na 20,820.000SIT - op. p.). Zupan pravi, da se je planirana rezerva v višini 3,710.000SIT, namenjena za nepredvidene naloge, s sprejetimi amandmaji zmanjšala na 530.000 SIT. Zato omenjenega dopolnila ni mogoče v celoti uresničiti. Zupan na koncu pravi, da zaradi navedenih razlogov sprejetega proračuna ni mogoče izvrševati, zato je zadržal njegovo objavo, na naslednji seji občinskega sveta (v sredo, 22. aprila) pa namerava predlagali razširitev dnevnega reda in sprejem ustreznih dodatnih sklepov v zvezi s proračunom. Ce ho občinski svet vztrajal pri svojih odločitvah, pa župan pravi, da bo potem Ustavnemu sodišču poslal zahtevo za oceno skladnosti sprejetega odloka o proračunu z ustavo in zakonom. Ta njegova pravica je zapisana v 38. členu občinskega statuta. F. S. ši krog občanov in kjer gre za večje spremembe v proračunu. Za sofinanciranje Kamniškega zbornika so namenili za 2 milijona SIT več. za občinski praznik pa 1 dodaten milijon, nato pa so za-3 milijone SIT zmanjšali sredstva za plače delavcev uprave. Tudi denar, predviden za zimsko akcijo, so zmanjšali za 2 milijona SIT in ga namenili za rekonstrukcijo ceste do osnovne Sole v Mostah. V proračunu so vnesli novo postavko: sofinanciranje vrtca Maksimilijana Raspa v Kamniku in zanjo z dodatno zadolžitvijo proračuna namenili 5 milijonov SIT. Tudi za sanacijo kapele na Malem gadu so odprli novo postavko v znesku 3 milijone SIT. enako za obnovo strehe na podružnični cerkvi v Suhadolah z zneskom 500.000 SIT. Občinski svet je za 2,3 milijona SIT povečal tudi sredstva za priprave na gradnjo Sole v Mekinjah. Za nov vrtec v Tuhinjski dolini so prvotno predvidena sredstva 8 milijonov SIT povečali za 6 milijonov SIT. ki so jih prenesli iz sofinanciranja gradnje telovadnice v Komendi. Za končanje obnove vodovoda na Vranji Peči so namenili 2 milijona SIT. Na področju varstva okolja so črtali znesek 3.1 milijona SIT, predviden za izvajanje strategije varstva okolja. Za pol milijona SIT so zmanjšali tudi predvidene izdatke za odvoz in deponiranje odpadkov, za 5 milijonov SIT (na skupaj 15 milijonov) pa so povečali denar za izplačilo ekološke rente KS Moste. Za obnovo ceste Oševek-Tučna so predvideli 1,5 milijona SIT in za toliko zmanjšali denar, namenjen sanaciji plazov. Obnovi io-kalnc ceste Spodnje Palovče so namesto I milijona SIT namenili 5 milijonov SIT. Dodatni denar naj bi dobili iz sredstev MEOR-dcmografija. Z dopolnitvijo je ob- činski svet določil tudi 2.5 milijona SIT za izboljšanje oskrbe z vodo v gornjem Godiču. Za sofinanciranje javne razsvetljave na Duplici so tako na pri-hodkovni strani kot na strani stroškov predvideli 800.000 SIT. za sanacijo bivše deponije odpadkov pa 400.000 SIT, prav tako so sredstva za odvoz opuščenih vozil od 300.000 SIT povečali na 800.000 SIT, pri čemer so poudarili, da je treba računati tudi s povečanimi plačili lastnikov opuščenih vozil. Za izdelavo projekta zunanje ureditve OŠ Marije Vere pa je občinski svet z dopolnilom določil 500.000 SIT. Predvideni denar za požarno varnost v višini 16.82 milijona SIT je občinski svet povečal za 4 miujone SIT (za izgradnjo gasilskega doma Gozd. za nabavo gasilske opreme itd) Denar naj bi vzeli iz proračunske rezerve. Za sofinanciranje programa KS Šmartno v Tuhinju so / dopolnili namenili 4,25 milijona SIT in sicer za asfaltiranje cest Šmartno Štorovo-Stara Sela, ceste Hrušci ka-Prapreče (Mejač) in HruSevka Ravne ter za ureditev spominske ga parka Franca Paglovca v Šmarl nem. Na področju gospodarjenj, s stavbnimi zemljišči so predvi deli I milijon SIT za ureditev mr liške vežice na Gozdu. Ob sprejetju občinskega prora čuna je občinski svet sprejel tu di prednostni vrstni red investici na demografsko ogroženih območjih. Naložbe naj bi potekale p< naslednjem vrstnem redu: sanaciji hudournika Griževca v Motniki (6 mio SIT), javna razsvetljava \ Crni in na Gozdu (3 mio SIT kanalizacija v Mekinjah (7 mi< SIT), obnova ceste Spodnje Palov če (5 mio SIT), kanalizacija Volči Potok-Rudnik (5 mio SIT) in vo dovod v Gabrovnici (3,5 mio Sil Občinski svet je zadolžil občin sko upravo, da pripravi variant ne rešitve za obnovo kulturnega do ma v Kamniku in jih predloži v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Potrebno dokumenta cijo za obnovo doma lahko na roči šele potem, ko se bo občin ski svet odločil za najbolj ustre zno rešitev. FRANC SVETELJ SPOŠTOVANI STARŠI! Vse starše, ki v šolskem letu 1998/99 potrebujejo vzgojo in varstvo v VVZ Anton Medved, prosimo, da oddajo prošnje za sprejem otrok, do 30, 4. 1998. Obrazce -PROŠNJA ZA SPREJEM OTROKA V VVZ - dobijo starši v vseh enotah vrtca. Zaradi prezasedenosti enot prosimo vse starše, da se omenjenem datuma držijo! Vse dodatne informacije dobijo na telefonskih št. «19-310. 819-315, 819-210, 819-215. Priložnost ali zabloda Kamnika? Nadaljevanje s 1. strani rali umakniti, tako da bi bil na novo pridobljen prostor zaokrožen. S svojo veliko porabo prostora na izrazito utesnjenem območju je tukajšnja industrija svoje poslanstvo že zdavnaj izpolnila. Prišel je čas, ko se od nje, nekateri sicer z nostalgijo, dokončno poslavljamo. Samo veseli smo lahko, da se je naSel »junak«, ki je dokončno premagal »zmaja«, mu odsekal »glavo« in bo njegov »brlog« preuredil skladno s sodobnimi potrošniškimi vidiki. Menim, da mu nikakor ne gre metati, v Čemer smo Slovenci ne-prekosljivi izvedenci, polen pod noge. Potrebno mu je stati ob strani, a ga hkrati skrbno nadzirati in mu po potrebi tudi pomagati s koristnimi predlogi, ki naj zagotovijo želene rezultate tako za meščane kot za vlagatelja. Gre za preveč zelo dragocenega prostora, da bi lahko prekrižanih rok stali ob strani. Preveč stanovanj? Doslej opisana dejstva Zal nakazujejo, da je bilo že dosedanje dogajanje sorazmerno pestro, sem in tja začinjeno tudi z okoriščenji. V oči bodejo (prepolgoste navedbe vodje projekta o velikih stroških odkupa in rušenja objektov, pri čemer je očitno blizu resnice sklep, da se bo to poznalo tudi pri končni ceni ponujenih stanovanj in poslovnih lokalov. Čudno bi namreč bilo, da bi g. Vahen visoke stroške omenjal le zato. da bi investitorja promoviral kot velikega kamniškega dobrotnika. Prej gre za nekakšno varovalko in glede na to. da se omenjajo desetine milijonov nemških mark, lahko pričakujemo, da se bo podjetje Zli. inženiring slej ko prej obrnilo na občinske strukture z željami (zahtevami) po takšnem ali drugačnem sofinanciranju. ZIL inženiring se nedvomno spozna na posel, zato predvideva tudi zelo transparenten model zagotavljanja sredstev za nakup novozgrajenih stanovanj, pri čemer bo poudarek na nam precej časa manj znani hipoteki. Upam, da se investitor zaveda, kar je mogoče sklepati, če se obe omenjani postavki združita Na eni strani so očitno sorazmerno draga stanovanja, na drugi strani pa težki kreditni pogoji, ki bodo, kljub prevladi majhnih stanovanjskih enot, marsikaterega po-vpraševalca odvrnili od želje po bivanju v novi stanovanjski oazi miru, kakršno obetajo snovalci soseske. Naj izrazim tudi skrb, če bodo vsa stanovanja sploh zapolnjena, saj je njihovo število veliko (še posebno, če mu prištejemo še načrtovano pozidavo območja (Alprema), čas gradnje pa bo sovpadal s slovenskim vključevanjem v Evropsko zvezo, kar bo v denarnici povprečnega Kamničana, vsaj delno odvisnega od še vedno slabo plačanega dela v tovarnah, povzročalo precejšnje prepihe. Zaledje mesta demografsko že nekaj časa ni prenaseljeno in je povezano s primernimi cestami, tako da novih množičnih priselitev v Kamnik ni pričakovati. Majhna stanovanja so pisana na kožo razpadajočim družinam. vendar si zaradi tega množičnega ločevanja ne gre želeti. Vloge nove soseske v življenju mestnega jedra kot celote Ce se ozremo še po načrtih v zvezi s poslovnimi lokali, je zaskrbljujoče dejstvo, da se nikjer ne omenja vloge nove soseske v življenju mestnega jedra kot celote. Mar bomo s tem dobili tri prostorsko in funkcijsko med sabo ločene dele. ki bodo brezobzirno tekmovali za prevlado? Poleg nove soseske imam v mislih še mestno jedro severno pod Malim gradom in Šutno, ki kljub navidezni urejenosti životari svoj (preveč) miren vsakdan. Prav z novimi načrti sc ponuja enkratna priložnost, da se tegobe posamezih predelov odpravijo. Skladno zasnovani razvojni načrti bi lahko rešili tudi danes razvojno problematične dele mestnega središča, še posebno, ker jih je potrebno pripraviti na neizogibno tekmo z razvijajočim se trgovskim središčem ob obvoznici, da ne govorimo o nujnosti prevzema aktivne vloge v sistemu somestja Ljubljana-Domžale-Kamnik. Vsi vemo, da se skozi Domžale, ki so še pred stoletjem bile le skupek skromnih vasi, valijo trume obiskovalcev, kar nas kot voznike navdaja z besom, kot potrošnike z zanosom, kot Kamničane pa z zavistjo, ker v Domžale po nakupih zahajajo tudi številni Ljubljančani. Pa v tej brezoblični betonski gmoti ni nikakršne očarljivosti, ki bi spominjala na skrivnostne srednjeveške poteze starega kamniškega jedra. Upamo lahko, da gre v prvih oz-nanilih javnosti le za naključne nerodnosti, saj sc lahko smiselno spojijo vsa tri območja okrog Malega gradu in ponudijo toliko vsebine, da bi se mestni vrvež obogatil tudi z obiskovalci iz bolj oddaljene okolice, pa tudi Kamničani bi sc vanj povrnili z novimi veseljem in novimi pričakovanji. Pri tem bi moral biti prav Mali grad nekakšno vezivo, ki bi sestavne dele mestnega jedra do določene mere sicer ločevalo, a bi jih hkrati nenehno opominjalo na nujnost prepletanja medsebojnih hotenj. Brez dvoma pa nova soseska sama zase ne bo mogla polno zaživeti, še posebno, če nc bo prišlo do sprememb prometnega režima. Investitor namreč navaja le pozitivne vidike dosedanje ureditve, kot da nastajajoča soseska nanje ne bo v ničemer vplivala. Omenja sicer kar zajetno število parkirišč, vendar bodo tudi nova stanovanja, trgovsko središče in hotel povzročili potrebe po novi prometni ureditvi. Potrebno pa bo razmišljati širše, saj trenutno stanje še zdaleč ne rešuje vseh mestnih potreb; ne Kamnika kot tranzitnega mesta, ne kot cilja potovanja. Tudi promet v posameznih mestnih predelih ni zadovoljivo urejen, pri čemer ne bi bilo prav radikalno posegati v zdajšnjo prometno ureditev v starem jedru, ki s svojimi ozkimi uličicami in šutensko »pešcono« večjih obremenitev nc bi preneslo. Pa saj ima vsako pošteno evropsko mesto živahno ulico samo za peš- Ponosni, da smo se skupaj z vsemi svobodoljubnimi silami sveta med prvimi uprli fašističnim in nacističnim okupatorjem, čestitamo svojim članom, simpatizerjem iti vsem drugim soobčanom ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju. Želimo tudi, da bi čimbolj praznično, z mnogo dobre volje preživeli 1. maj, mednarodni praznik dela. Predsedstvo ZLSD Kmanik MONTAŽA IN SERVIS OLJNIH GORILCEV ZASTOPANJE FIRME THYSSEN 18 mesecev garancije. Zdenko Mihorič Zagorica 12/b, Stahovica, tel.: 825-278 cc, mar ne... Nekaj spoznanj iz raziskave o prenovi Šutne Naj navedem šc nekaj spoznanj iz raziskave o prenovi Sutne, objavljene v letošnjem Kamniškem zborniku (avtorji Drago Kladnik, Jernej Kladnik in Žiga Ramšak) z, naslovom Prenova mestnega jedra je zahteven projekt. Oblika teh projektov, žal pa manj vsebine, sc je k nam razširila iz zahodne Evrope. Tam so si s tako imenovano revitalizacijo živahnih mestnih ulic s starimi stavbami pridobili zavidljive izkušnje. Bistvo vsakega tovr-stega posega je zagotoviti možnost samoprcživlJanja in samovzdrževa-nja v razmerah usklajene, harmonične prostorske rabe, ki naj siner-gijsko (medsebojno oplajano) zagotovi vsaj zadovoljstvo večine, po možnosti pa vseh zainteresiranih skupin uporabnikov. V primeru neuravnoteženosti je potrebno zagotoviti tudi vsebinsko prenovo in ne-z.adovoljnežcm omogočiti premik na ustreznejšo lokacijo. Prenovo je potrebno skrbno pripraviti in realizirati. Pri tem so samo na zunaj najbolj razpoznavne oblikovne sestavine, za katere naj skrbijo arhitekti. Za njimi pa se mora v nedrja posameznih prenovljenih objektov vsidrati primerna in in skrbno pretehtana vsebina, za katero naj bi poskrbela paleta drugih strokovnjakov, denimo ekonomistov, komunalcev, sociologov, etnologov, geografov ipd. Ti bi morali k sodelovanju pritegniti tudi potencialne nosilce predvidenih funkcij, s čimer bi zagotovili njihovo poglobljeno zanimanje in ne nazadnje tudi del potrebnih finančnih sredstev; o njihovem pričakovanem oplajanju mora podati določena zagotovila strokovna ekipa. Med stanovalci Sutne prevladujejo tri skupine ljudi: mlajši in dokaj premožni, revni ostareli ter priseljenci z območja nekdanje skupne države. Glavnina stanovanj je lastniških in so v primerjavi s tistimi, ki jih načrtujejo v novi soseski, pre- cej večja. Ena večjih težav lastnikov stanovanj in parkiranje avtomobilov (četrtina anketirancev vozila nima). V garažah ima jeklene konjičke slaba petina lastnikov, pelina jih parkira na dvorišču, petina na bližnjih parkiriščih, ostali pa nimajo stalnega parkirišča in zasedejo prosta mesta v bližini. Javnih parkirišč jc v neposredni bližini precej premalo, še posebno, če upoštevamo potrebe kupcev in drugih obiskovalcev ulice. Dejavnost več kot polovice lokalov izvira iz obdobja po letu 1980. V zadnjih dveh letih so vrata odprla nova gostišča, nove trgovine z oblačili in obutvijo ter lokali z raznovrstno drugo ponudbo. Slabo polovico lokalov so po letu 1990 posodobili; šc največ jc bilo tovrstnih posegov v letih 1995 in 1996, kar kaže na določeno zaupanje v njihov nadaljnji obstoj in razvoj. Nekaj lokalov je doživelo žalostno usodo, med njimi Hram Lužar in gostišče Gu-Gu. Pomemben dejavnik šutenskih razvojnih tegob je neurejeno lastništvo lokalov. Le okrog četrtino jih upravljajo lastniki, medtem ko imajo preostalo večino upravljala v najemu. Razmerja med lastniškimi in najemniškimi lokali se po zvrsteh bistveno nc razlikujejo, kar pomeni, da sc nc v tveganju nc v dobičkonosnosti nobena zvrst nc zdi posebej privlačna. Zanimiva jc ugotovitev, da je večina upravi jalcev lokalov s preureditvijo ulice v peš cono nezadovoljna. Razmerje med ugodnimi odzivi in odklonilnimi stališči je približno tretjina proti dvema tretjinama. Šc posebno so razočarani v tistih lokalih, kjer so bolj odvisni od pogostnosti obiskov strank, tudi takšnih iz. bolj oddaljene okolice. Značilni predstavnici tega stališča sta lekarna in drogerija. Po prenovi ulice se je promet le v četrtini lokalov zadržal na predhodni ravni, medtem ko se jc v preostalih bolj ali manj skrčil. Več takšnih lokalov je na sredini ulice, kjer je nekaj lokalov s tretjinskim ali celo večjim zmanjšanjem prometa. Velika večina upravljalccv lokalov meni, da jc pestrejša ponudba s številnimi raznovrstnimi lokali pomembna prednost celovite ponud- be. Zato si je treba prizadevati za nadaljevanje raznovrstnosti. Nenazadnje ni nepomemben podatek, da lokali na Šutni zaposlujejo precej prek 100 ljudi. Obiskovalci Šutne Večina obiskovalcev pride na Šutno vsak dan ali večkrat na teden, nekaj manj jc takšnih, ki sem zaidejo celo večkrat na dan, Se manj pa takšnih, ki ulico obiščejo enkrat tedensko ali šc bolj poredko. Zanimivo jc, da jc med najbolj vnetimi obiskovalci nekaj več žensk. Glede na starostno sestavo jc največ oseb, ki obiščejo Šutno večkrat dnevno, v starostnih skupinah 50 do 59 in 15 do 19 let. Opaziti je tudi, da ulica bolj privlači izobražene ljudi, saj sc ljudje z višjo izobrazbo sorazmerno pogosteje odločajo /a obisk. Večina obiskovalcev se je o uspešnosti prenove ulice izrazila pozitivno. Najbolj jim ugajata za avtomobilski promet zaprta ulica in njen privlačen videz, precej pa jih jc kot dobro stran navedlo širok tlakovan pločnik ter postavljene klopi, mize in stoli. Obiskovalci kot enega glavnih ukrepov za oživitev ulice predlagajo izboljšano in raznovrstnejso ponudbo lokalov. Med manjkajočimi lokali navajajo predvsem tehnične trgovine in servis za električne aparate. Starejši omenjajo predvsem različne restavracije. Ogrevajo se za mlečno in ribjo restavracijo ter restavracijo z dobro domačo hrano. Mlajši sc bolj navdušujejo za ekso-tiko in zato za kitajsko restavracijo. Hkrati omenjajo še diskoteko in kakovostno trgovino s športnimi izdelki, pripadniki srednje gcnciacije pa navajajo potrebe po knjigarni, trgovini z. igračami, šiviljstvu, pekarni, trgovini z želcz.nino, klasični mestni pivnici... Precej ljudi srednjih let se navdušuje nad veleblagovnico, nekateri omenjajo potrebnost odprtja hotela. Dejstvo jc, da se za zdaj vse več ljudi odpravlja nakupovat v novo nakupovalno središče ob vzhodni obvoznici, saj v njem najdejo skoraj vse, kar potrebujejo. Tam so diskont, manjše športne, tekstilne in številne druge trgovine ter gostinski lokal in celo servisne storitve. Rttz.cn tega pa je na voljo šc obilje parkirnih prostorov, ki omogočajo parkiranje tako rekoč pred vrati slehernega lokala. Šutno in nastajajoči kompleks je treba povezati v zaokroženo celoto Glavna težava pa ni tekmovanje znotraj mesta samega, temveč neustrezno umeščena vloga Kamnika v sistemu mest osrednjega dela naše države. Pri tem gre predvsem za prepletanje vlog Kamnika, Doni/al in seveda Ljubljane. Kamnik v primerjavi z obema v zadnjem času nenehno izgublja. To spoznanje zahteva prevetritev obstoječih vsebin, ki se Odražajo v ponudbi trgovskih in gostinskih lokalov; veljalo bi skrbno pretehtati uravnoteženo vzpostavitev novih prvin, ki bi zagotovile komparativne prednosti in glede na njihovo cnkralnost postale privlačne tudi za širšo okolico. Uvajanje novih vsebin bi za sabo potegnilo nujne dodale prostorske posege, vendar brez tega najbrž ni mogoče pričakovali, tla ho Šutna zgolavljala možnosti samopreživetja (ta trditev lahko velja tudi za novonačrtovano sosesko). Prenasičena z določenimi vsebinami, kakršna jc zdaj, bi lahko sčasoma poslala prej nasprotje sama sebi in nov Irn v razvoju mesta pod Kamniško-Savinjskimi Alpami. Načrtovana preureditev območja tovarn Utok In Alprcm brez dvomu odpira nove. upajmo, da svetlejše perspektive. Namen Članica ni vsiljevali morebitnih vsebin, pač pa snovalec vsebinskega dela prenove opomniti na temeljit premislek. Brez dvoma je potrebno oh,i organizma, že obstoječo šutensko peš cono in večnamenski kompleks, povezati v zaokroženo celoto tako. da se bosta medsebojno oplajala in sc tako uspešno postavila po robu cvetočemu nakupovalnemu središču ob vzhodni obvoznici ter zaenkrat pestrejšima ponudnikoma Domžalam in Ljubljani. Prav v tej prenovi jc priložnost, da se tudi osrednja ulica na Šutni iztrga iz sivine dolgočasja in navidezne brezperspektivnosti, kar bi lahko odločilno prispevalo k ohranitvi mestne tipikc Kamnika. Zanjo jc in mora biti šc vnaprej osrednja vrednota ohranjanje starosvelnosti. DRAGO KLADNIK Že Plečnik je ta predel ocenil kot najdragocenejši Gabariti novih objektov (tlorisi in višine stavb) so žal povzetek iz. zazidalnega načrta (K-6 Utok) ne-kdancjga stihijskega stanja tovarne usnja Utok. Kljub temu, da so bili industrijski objekti brez oblikovne, prostorske in višinske usklajenosti, sloni koncept zazidalnega načrta na prvotni »urbanistični« ureditvi predela Utoka. Mnenja sem. da so novi vertikalni gabariti močno previsoki. Z novimi poslovnostanovanjskimi bloki (višina 17 m9 bodo prizadete kvalitetne vedute na staro mestno jedro z. Malim gradom in Alpami v ozadju. Osebno menim, da višina stavbe ne bi smela presegati osnovnih gabarit: P + I + mansarda. Napredne države v Evropi so se po vzgledu Skandinavije, usmerile v iskanje novih načrtov gradnje eno - in večstanovanjskih objektov nižjih gabaritov z uvajanjem »humanejših« meril v urbani mestni prostor. Gradnja objektov na območju Utoka bi se morala usmeriti k in-dividualncjšim oblikam bivanja s težnjo po povezavi z naravo, z vrtom, teraso ali reko. Pri iskanju novih načinov oblikovanja stanovanjske gradnje bi morala prevladati težina k sorazmerno visoki gostoti naseljenosti, nizki višini zazidave in disciplini pri porabi zemljišča. Vse to bi zagotavljajo mestni značaj stanovanjskega naselja v neposredni bližini atraktivnega starega mestnega jedra. V predvidenih poslovno-stano-vanjskih stavbah me moti program številnih malih lokalov, trgovin in gostinskih lokalov. Takšna rešitev je nesmiselna in nekorektna, ker bi z njo zamrla tovrstna dejavnost v starem mestnem jedru. Program mora biti jasen in v nobenem primeru nc sme konkurirati mestu z enako dejavnostjo. Zato morata biti program in struktura tega prostora zavestno drugačna od strukture historičnega jedra. (^Mnenje o načrtovani^) gradnji pod Malim gradom Nekatere strokovnjake smo prosili za njihova mnenja o načrtovani gradnji novega kompleksa na področju nekdanjega Utoka. Projekt bo močno vplival na življenje v mestu, zlasti pa na Šutno, ki že zdaj težko premaguje mrtvilo. Odgovorili so nam geograf Drago Kladnik, arhitekt Bojan i Schlegel in dr. Bogomir Ko-\vać, ekonomist. y Predvideni objekt blagovnice s samopostrežno trgovino in manjšim bifejem jc predimenzioniran! Prodajalna naj bi predstavljala osnovno potrebo za sosesko in tudi za staro mestno jedro. Ker jc novo naselje locirano v samem centru mesta, nc potrebuje nobene dodatne ponudbe. Parkirna garažna hiša pod nivojem novega naselja jc idealna rešitev, ki bi bila namenjena stanovalcem soseske in prebivalcem starega dela mesta. Pri izboru stanovanj dajem prednost nadstandardnim tipom z večjo bivalno površino. Znano jc, da velika koncentracija ljudi, veliki viri hrupa in anonimnosti stano-valcv v teh »termitnjakih« zmanjšuje možnost individualne prilagoditve stanovanj življenjskemu načinu stanovalcev. Uvedba humanejših stanovanj preprečuje nezaželeno preseljevanje in odtujevanje stanovalcev od matičnega in urbanega mestnega življenja. Ponuja sc nam enkratna priložnost, da pridobimo nove stanovanjske površine v samem srcu mesta. S tem bo popravljena napaka, ki jc bila storjena pred petdesetimi leti. S prihodom novih mladih družin sc bo v mesto spet povrnilo življenje Počasi se bodo vanj začele vračati vse izgubljene funkcije, brez katerih mesto ni pravo mesto. Imeniten mestni prostor bo postal privlačen tako za bivanje kot tudi za občasne obiskovalce. Glede lokacije hotela v sklopu blokovne gradnje sem mnenja, da to ni primerna rešitev. Objekt te vrste sodi v mirnejše in clilncjše okolje, morda v neposredno bližino reke Kamniške Bistrice. Že leta 1956 je arhitekt Plečnik opozoril predsedstvo mesta Kamnik na neprimernost lokacije industrijskih objektov pod Malim gradom. V svojem grafičnem predlogu jc odstranil vso industrijo, ki se je takrat šele začela razvijati. Predel jc ocenil kot najdragocenejši del mesta, v katerem je namestil t. i. stanovanjsko kotažno zazidavo in »šolo obrti«. BOJAN SCHLEGEL, dipl. ing. Sela 25, Kamnik ffSECUl -PREREZ M -V50 Prikaz višine blokov ob Parmovi ultcl prt Cuzakovl hiši. Večja vloga občine pri določanju prostorskih in poslovnih rešitev! Razvoj novega stanovanjskega trgovskega središča na območju Utoka je usodno pomemben za revitalizacijo starega mestnega jedra. Ožje mestno središče bo s tem dobil/) 700 do 800 novih prbivalcev, trgovski center in hotel, predvsem pa novo vitalno jedrc), ki je organski del mesta. Po vsebini in pomembnosti ho to, skupcij s celotno urbanistično rešitvijo na področju Alprema, projek I stoletja. Zato pa je presenetljiva lahkotnost, kako se takšen projekt odvija. Pričakovali bi, da ho imela občina Kamnik večjo vlogo pri urejanju in določevanju pravih vsebin. Potrebovali bi javni natečaj za najboljšo urbanistično in arhitekturno rešitev, strokovno razpravo in družbeni konsenz o najboljši razvojni alternativi. Dosedanja urbanistična in arhitekturna rešitev je le delna (področje klavnice in Alprema), arhitekturno premalo kultivirana glede na staro mestno jedro in poslovno neusklajena s starim mestnim jedrom (revitalizacijo Šutne). Kamnik na tem mestu potrebuje novi mestni trg, kjer bi z elementi postmodernistiCne arhitekture postavil most med tradicionalnimi mestnimi hišami, ulicami, atriji in moderno zasnovo. Dosedanja rešitev ima tri temeljne slabosti: - prevelika blokovna zasnova, ki ni skladna s celotno mestno veduto, -premajhna dinamika mestnih hiš in mestnega trga z vsemi elementi, kijih pozna staro mesto. - napačna poslovna vsebina novega mestnega središča, ki premalo upošteva poslovno revitalizacijo starega mestnega jedra (posebno Šutne). Vse le pomanjkljivosti, predvsem pa celotna neurejenost okolja, bo pomenita predvsem velike tržne omejitve pri prodaji stanovanjskih in poslovnih prostorov. Dosedanji marketinški pristop samo dokazuje, da tako velikega posega t mestno jedro ne bo mogoče urbanistično, arhitekturno in tržno vodni na loko preprost in premalo strokoven način. Predvsem pa si mora mesto zagotoviti večjo vlogo pH dnloCanjti prostorskih in poslovnih rešitev novega mestnega središča in zato investitorjem ponudili drugačne ugodnosti kol pa zgolj preveliko svobodo pri ustvarjanju mestne podobe Kamnika 2000. prof. dr. HOOOMIR KOVAČ Kamniški OBČAN LJUDJE IN DOGODKI 23. aprila 1998 5 Pogovor z Maksom Lavrincem, poslancem v državnem zboru O kandidaturi za župana še razmišljam ... Rad zaidem v kakšen prijeten lokal v Kamniku, kjer poklepetam s prijatelji ali znanci, jc med drugim povedal poslanec v državnem zboru, sicer pa zaveden KanUiiCan Maks Lavrinc Tako je tudi la pogovor naslal ob kavici in čaju v lokalu in to na prvi delovni dan po velikonočnih praznikih. • Kako ste preživeli praznike? Najbolj sc praznikov veselim zato, ker imam takrat čas, da sem skupaj z družino. Vreme sicer v teh dneh ni bilo najbolj prijetno, kar pa nas ni odvrnilo ixl tega, da sc odpravimo v Ljutomer na I. kasaško dirko. Hkrati jc bila to priložnost za druženje s prijatelji. Otrokom pa jc bil obisk teh krajev nc samo zabava, ampak tudi nova izkušnja in spoznavanje tudi bolj odročnih slovenskih krajev. Naključje jc naneslo, da se je sin ravno pred tem v šoli učil o Panonski nižini. Tako jc lahko slišano v šoli občutil tudi na last ni koži. Sicer pa tudi naša družina tradicionalno praznuje velikonočne praznike. Naredimo pirhe in vse do 17. ure na voljo občanom v poslanski pisarni v občini. Skratka, delovnik je ponavadi zelo pester. • Poslansko funkcijo sedaj opravljate že nekaj let V tem času vam je uspelo zagotoviti sredstva iz državnega proračuna za realizacijo prenekaterega projekta v naši občini Na katere uspehe ste najbolj ponosni? Predvsem naj povem, da jc vsak tolar, ki mi ga jc uspelo izvleči iz proračuna, zame uspeh. Sicer pa lahko naštejem kar nekaj realiziranih projektov, kot so ZUIM, šola v Šmartncm. telovadnica v Komendi, zelo sem bil vesel, ko jc uspela akciju ohranjanja delovnih mest v treh kamniških podjetjih (Titan, Stol, Svilanit). Ta podjetja so v ta namen namreč dobila nepovratna sredstva. V zadnjem času psi je seveda najbolj aktualna cestna problematika. Tu mislim predvsem na obvozno cesto Ločica-Kamnik-Mo-Ste-Vodice. Nekateri nc vedo, da jc bila prvotno zamišljena izgradnja ceste skozi Tuhinjsko dolino in nc skozi Trojane. Veliko truda je bilo vloženega, da smo dosegli izgradnjo skozi Trojane, kar jc bila Z družino v Planici, kjer so navijali za Peterko In naredili snetenega mota ostalo, kar sodi zraven. Manj sicer poznamo religiozni del praznikov, kljub temu pa jih preživimo, kar se da prijetno. • Vas delovnik je verjetno vse prej kot običajen. Kako M ga opisali? Od vsega sem najbolj vesel, da imam zjutraj kar nekaj časa za družino, saj se moja služba ponavadi prične ob 9h, Vstajamo ob 6.30, sam nalo pripravim zajtrk, nato pa sledijo priprave na šolo. Ponavadi otroka tudi (xlpcljcm v Solo, mlajšega pa v varstvo k manu Nato sc prične moja služba. ( e SO na sporedu seje delovnih lelcs m poslanske skupine, se tc pričnejo ob 9h, seje državnega zbora ob fOh, ob torkih pa šele ob I4h, da imajo poslanske skupine pred leni možnost dogovarjanja o stališčih itd. Ponedeljki so rezervirani za poslanske pisarne. Oh 9h se pri vixlji Poslanske skupine scslancmo ministri, predsedniki pomembnejših odborov in komisij ler generalni Sekretar stranke in sestankujemo dO 11.30. Odkar sem predsednik KVIAZ-a pa seveda vmesni čas izkoristim predvsem za nujno, administrativno delo v tej komisiji. V Ponedeljkih se moram sicer zgodaj vrniti v Kamnik, saj sem jze Kolar, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance. Na lanskem državnem natečaju so bile izbrane v ta program vasi Hruševka. Ravne, Praproče, Podbreg. Izvajalec uvajalnega projekta bo Zarja Kovis. ker jc to podjetje, kot je dejal direktor Hribar, imelo kaj pokazati Zc pri izvedbi del v Snoviku. Sedaj najprej ugotavljajo dejansko stanje in interese krajanov. Program pa bodo predstavili tudi na seji občinskega sveta. Zbora krajanov se je udclcZ.il tudi na seji občinskega sveta Igor PodbrcZnik, ki je pohvalil Zgledno sodelovanje krajanov in med drugim* dejal, da krajevna skupnost Šmartno dejansko postaja središče tega dela tuhinjske doline, k čemur po svoje prispeva tudi nova šola. KRANC SVETEL/ KS CRNA objavlja razpis za izbiro izvajalca izgradnje primarnega in sekundarnega kabelskega omrežja iz Stahovice do Žage. Izvajalec naj bi priCel z deli takoj po izbiri. Ponudbe pošljite na naslov: Vida Romšak, Potok v Črni 5/a, 1242 Stahovica. Tel.: 825-368. S sodelovanjem podjetja Hudournik so uredili tudi strugo potoka Po-goreltca. Sami so med drugim prispevali preko 400 kolov za ureditev bretln. TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/818-119 E-mall: lnfocenter.kamnlk-1@slol.net KOLEDAR PRIREDITEV Petek. 24. aprila 1998, ob 19. url Razstavišče Veronika, Kamnik GLASBENO PESNIŠKI RECITAL ob Dnevu upora proti okupatorju Izvajalci. Kulturno društvo Priden možic Kamnik in harmonikar Božo Matičič Vstopnine ni! . V .S Sobota. 25. aprila 1998, ob 20. url Cerkev Sv. Tomaža, Loke v Tuhinju KONCERT - Mešani pevski zbor MAVRICA Srednja vas Zborovodja: Lojze Kolar Vstop s prostovoljnimi prispevki! SO Sobota, 2. maja 1998 ob 20. url Srednješolski center R. Maistra, Kamnik KONCERT gostujočega Moškega pevskega zbora ULFTS MANNENKOOR iz Nizozemske Umetniško vodstvo: Piet van der Sanden Klavirska spremljava: Henk Bennik Vstopnina: 500 SIT 90 Nedelja 3. maja 1998 ob 16. uri Cerkev Sv. Ane v Tunjlcah KONCERT TUNJIŠKEGA OKTETA Umetniško vodstvo: Ana Štele »O Petek 8. maja 1998 ob 20. uri Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE GORAN HORVAT AS YOU LIKE IT (Kakor vam drago) Interpretacije Shakespearove komedije v 22 slikah Program: predstavitev nedavno izdane knjižne monografije Goran Horvat: RISBE (1963-1996) PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK Vsak torek ob 18 url Pravljične ure z Jano Veriinšek In Andrejo Štorman. Predhodne prijave niso potrebne. Vsako sredoob 13,30 v VILI CIRA-CARA umetnlško-roena delavnica Vodi prof. Rosana Kleindienst Prernk. YsaKo_ sredo ob 18 url Delavnica osebnostne rasti, vodi jo Vera Prelovšek. Informacije: tel. 0609-631-868 ali 842-209. Vsako sredo ob 10. url Igralne urice s knjigo, vodi Helena Sterle. Vsak drugI ponedeljek ob 17. grl Pravljične ure v Smarci - (prostori KS) z Jano Verlinšek. Vsak petek ob 17. url Pravljične ure na Duplici - (prostori KS) vodi Helena Sterle. Četrtek / petek, 23. In 24,4. 1998, od 9. do 19. ure Prireditve ob svetovnem dnevu knjige - bukvama starih odpisanih knjig. Četrtek / petek, 23. in 24. 4. 1998, od 13. uri Prireditve ob svetovnem dnevu knjige - prireditev za zlate bralne značkarje. Gost bo Tone Partljič, sodelujejo tudi učenke OŠ Marije Vere s Piko Nogavičko. Petek. 24. 4, 1998, ob 19- uri Ob dnevu knjige vam predstavljamo pisateljico Majo Novak In njeno novo knjigo Karfanaum. Pogovor bo vodil Vlado Motnikar. DRUGE PRIREDITVE Vsak torek ob 19.30 V prostorih DU v Komendi: delavnica osebnostne rasti, vodi jo Vera Prelovšek. Informacije: tel. 842-209 in 0609-631-868. Sobota, 25. 4. 1998, ob 8. url Arboretum Volčji Potok: otvoritev tradicionalne razstave tulipanov ter vrtnarskega sejma Prireditev bo obogatena s Slovenskim trgom, kjer bodo razstavljena pročelja različnih slovenskih hiš, postavljena v trg, na katerem bodo prikazovali domače obrti. Razstava bo potekala od 25. 4. do 4. 5. 1998. Infor.: 812-345. Ponedeljek, 27. 4. 1998, ob 10. uri 10. tradicionalni mekinjski kros. Organizator prireditvi Skd MoMnJa Informacije po tel.: 831-413, Franc Letnar. Petek t &. 1998 ob 10. url Tradicionalno delavsko srečanje v Kamniški Bistrici: kulturni program z zabavo. Organizator prireditve je OKD Solidarnost v sodelovanju z občino Kamnik. Informacije po tel.: 815-812, Janez Maleš. Sobote / nedella, 2, In 3. 5, 1998 Turnir v malem nogometu za pokal mesta Kamnika na igrišču OŠ Marije Vere. Organizator KMN Bakovnik, infor. po tel.: 812-476, Rajko Mitič Nedella, 3, 5, 1998, ob 8 uri Turnir v malem nogometu - trojke, Šmartno v Tuhinju. Organizator je šD Šmartno v Tuhinju. Infor. po tel.: 847-402, Boris Hribernik. Petek, 8 5,1998, ob 20, uri Razstavišče Veronika, Kamnik. Razstava ob 60-letnicl odkritja mamuta v Nevljah. Sobota, 9. 5., 1998, ob 9, uri Turistični avto-rally z osebnimi avtomobili. Start Interier - Stol Duplica, Kam. Bistrica. Interier Stol Duplica. Organizatorji prireditve AMD Kamnik. AMD Cerklje, AMD Mengeš. Informacije na AMD Kamnik, tel.: 831-320. Sobota / nedelja,_9, In 1Q. 5. 1998, ob 9. url Regijski teniški turnir za dečke in deklice do 12 let, toniška igrišča TK Siazenger. Organizator TK Siazenger, infor. po tel.: 817-679, Mihael Resnik Ponedeljek, 18 5. 1998, c* 20, uri Koncert Adija Smotarja v kulturnem domu Šmartno v Tuhln|u. Organizator ŠD Šmartno v Tuhinju, infor po tel.: 847-402, Boris Hribernik. Predsednik DU Komenda Ciril Kern je zlatoporo-čencema Čamernik izročil šopek z darilom.{foto Stane Simšič) Društvo upokojencev Komenda Celoletno delo društva in zlatoporočenci (iam Društva upokojencev Komenda so se odločili, da svoj občni zbor organizirajo na nedeljo. 8. marca, da istočasno posvetijo pozornost še mednarodnemu prazniku dnevu žena. Svojim članicam pa so oh prazniku z osebno čestitko izročili še lep rdeč nagelj. Predsednik društva g. Ciril Kern, ki društvu uspešno predseduje prvo leto, je na občni zbor povabil še predsednika ZDUS g. Vinka Gobca, predsednika koordinacije, člana upravnega odbora ZDUS in predsednika 1)1 Kamnik g. Staneta Simšiča, kakor tudi predstavnike sosednjih društev. V nadaljevanju je bilo izvoljeno delovno predsedstvo, k i mu je predsedoval g. Anton Ogo-revc. Predsednik DU Komenda g. Ciril Kern je obširno podal razlago o delu društva v minulem letu in ugotovil, da so v DU Komenda včlanjeni tudi upokojenci iz KS Križ in KS Moste. Zadane naloge so bile glavnem uspešno realizirane. Oh vseh drugih aktivnostih društva hi rada izpostavila vsaj uspešno realiziran tradicionalno organiziran piknik pri lovski koči na Križu ler prijetno novoletno srečanje upokojencev društva v društvenih prostorih. Podal je še planirane akcije društva, ki se bodo odvijale v letu 1998. Tradicionalne prireditve bodo ostale, to je piknik in novoletno srečanje članov. Poleg tega planirajo v letošnjem letu avtobusne izlete v Izolo, Ptuj, Mtlnchen, Skofjo lako, Celje - srečanje upokojencev Slovenije, Kranjsko Goro - srečanje upokojencev Gorenjske, pa se na Martinovo praznovanje se bodo odpeljali Tudi kolesarjenje /»< del njihove aktivnosti, vse od meseca maja do koma septembra. Prepričani so, da bodo pohodi številčno dobro zastopani, saj se hodu podali na Šmartno goro. Mili vrh, Smarjetno goro, Menino planino. Orglice v blizini Kamniške Hišnice, Zasavsko Sveto goro, Kolovec... Planinske ture pa bodo organizirali skupaj s Planinskim društvom Komenda, ki ima v programu nekaj primerno »lahkih« tur, nekatere so pa tudi bolj zahtevne za izkušenejše in vzdržljivejše. Trudili se bodo, da bo čimveč članov oh zaključku delovnega leta prejelo značko »Sportnlk-upokojenect. Pozabili ne hodo bolnih in ostarelih, obiskali jih bodo, kakor tudi jubilante in jim s čestitko izročili še skromno darilo. Zanimiva so bila tudi poročila tajnice o gibanju članstva, konec leta je bilo kar 598 členov, blagajničarke o pridobljenem in porabljenem denarju društva v višini približno 1 milijon SIT. Trudili se bodo, da hi uspešno rešili nastali problem glede društvenih prostorov, da bi ti ostali za vedno njihovi. V nadaljevanju sla g. Sinisic in g. Gobec predstavila Belo knjigo, ki govori o spremembah upokojevanja, kakor tudi vseh momentov, ki so pomembni za že upokojene. Zavzemali se hodo predvsem za to, da sedanjim upok ojencem pravic nc hi preveč krajšali. Zalo ho DU Komenda zapisnik občnega zbora z zaključi i posredovalo na ustrezne organe. Kljub vsem resnim temam ugotavljam, da živi tam veliko srečnih upokojencev. Mednje spadajo vsi letošnji pari zlatoporočencev in to: Ana in Ivan Kosimik iz Ko-mendske Dobrave, Francka in LajteSlrgar z Gore, Marija in Stanko Zamik iz Su-hudol ter Pavla in Feliks Čamernik iz Most. Vabilu sta se odzvala le zakonca Čamernik iz Most. Oba sta Ijuhljančana ■ Bežigrajčana. Gospa Pavla je po pok licu trgovska pomočnica, g. Feliks pa je bil zaposlen na Železniški direkciji v Ljubljani kar 37 let, kjer je opravljal kontrole dohodkov za mednarodni promet. Kljub veliki ljubezni in sreči ob rojstvu sina pa je v njuno družinsko življenje stopila kruta usoda, smrt jima je vzela komaj 2-let-nega sinka. Žalost in spomini nanj so bili tako močni, da nista več zdržala v l,juh-Ijani. Poiskala sta si novo domovanje v Mostah. Vživela sta se v novo okolje in tu v miru in spoštovanju drug do drugega preživljata svoja zrela leta. Želimo jima, kakor tudi vsem drugim zlatoporočencem, šc dolgo let, polnih optimizma in sreče ter prijetnih spominov na vsa pretekla leta. Vodstvo DU Komenda se je v imenu ZDUS zahvalilo gospodu Stanetu Grgiču za dolgoletno in nesebično delo v društvu. Člani UO društva so se prisrčno, s priložnostnim darilom zahvalili ludi gospodu Južetu Kernu, kije lani zaključil s 7-letnim uspešnim vodenjem DU Komenda. Podeljeni sta bili ludi dve medalji za dosežke pri kolesarskem tekmovanju tut kronometer, skupno z DU Kamnik, kjer je prikolesurila gospa Ivanka Petne zlato, gospa Meri Rebolj pa hronaslo kolajno. MARINKA HRIBOVSEK Obogatimo naše življenje Vsi vemo, da je za vse nas potrebna ekološka zavest in da moramo na področju varstva okolja narediti več, tako vsa družba kot tudi posamezniki. Varstvo okolja in narave pa nc pomeni le skrb za čisti zrak, vodo, pomeni več: varstvo in skrb za zdrav način življenja, zdrav odnos do samega sebe, do vsega, kar nas obdaja. Prav s tem namenom pripravljamo Zeleni Kamnika številna predavanja, kako si lahko bolj celovito obogatimo življenje. Tako smo pripravili predavanja o pomenu zdrave prehrane, o ekološko pridelani hrani, o pomenu uživanja presne hrane, o vplivu pozitivne energije na ljudi in rast rastlin in drugo. V začetku aprila smo pripravili predavanje o balkonskih in vrtnih cvetlicah. Znano jc. da gojenje rož marsikomu ne pomeni le lep okras doma. temveč tudi sprostitev, kar jc v današnjem času zelo pomembno. Gospa Silva Fric, inženirka agronomije, ki sc že trideset let ukvarja z vzgojo okrasnega cvetja, nam jc pripravila predavanje in ga obogatila s prikazom diapozitivov s predstavitvijo različnih in najbolj primernih kombinacij sajenja vrtnega in balkonskega cvetja za čim lepši videz. Opozorila nas jc na številne reči, ki so pomembne za delo z rožami: kjer moramo zasadili posamezne rože. kakšne vrste zemljo potrebujemo, kako in s čim do- gnojcvali, kako jih zaščititi z naravnimi biološkimi sredstvi. Veliko število obiskovalcev predavanja jc pokazalo, da je v Kamniku in okolici precej ljubiteljev okrasnega cvetja. Ob bogali ponudbi cvetlic naših vrtnarjev bo Kamnik lahko spet uvrščen med lepše urejene kraje v Sloveniji, posebno šc, čc bodo tudi cvetlična korila, ki so postavljena v mestu, lepo oskrbovana. V drugem delu večera sla nam Silva in Frane Vesel, lastnika ekološke kmetije, ki spada v združenje ekoloških kmetij Slovenije, predslavila, kako pridelujeta zdravo hrano brez umetnih gnojil in kemičnih zaščitnih sredstev. Vse. kar sta povedala, je seveda primerno ludi za vrtičkarje, saj so laki načini pridelovanja zdrave hrane enostavni in poceni. Ob tej priložnosti vas tudi vabimo na predavanje »Človek, narava in zdravje« gospod.i Toneta Fabjana. Govoril bo o povezavi človeka z naravo, s čimer lahko razumemo ludi izvor sreče, bolezni in zdravja, ter o tem. kolikšen jc prispevek čebel k človekovemu zdravju. Gospod Fabjan je znan izdelovalec zdravilnega sirupa rdeče pese in medu. oplemenitenega s cvetnim prahom, C vitaminom pod imenom Lndovital. Predavanje bo v sredo, 6. maja, ob 1 K. uri v prostorih nad restavracijo Planinka. ZELENI SLOVENIJE -OO KAMNIK ZA KULTURO JEZIKA Vzgojno-izobraževalni ali vzgojno izobraževalni? Nekatere besede povzročajo piscem stalne težave. Čc berete jezikovno nepregledana besedila ali javne napise, ugotovite, da je prav pri besedah, kot je navedena v naslovu, veliko napak. Najdemo kar tri naCinc pisanja: vzgojno-izobraževalni, vzgojno izobraževalni in tudi vzgojnoizobra-ževalni. Kako je prav? Uveljavljeno in znano je, da sc oznake slovensko nemški slovar, belo-zelena zastava, črno-bcli film pišejo z vezajem, potem je z. vedenjem, kdaj sc piše z vezajem, skupaj ali narazen, kar pogosto konec. Tovrstnim besedam rečemo zloženke, ker nastanejo vsaj iz dveh besed. Kako sc zloženka piše, je odvisno od besedne ZVCZe, iz katere jc. Zloženke so po slovnici lahko podredile ali pri redne. Podrctlnc zloženke se pišejo skupaj: cestnoprometni predpisi, znanstvenoraziskovalni center, turističnoinformacijski center, osnovnošolski učni program, celodnevno parkiranje, velikoplanin-ska problematika, kaniniškobistri-ško rastlinstvo in živalstvo, oko-Ijevarstveni problemi; priredne pa z vezajem: kmetijsko vrtnarski center, sa-dno zelenjavni vrt, vzgojno-izobraževalni zavod, vzgojno-varstveni zavod, prodajno nabavna služba. Kamniško Savinjske Alpe, slovensko avstrijsko sodelovanje. Podredne zloženke so sestavljene iz zveze besed, pri kateri ena določa drugo - sta v podrednem razmerju. Za pojasnite v razve Žimo naše primere cestni promet - cestnoprometni, znanstveno raziskovanje - znanstvenoraziskovalni, turistične informacije - turističnoinformacijski, osnovna šola - osnovnošolski, cel dan - celodnevni. Velika planina - velikoplaninski, Kamniška Bistrica - kamniško bistriški, varovanje okolja - okoljevar-stveni. Priredne zloženke so sestavljene iz priredne besedne zveze. Preprosto rečeno: iz dveh ali več besed, med katerima (katerimi) jc (ali bi lahko bil, a ni izražen) in. Prav in se spremeni v vezaj: kmetijski in vrtnarski - kmetijsko vrtnarski, sadni in zelenjavni - sadno zelenjavni. vzgojni in izobraževalni -vzgojno-izobraževalni, vzgojni in varstveni - vzgojno varstveni, prodajna in nabavna - prodaj no nabavna. Kamniške in Savinjske - kamniško Savinjske, slovenski in avstrijki - slovensko avstrijski. Beseda, ki smo jo napisali v naslovu, jc torej pri redna zloženka, ki sc mora pisati z vezajem in nič drugače. Če to vemo. nam ostane samo še pravilo, kako se priredne zloženke delijo. Če jih delimo pri vezaju, se ta zapiše v novi vrsti. Tako jc na koncu vrste znak za deljenje, vezaj pa se prenese v novo, npr.: vzgojno--varstveni. MARJETA IIUMAR Matična knjižnica Kamnik Kje je pa ta knjiga? Gostovanje moškega pevskega zbora Ulfts Mannenkoor v Kamniku Tudi pri nas cvetijo tulipani V lanskem aprilu smo pevci PSPD URA iz. Kamnika gostovali na Nizozemskem in v Nemčiji, kjer smo ponovno oživili prijateljska pevska druženja s pevci iz I Ifta in Diimna. Po precej sušnih letih mednarodne kulturne izmenjave jc Lira spet gostovala v tem prelepem kotičku nizozemske dežele, kjer mesteci (ioendringen "i Uifl s svojimi 20.000 prebivalci kar nekako spominjata na naš rodni Kamnik. Le da sta precej bolj urejeni in da imata kar nekaj kulturnih dvoran. Skratka, naših pet koncertov (od lega dva s sakralno vsebino) v sedmih dneh ni bilo »mačji kašelj« vendar smo kamniški pevci navdušili tako nemško kot nizozemsko publiko. Šc več. nizozemski zbor jc želel vrniti gostovanje že v letošnjem letu, ponovno obuditi spomine na zadnji obisk v Sedemdesetih letih in znova doživeti slovenske naravne lepote, predvsem naše gore, ki jim na Nizozemskem ni para. Morebiti bi sc kakšna Kužna le našla, kaj več pa težko. Ker sla mesti ( rendl ingen in Kamnik po zaslugi obeh pevskih zborov tudi pobrateni, čeprav se. razen na kulturnem področju, skoraj »ne bratimo.« smo člani upravnega odbora kamniškega zbora njihovo pobudo nemudoma predstavili pevcem in naleteli na pričakovan odziv; povabimo jih! Na naše vabilo so sc kaj hitro odzvali in nam sporočili, da bodo pripotovali zadnje dni aprila 1,1 sicer skoraj 90 pevcev iz zbo-ki šteje 110 prepevajoči!) duš 111 še 80 soprog in drugih spremljevalcev, med katerimi bo vseka-*°r ludi občinska delegacija. Nc smemo namreč pozabiti, da so 'Udi lansko leto kamniški občin-ski možje in žene. na čelu z županom Tonetom Smolnikarjem, n,ed lirinim gostovanjem obiskali mesto Cjeiidringen. Organizacija petdnevnega gostovanja za natančno 165 oseb Jc kar velik zalogaj. In ker sc želimo vsi skupaj, pevci in drugi ob-~-Wi, izkazati kot dobri gostitelji, vas vljudno vabimo, da s svo-1'ni obiskom na pevskih in dru-8'h prireditvah počastite nizozemsko kulturo in zborovsko Prepevanje zbora Ulfts Mannenkoor. Ulftlld zbor je od leta 1957. ko se je v organizirano pevsko jjkupino zbralo le nekaj pevcev, l'" danes narasel na preko 100 ;|klivnih članov. Vsako lelo priredijo ali pa sc zgolj udeležijo Ste-v,lnih koncertov doma in v tuji* '|i Med najuspešnejše mednarodne turneje MejCJO gostovanja v l';i|nnikii. Ljubljani. Harccloni, 8li UDK-JU več pise v lislem delu tega članka, ki obravnava oddelek za odrasle. Posebej so postavljene tudi basni, pravljice, gledališke igre in poezija. Pravljice so razvrščene glede na njihov izvor, na primer afriške pravljice so pod črko A. norveške pod N, svetovne pod črko S itd. Slovenske pravljice so ločene od ostalih in stojijo posebej. Poezija jc razvrščena po abecedi avtorjev, znotraj teh pa po abecedi na- ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o. DOMŽALE Jt^^tL, 1230 Domžale, Kolodvorska 6, U T /TI tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program - ekonomsko komercialna šola - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Wlndows 95, Word tor VVindovvs, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu In požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj skladiščnega poslovanja tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV . PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7 do 15. ure. ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 In (061) 712-278 slovov Kriminalni, pustolovski, fantastični romani prav tako stojijo posebej. Razvrščeni so po abecedi avtorjev, znotraj teh po abecedi naslovov. Za pomoč pri iskanju literature se lahko vedno obrnete na knjižničarja, ki vam bo pomagal poiskati želene knjige. Oddelek za odrasle Na oddelku za odrasle je največ gradiva. Tako kot povsod so tu knjige razporejene vsebinsko, znotraj vsebine pa po abecedi avtorjev (tako naj bi bilo. vendar je ob koncu izposoje mnogokrat zelo drugače, vsega pa sproti ne moremo vzorno urejati, saj nas je premalo za vse delo. ki se nakopiči). Na tem oddelku je na desni strani, ko vstopimo, leposlovje, na levi, torej od izposojeval-nega pulta naprej pa stroka. Vsebinsko so knjige razporejene po mednarodno dogovorjeni klasifikaciji, ki se imenuje univerzalna decimalna klasifikacija, na kratko UDK. Univerzalna je zato. ker zajema vse področje človekovega zanimanja, decimalna pa zato, ker se označuje s števili od 0 do 9. 0 pomeni splošno, I filozofijo in psihologijo. 2 verstvo. 3 družbene vede, 5 naravoslovne vede, 6 tehniko in medicino. 7 umetnost, 9 zemljepis in zgodovino. 8 pa jezikoslovje in literaturo. Najbolj splošne oznake ožimo z decimalnim dodajanjem števil: 50 (izgovori se pet nič, ne petdeset) je splošno naravoslovje, 51 matematika. 52 astronomija. 53 fizika. 54 kemija itd. Zdaj pa k policam! Na desni je torej skupina, ki je najbolj obširna: to je 8. jezikoslovje in literatura. Torej ob vhodu na steni so jezikoslovje, slovenska literarna zgodovina, literarna teorija in eseji. Druga polica je zasedena s poezijo, naslednja z dramatiko: poleg nje pa so neopažene knji- ge z izreki. Naprej proti notranjosti imamo posebej slovensko leposlovje, potem pa sledi najštevilnejša skupina, to je prevedeno leposlovje. Ze skoraj na koncu stojijo posebej potopisi, kriminalni romani, fantastični romani, potem zgodovinski in romani o NOB. Prav na koncu zadnje police pred steno zavzemajo spomini. Prav na koncu prostora so police ob steni: od oken do nasprotne stene se razprostirajo zbrana in izbrana dela, potem pa še biografija. Tu pa knjige niso razporejene po abecedi avtorjev, pač pa po priimkih obravnavanih oseb. In zdaj še strokovne knjige. Te so na desni strani od pulta na- prej. Razporejene so od 0 do 9. Vsaka skupina ne zaseda nujno ene cele stalaže. ker so pač nekatere skupine močnejše, druge pa manj. 59. to je zoologija, zavzema veliko manj prostora - le eno polico v stalaži, kot npr. 159.9, to je psihologija, ki zavzema skoraj polovico prostostoje-če stalaže. Seveda je pri stroki težko najti npr. knjigo o jogi. saj ta spada tako k psihologiji kot k medicini in športu. Odvisno od tega. s katerega vidika je obravnavana. Poudariti pa je treba, da UDK-jev ne določamo sami. pač pa jo knjigi določijo drugi. Tam je zapisan t. i. CIP. to je centralna katalogizacija, ki je za vse slovenske knjižnice poenotena. Predvsem je koristno uporabljati računalnik. Terminal je na razpolago v čitalnici, PC pa na oddelku za odrasle. Kar brez treme sedite za računalnik, saj smo ju tja namestili za uporabnike. V računalniku lahko preverite, če imamo Zeleno knjigo in če je izposojena, kdaj naj bi se vrnila in kje stoji. Mnogi bralci te podatke že preverjajo s svojih domačih ali službenih računalnikov preko interneta ali pa javno dostopne šifre COBISS. Iščete lahko ne samo knjige, pač pa vse knjižnično gradivo in to po različnih informacijah, npr. knjige in članke v slovenskem jeziku, ki so izšle leta 1995. vse izdane knjige posameznega avtorja v posameznem letu ali pa tudi npr. bibliografijo posameznih avtorjev (preverite, kaj pišejo naši Kamni-čani!). Čitalnica V čitalnici hranimo gradivo, ki ga ne izposojamo. Ob vstopu v čitalniški prostor shranimo časopise in revije, malo naprej vezane Uradne liste. Poleg tega so tu različni slovarji: strokovni, tuje-jezični. slovenski. Potem splošni in strokovni leksikoni ter enciklopedije, atlasi. V čitalnici je na vpogled tudi različna strokovna literatura, bibliografija, zborniki, statistični letopisi, biografija, monografija. Temu rečemo referenčna literatura. Tu jo hranimo zato, da lahko bralci vedno poiščejo informacije z različnih področij, če je na oddelku ta literatura izposojena. Prav in dobro je. da se bralci med knjižnimi policami dobro znajdejo. Tako niso odvisni le od drugih, pač pa predvsem od lastne presoje, če je literatura, dostopna na policah, tisto, kar zares rabijo. TATJANA TRATNIK, BRED A PODBREZNIK Mesečna knjižna nagrada Na pionirskem oddelku Matične knjižnice Kamnik vsak mesce mladim bralcem zastavimo knjižno nagradno uganko. Sprašujemo po imenih in priimkih mladinskih avtorjev, po naslovih njihovih del. literarnih junakih in podobno. Mladi bralci zavzeto rešujejo uganke in včasih za nasvet tudi povprašajo knjižničarki na oddelku, da uganka zanje ni pretrd oreh. Reševalec uganke lahko izpolni samo en listič in ga vrže v škatlo, ki se ves mesec pridno polni, zadnji petek v mesecu pa izžrebamo dva nagrajenca, ki prejmeta lepi nagradi. Izžrebana lističa obeh nagrajencev položimo poleg obeh nagrad, ki sta ves mesec v vitrini poleg količka »MESEČNA KNJIŽNA NAGRADNA UGANKA« Zadnji petek v mesecu je poleg vitrine z nagradama vedno gneča, kajti mladi bralci po pouku vedno pridejo pogledat, če so med srečnimi nagrajenci. To leto sta nam z nagradami priskočili na pomoč: VELIKA PLA- NINA - ZAKLAD NARAVI D. O. O. GLAVNI TRG 23. KAMNIK in NOVA LJUBLJANSKA BANKA D D. IZ KAMNIKA, ki je prispevala nagradi za marčevsko uganko in še veliko lepih nagrad za prihodnje nagradne uganke!!! Matična knjižnica Kamnik se sponzorjem najlepše zahvaljuje! Mladi bralci, upamo, da uganke niso pretežke in da jih boste Se naprej tako pridno reševali, kakor ste jih do sedaj. Zadnjo uganko vam bomo zastavili v maja Ob 22. aprilu, svetovnem dnevu Zemlje Kako dobro poznamo svojo občino? Očitno so problemi varstva okolja in narave tako pereči, da je bilo potrebno izbrati dan, 22. april, za svetovni dan Zemlje. Vsaj tedaj naj hI se spomnili, kako obremenjen je nas planet in da moramo za preživetje storiti čim več - in čimprej! Kdo mora to storiti? Vsi, država in politiki, od njih moramo zahtevati učinkovite ukrepe, veliko pa lahko storimo tudi sami s spremenjenim vedenjem in vedenjem do okolja. Tudi če so onesnaževanje narave zakrivili drugi moramo misliti na to, kaj lahko popravimo in kaj lahko naredimo, da ne onesnažujemo Se naprej. Ravno pri tem velja pravdo: misli globalno, delaj lokalno. Če pogledamo, kako smo resili in kako rešujemo ekološke težave v kamniški občini, lahko ugotovimo, da je nekaj že bilo narejenega, vendar pa so še vedno problemi, ki bi jih morali rešiti. Zrak je bil v letih 1995 in 1996 močno onesnažen, saj je bil takrat Kamnik na prvem mestu po onesnaženosti v Sloveniji, na kar smo Zeleni Kamnika opozorili. Tako je bil pripravljen energetski koncept občine Kamnik in kasneje odlok o plinifikaciji, kar se že pozna pri kvaliteti zraka, ki je manj onesnažen. Še vedno pa je Kamnik v prvi tretjini mest v Sloveniji, kar zagotovo ni dober rezultat. Vzrok so predvsem individualna kurišča, kjer uporabljajo neustrezna goriva (nekvaliteten premog in neprimerni lesni odpadki), slabo vzdrževane kurilne naprave in nepravilen način kurjenja. Tudi nekateri industrijski obrati Se vedno prekoračujejo dovoljene emisije v zrak. Občina je sicer sprejela odlok o vsebnosti žvepla v gorivih, vendar pa odloka ne izvajajo in tudi kontrole nad kvaliteto premoga ni. Obstaja zakon o dimnikarski službi, ki zahteva redno pregledovanje dimnih naprav, vendar številni občani dostikrat dimnikarjem ne dovolijo, da bi te pregledali. Eden izmed pomembnih vzrokov onesnaževanja je tudi gost promet, saj pri tem nastajajo škodljivi dušikovi oksidi in ozon. Zato bi morali v Kamniku, da bi izboljšali kvaliteto zraka, ne le izvajati plinifikacijo, temveč tudi z meritvami ugotavljati količino dušikovih oksidov in ozona, izvajati odlok o vsebnosti žvepla v gorivih in o vsem tem tudi obveščati občane. Zelene Kamnika občani pogosto opozarjajo na prevelike emisije plinov v zrak. vendar brez naštetih ukrepov ne moremo veliko storiti. Kar se tiče voda, je predvsem stanje pitne vode zadovoljivo tam, kjer jo dobijo iz. zajetja Iver-je in to je tudi eno redkih zaščitenih vodovarstvenih območij v naši občini. Stanje pitne vode je slabše predvsem v Tuhinjski do- lini pa tudi na drugih predelih, kjer je sicer veliko naravnih virov, iz katerih prebivalci črpajo pitno vodo, vendar pa je malo zajetij zaščitenih z odlokom. Na teh področjih je voda lahko oporečna, kar pomeni, da ne ustreza vsem predpisom, saj je velika možnost onesnaženosti s fekalno vodo (organski odpadki, ostanki pralnih sredstev...), s kemičnimi zaščitnimi sredstvi in umetnimi gnojili. Ker na teh področjih še ni rešeno čiščenje fekalnih voda, niti ni kanalizacijskega sistema, lahko rečemo, da je to velik problem in se ga bo morala občina čimprej lotiti. Če pogledamo podatke, ki jih je pripravil Hidrometeorološki zavod iz Ljubljane, vidimo, da imajo vodo najbolj obremenjeno s pesticidi Ptujsko polje, Apaško polje in dolina Kamniške Bistrice. Meritve so opravili pri Homcu, kažejo pa, da je mejna količina pesticidov in topil presežena za skoraj trikrat. V Mengšu so zabeležili vsebnost močno toksičnega Sestvalentnc-ga kroma, kar vse kaže na to, da so vode pri nas že in še onesnažene. Že vsa leta se srečujemo z odpadki, vsi in povsod, in lahko rečemo, da to ni samo problem naše občine. Tudi na to smo Zeleni Kamnika že pred leti opozarjali in tako imamo danes sicer urejeno zbiranje in odvoz odpadkov, ni pa to selektivno zbiranje z možnostjo recikliranja, kot je bilo predvideno in dogovorjeno. Posebej pereča so divja oziroma črna odlagališča, predvsem tam, kjer so ob vodotokih in na vodovarstvenih območjih. Na pobudo Zelenih Kamnika je občina naročila izdelavo katastra divjih odlagališč, ki pa ni popoln, ker v njem niso zajeta vsa številna nova odlagališča. Nekaj najbolj kritičnih je sicer očiščenih, žal pa v letošnjem proračunu za ta namen ni predvidenega denarja, saj svetniki tega niso potrdili. Res bo potrebno rešiti ta problem bolj sistemsko, trenutno pa je stanje tako in zavest posameznikiov še ni dovolj visoka, zato še vedno od- Drobtinice Dan Zemlje Ni ga tako ozkega kotička zemlje, da v njem ne bi bilo Narave, ne tako prazne pustinje, da ne bi pritegnila vseh čutov in ohranila srce budno za ljubezen in lepoto! Samuel T. Coleridge Prisegam, da bo zemlja popolna njemu ali njej, ki bosta sama popolna. Zemlja ostaja groba in razdejana le njemu ali njej, ki sama ostajata groba in razdejana, Walt VVhitman Stanje na Zemlji zbuja skrbi, iz mnogoCesa sklepamo, da se bliža strašna katastrofa. Stanje živali zbuja skrbi, mnoge se zaman bojujejo za bedno preživetje. Stanje gozdov zbuja skrbi, drevesa kažejo znamenja strašnega uničenja. Stanje ljudi zbuja skrbi, mnogi čutijo, da jih opominja strašna odgovornost. Elisabeth S. Lukas Kadar se je stari Dakota pogovarjal z otroki, je dal roko na tla in jim razložil: »Sedimo v naročju naše matere. Iz nje smo prišli, tako kot vsa druga živa bitja. Nas kmalu ne bo več, toda tale kraj, kjer smo zdaj, , bo ostal večno.« Indijanski poglavar Stoječi Medved, Oglala su Zahvaljujemo se materi zemlji, ki nas hrani. Zahvaljujemo se rekam in potokom, ki nam dajejo vodo Zahvaljujemo se zeliščem, ki nam poklanjajo zdravilne moči. Zahvaljujemo se ' koruzi, njenim bratom in sestram, fižolu in bučnicani, ker nas ohranjajo pri življenju Zahvaljujemo se grmovju in drevesom, da nam podarjajo sadove. molitev Irokezov Narava, čas in potrpljenje so trije veliki zdravniki. angleški pregovor Naravo obvladujemo samo tako. da se ji podredimo. srednjeveški latinski pregovor lagajo odpadke na divja odlagališča in ne na deponijo. Vprašanje, ki naj bi ga občina v prihodnosti rešila, pa je tudi, do kdaj bomo še lahko vozili odpadke na Barje in kje bomo našli novo deponijo. Da pa se zavest občanov dviga, kaže število tistih, ki se vsako leto udeležijo čistilnih akcij, največ ob čiščenju bregov Nevljice in Kamniške Bistrice. S to akcijo smo pričeli Zeleni Kamnika v sodelovanju s kamniškimi ribiči že leta 1991, pohvalno pa je, da je od lani pokrovitelj akcije občina Kamnik. Vedno večje osveščanje ljudi kaže tudi uspeh akcije zbiranja nevarnih odpadkov v lanskem letu, saj bi sicer ti končali med gospodinjskimi odpadki ali celo na divjih odlagališčih. Toda tudi za to akcijo v letošnjem proračunu svetniki niso sprejeli predlaganih sredstev. ^Zeleni Kamnika se srečujemo s številnimi, za nekatere občane velikimi problemi, denimo s hrupom, ki ga povzročajo neustrezni delovni stroji, s črnimi točkami na cestah, z neustreznim deponiranjem raznih snovi, s številnimi nelegalnimi posegi v prostor ild. Skušamo pomagati s posredovanjem pri ustreznih inšpekcijskih službah in spremljamo ukrepanje. Ob vseh teh problemih bi radi opozorili, da je prav od občinskih svetnikov odvisno, kakšna bo ekološka politika. Očitno pa je, da za nekatere ekologija ne predstavlja posebnega pomena v naši občini, ker so ji v letošnjem proračunu mačehovsko dodelili sredstva. Svetniki niso podprli dodelitve predvidenih sredstev v višini 3 mio sit za izvajanje ukrepov predvidenih na osnovi strategije za varstvo okolja in same strategije. Brez sprejetja strategije pa občina Kamnik ne bo mogla sodelovati pri razpisih za ekološke projekte ne na nivoju države, kaj šele pri mednarodnih sredstvih, ki jih tudi ni malo, za Kamniško-Savinjski regijski park, denimo. Zlahka pa so potrdili sredstva za odvoz odpadkov z Velike planine (4 milijone tolarjev). Odvoz odpadkov z Velike planine bi morala družba Velika planina d. o. o. zaračunavati lastnikom koč, gostišč, domov in samim obiskovalcem, tako kot vsakemu Kamničanu to zaračunava podjetje Publicus. Pomembnost ekologije in ekološka zavest se širi že v vrtce in osnovne šole, do klopi občinskega sveta pa očitno še ni prišla! Naj ob dnevu Zemlje zaključim ta tekst z mislijo, da bomo prej ali slej vsi na tem planetu morali postati »Zeleni«, če bomo hoteli preživeti. ZELENI SLOVENIJE OO KAMNIK Na fotografiji v prejšnji Številki Kamniškega občana ste mnogi pravilno prepoznali vas Ravne nad Hmševko v Tuhinjski dolini, nekateri ste celo vedeli za imeni Snovar-jeve in Oračeve domačije. S tem ste nas prijetno presenetili, saj nismo pričakovali tolikšnega števila pravilnih odgovorov, ki so prispeli z različnih koncev občine, pa tudi bolj od daleč. Žreb je izbral Evo Pečevntk Iz Kamnika, Neveljska 19, ki bo knjižno nagrado Kočne Kamnik prejela v njihovi knjigarni na ljubljanski cesti llb. Verjetno današnja podoba znanega naselja, ki je tudi središče krajevne skupnosti, ne bo pretežka uganka. Povemo naj le še to, da je naselje znano tudi po pomembnih arheoloških najdbah, 0 katerih smo letos v Kamniškem občanu že pisali. Vaše odgovore pričakujemo do srede, 6. maja, na naslovu Kamniški občan, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Nagrajenec ho prejel knjižno nagrado »Naravne znamenitosti Kamniško-Savinjskih Alp na kamniškem območju,« ki jo podarja Kočna Kamnik. Romanje k svetemu Primožu nad Kamnikom O sami cerkvi sv. Primoža jc bilo že mnogo napisanega, vendar o romanju kot pojavu zase le malo, čeprav se petkrat na leto ob vedno določenih dnevih opravlja maša, ki ob lepem vremenu pred veliko nočjo in nekaj tednov po njej privablja številne romarje. Romanja na Sv. Primoža naj bi bila utečena že v 14. stoletju. K sv. Primožu in Felicijanu so hodili po blagoslov ajde, ki se je po sve-toprimoški kroniki opravil še 30. aprila 1962 leta. Po zapiskih Franceta Gačnika tedanjega duhovnika iz Stranj, je prišlo k maši in po blagoslov ajde okoli 100 ljudi. Sv. Primož in Fclcijan sta tudi priprošnjika proti streli in toči. Pri njiju še danes na prošnji teden, v ponedeljek pred vnebohodom, prosijo Stranjski romarji. Iz kronike, ki jo hranijo v zakristiji svetoprimoške cerkve in se začne z letnico 1885, zvemo, da je bilo vse do 2. svetovne vojne ob romarskih dnevih približno 20 maš na dan. Največ jih je bilo v letu 1915, kar 39. Do leta 1924 so se župniki v knjigo le podpisovali, edina vredna omemba pa jc bil obisk »presvetega škofa Krškega in slovcčega pisatelja slovenskega dr. Antona Mah-niča, ki je prišel na Sv. Primoža dne 17. avgusta 1898 v spremstvu številnih gospodov«. Mahnič je bil spoštovan, zato jc bil njegov obisk pomemben praznik. 26. marca 1916 je pater Pcl-rič poleg doledaj obveznega podpisa dal opombe tudi o stanju vremena. »Vreme, je bilo skrajno slabo«, je zapisal. To je bila prva omemba vremena v kroniki, ki sc je po letu 1926 pisala že skoraj kot obveza. Iz tega stališča je TA ROŽA JE ZATE... Pohvaliti je treba občino in Arboretum, ki sta skupaj or- /'jf'' ganizirala prodajo cvetja po znižani ceni. Narobe je bilo le, da so kupci prihajali tudi od drugod, čeprav je bilo to mišljeno za mesto Kamnik, saj si turisti najprej ogledajo Kamnik. Ana iz Kamnika Vedno sem se zelo rada sprehajala po starem mestnem jedru, pa čeprav tam ni pravega lokala za gospe v srednjih letih. Ta del mesta mi je zelo všeč in ga imam zelo rada. Rožo naj dobi naše staro in lepo mesto. Vesna /. Rakovnika ZATE PA OSAT! Stanovalcem na Groharjevi bi dala osat z veliko bodicami, ker je okolica njihovih blokov zelo zanemarjena. Vem pa, da ima marsikdo dovolj časa, da bi lahko kaj pospravili. Vaša soseda iz sosednjega naselja Kdor veliko hodi na Stari grad, se lahko prepriča, da je pot tja gor zanemarjena: brez ograje in brez košev za smeti. Prav hi prišla tudi razsvetljava, saj imajo nekateri službo tudi do petih in gredo ven precej pozno. Trim steza na Zapri cah pa je porazna. Sploh se ne vidi, da jc kdaj obstajala. Moti me tudi, da Kamnik nima kulturnega doma. Glede trga sem tu-, di razočarana: nobene ,/ / kontrole ni nad cena* slaba in kvaliteta ni najboljša. Ana iz Kamnika Največja bodica v kamniškem osatu jc to, da se mladi nimajo kam dati, še kina nimajo. Potem pa posedajo po lokalih in iz tega nc nastane nič dobrega. Vesna z Bakovnika prav zanimivo, kako so kaplani vreme opisovali. Sprva so bili zelo strogi in uradni, zato so zapi-slovali le najnujnejše. »Dež in sneg«, »Slabo vreme«, »Ugodno vreme«, »Ja-sno-krasno« itd. No, poleni so le sprevideli, da te knjige ne pregleduje noben policaj, pa so se nekateri prav romantično razpisali. »Vreme hladno in mračno, dežja ni. Oore so pokrite z meglami«, »Vreme je. bilo prekrasno, nebo kot ribje oko, sonce pa toplo, kakor sredi spomladi.«. Najlepše o vremenu je pisal pater Anton Slabe: »Se lepše kot zadnjič je danes nebo, pa poje in vriska srce mlado.« O vremenu so sc nekateri že kar šalili: »Oblačno kot življenje.«, »Vreme imenitno, Frančiškan v sandalih.«, »Razpoloženje je v pravem nasprotju z vremenom.« (Vreme je bilo namreč slabo, op. K. G.). Največ prostora pa sc jc namenilo vremenu takrat, kadar so se dogajali ekstremi. Tako so si ljudje zapomnili leto 1929, ko so 17. marca mašo prenesli na prvo nedeljo po veliki noči, saj je bilo kar -35 C! Podobno se je zgodilo 13. julija 1948, ko deževje ni hotelo prenehati. Naslednje leto pa jih je čakalo popolno nasprotje, saj so 21. aprila po urni mast za Stranje in Mekinje molili za dež, ker je bila izredna sušil. Po zapiskih iz. kronike je bila zadnjikrat 0 pomladnem času tako velika suša leta 1834. Zc med tem časom pa je začelo rahlo deževati. Do leta 1942 so bile maše pri sv. Primožu izredno dobro obiskane - število obiskovalcev se je gibalo med 500 in 1000. Med drugo svetovno vojno svcloprimo-ških maš ni bilo. Leta 1946 pa kot da bi ljudje hoteli nadomestiti zamujeno. 31. marca, na prvo pri-moško nedeljo, je mašo po nekaterih cenitvah obiskalo najmanj 3000 ljudi. Takratni kaplan Kamnika Pavlin Hcybnl jc zapisal: »To leto je radi pomanjkanja duhovnikov samo ena, namesto treh maš. Ljudstva ogromno. Ves prezhiterij poln otrok, okoli cerkve je množica, ki nima prostora v cerkvi. Računajo 1500-2000 ljudi (spodaj je bil pripis, daje po nekaterih cenitvah najmanj 3000 ljudi, bolj verjetno). Med sveto mašo poje mešani pevski zbor župne cerkve v Kamniku, pod vodstvom g. Cirila Vremšaka. Obhajil tri. 7.e eno uro pred sveto mašo so prate, kijih prodaja kamniško planinsko društvo za 5 din, v korist nove koče na Starem gradu, razprodane. Pred zvonikom se prodaja žganje za drag denar, pod sv. Primožem prodaja na stolnici še vedno star Ahčin. Vreme krasno, sončno, brez oblačkov. Teloh je letos radi zgodnje pomladi že odcvetel. 1'evski zbor ima danes obligatni izlet.« Število romarjev se je. po vojni še nekaj časa vrtelo okoli 2000-3000, nato pa se je ustalilo na približno enaki ravni kot pred vojno. V zadnjih letih pa je doživelo ponoven razcvet. Obisk je zaznaven ob lepih nedeljah, ko pridejo k eni izmed petih maš: na tretjo, četrto in peto postno nedeljo, tretjo velikonočno nedeljo in i. maja. Kako so te maše še danes priljubljene med ljudmi, govori šegavo izročilo, da je prvi shod namenjen otrokom, drugi »norcem«, trelji pa »la pametnim«. KATKA <;RZINČIČ Nadaljevanje prihodnjič ALU projekt, d.o.o. Kamnik, Ljubljanska 6 objavlja prosto delovno mesto: tehnolog v pripravi dela Pogoji: - višja ali srednja izobrazba tehnične smeri - strojne - zelo dobro poznavanje dela z osebnim računalnikom; projektiranje, Excel Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za čas 1 leta s polnim delovnim časom, z nadaljnjo možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave razpisa na naslov: ALU projekt d.o.o. Ljubljanska 6, 1240 Kamnik. 1 OBMOČNA OBRTNA JL A ZBORNICA KAMNIK Obrtniki in podjetniki, združeni v Območni obrtni zbornici Kamnik, čestitamo vsem delovnim ljudem ob L maju. Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Ostajamo pri zadnjem krajcu... Te dni, točno 23. aprila, bomo praznovali prvo obletnico, odkar so naši občinski molje in lene v občinskem grbu zamenjali Veroniko polrtbo s polkačo in zadnji mesecev krajec s prvim krajcem. Pa se danes pO letu dni zdi, da smo na tO spremembo kar pozabili. Saj se Se vedno kar trdno držimo zadnjega krajca, čeprav smo takrat rekli, da je to znamenje »crkavanja«, naša lokalna skupnost pa naj bi se razvijala in debeli-la kot luna po prvem krajcu. Ali bo zadnji krajec še naprej simbol našega razvoja? Videli smo. da so bila tudi letošnja vabila na praznovanje iiliciu-skega praznika okrašena z zadnjim krajcem, pa tudi pri najnovejšem Kamniškem zborniku se niso zmotili, da bi ga opremili s pravilnim grbom, da ne govorim o našem Občanu. Seveda imamo tudi častne izjeme, med njimi so gotovo kamniški upoktijenci, ki še vedno tijtajo na bolje, zato se z njihovega letošncjga programa blešči grb s prvim krajcem... K oje tajnik našega občinskega sveta zadnjič na seji prešteval ze- lene kartone svetnikov, ki so jih ti dvigali za sprejetje dopolnil k občinskemu proračunu, jih je nekajkrat naštel po šestnajst, potem pa se.je naveličal inje takoj vedel, da bo pri naslednjem dopolnilu sjiet večina. Ohcinarji so ga nanm'č hitro prepričali o glasovanju po načinu »Ti zame, jaz zale«, pa so vsi nekaj izborili. Tako nikomur volivci ne hodo mogli reči, da jim ni »napraskal« vsaj nekaj občinskih lolarčkov. Se bolj /m so se praskali občinski uradniki z županom na čelu, kje dobiti toliko dodatnega cvenka, da ne bi Močim ob-Cinarjein namesto skromne dote zapustili prevelikega »pufatt... Jf ar je res, je res, našega obcin-JV skega komunalnega redarja je treba pohvaliti za izvirno idejo, da se ne bi v občinsko blagajno nateklo preveč cekinov. Zato krajevno skupnost na Duplici sprašuje, ali naj lepi listke na nepravilno parkirane jeklene konjičke, kot to veleva občinski odlok, alt pa ne in kje nc. Sicer pa je zadnjič svetnik Jožko predlagal, da bi morali za nepravilno parkiranje na zaprtih ulicah okrog občine plačevali tudi občinski uradniki, vendar so ga ti prehiteli in že imajo namesto listkov z globo na avtomobilih občinske dovolilni- Proračunsko leto 1998 se je pričelo o ni pravi biznis, si mislijo kamniški biznismeni. Zato bojda kanijo še pred jesenskimi volitvami ustanoviti neko zvezo za Kamnik. Želijo dokazati, da je tudi občina lahko pravi biznis, če vodi »lapravo«prostorsko in zemljiško politiko. Nekateri te vedo, ker imajo izkušnje... A H bomo res1 slabši od Dotntal-čanov, ki so v zadnji številki Slamnika priložili barvni poster skakalca ftimota Peterka na motorju. Naša urednicu bo sedaj gotovo v zadregi, ker je kandidatov z boljšimi motorji in avli pri nas kar nekaj. Najbolje ho, da razpiše natečaj. V ožji izbor pa bosta gotovo prišla Maksi z najnovejšo supermachino, Tonti, ki sc lahko pripelje s poljubno superznumko na 10(100 obratov, pa še kdo se bo našel. Za Domžalčani in Peterkinim posterjem pa, kar se strojev tiče, res ne hotno zaostajali, če so že predstavitev naše občine na bližnji razstavi cvetja v Volčjem Potoku uvrstili na predzadnje mesto (dan), za Moravča-ni in Domžalčani. Prav vam je, zakaj pa vas lani ni bilo na otvoritvi, si ver-jetno mislijo sosedje... Krištofov Pepe II. Proračun 1998 V rubriki Vi sprašujete, župan odgovarja, objavljeni v Kamniškem občanu X. aprila 1998. jc nekaj trditev, ki jih je treba dodatno osvetliti. Ni mi ljubo, da moram to storiti. Proračun sc jc sprejemal na dveh zasedanjih in bil sprejet. Če je treba Se kaj dopolniti, bo to storjeno na naslednji seji občinskega sveta. Mislila sem, da je bilo vse Sporno že razrešeno s pogovori. Proračun je tak, kot je. ker v času pred sejo ni bilo prave volje za dogovarjanje. Usklajevanje je bilo sklicano šele lakrat, ko je bilo jasno, da se s silo ne bo dalo ničesar doseči. Trajalo jc več kol Štiri ure in ni reSilo bistvenih problemov, ker ni bilo razvidno, kaj bi sklicatelj želel. Preji nja povabila na pogovor so naletela na gluha uSesa. Dopolnila, ki jih jc na predlog proračuna predlagala svetniška skupina Slovenskih krščanskih demokratov, so se nanašala zlasli ril kulturo, kulturno dediščino in reševanje vzgojni>-varsl vene problematike v Kamniku. Del dopolnil naj bi bil prinesel nekaj več denarja za uveljavljene in kvalitetne kulturne prireditve, kot npr. Musica aeterna. razstave v Veroniki ipd Predlo)' |c podpiral tudi odbor za družbene dejavnosti. Zmanjševanje sredstev po- meni duhovno siromašenje, zato smo upravičeno pričakovali, da bodo dopolnila sprejela. Zlasli zato, ker sc je kar 8(1 milijonov, ki so bili namenjeni za obnovo Kulturnega doma, od osnutka proračuna do predloga porazdelilo za komunalne potrebe: ceste, razsvetljavo. Na naš predlog je dal svoja dopolnila Zupan. Znesek je bil nekoliko znižan, vendar smo na to pristali, da bi proračun ostal usklajen. Druga dopolnila so se nanašala na kulturne spomenike. S povečanjem sredstev za obnovo Malega gradu za 3 milijone SIT bo mogoče opraviti nujna dela, tako bo Mali grad Zc letos odprl za vodene oglede. 16. avgusta (sv. Rok) pa bo lahko na njem tudi nekoč tradicionalna masa, ki jc privabljala v Kamnik veliko ljudi. Tako jc bilo dogovorjeno z vodstvom Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine. Predlog je p<»i pri odbor za družbene dejavnosti, z njim sla se strinjala predstojnik oddelku za družbene dejavnosti gO spod Anion Kamin in Zupan. Prav tako dogovorjen jc bil ludi predlog, da se sredstva za Sv. Primož povečajo za 200 tisoč SIT. kar pomeni, da občina da I milijon, od države pa dobi 5 milijonov SIT. Naši dopolnili jc sprejel za svoji predlagatelj proračuna. Najbolj sporno jc bilo dopolni lo, da bi občina podprla izgradnjo Vrtca na Šutni. V Kamniku čaka okrog 200 otrok, da bi prišli v organizirano strokovno varstvo. Problem bi bil rešen z izgradnjo vrtca v Šmartnem in Kamniku. Kamnik sodi med občine, kjer je mest v vrtcih veliko premalo. V novih vrtcih bi dobilo delo kar nekaj nezaposlenih. K) milijonov SIT, ki jih letno daje Kamnik drugim občinam za varstvo naših otrok, bi ostalo in se porabilo doma. Da bi bilo v Kamniku že letos kaj narejenega, bi bilo potrebnih 70 milijonov SIT. Po pogovorih z županom in predstojnikom oddelka za družbene dejavnosti je bil sklenjen razumen dogovor, ki je bil potrjen tudi na usklajevanju. Zupan je na seji predlagal dopolnilo, da sc gradnja vrtca podpre s 5 milijoni SIT. To pa pomeni, da bo denar mogoče uporabiti, ko bodo pridobljena vsa dovoljenja, mnenja ipd. in nič prej. Za zaplete ni bilo krivo vodenje seje. ki je bilo zahtevno in korektno, ampak zapletena tematika. Pred nami so volitve. Vsak svetnik ali svetniška skupina je zc lela šc kaj storili v dobro občanom, sc pokazati s svojim vplivom in prizadevanji Metanje blata ne koristi nikomur. Z medsebojnim zaupanjem in sodelovanjem bi lahko dobro zaključili tudi to proračunsko leto. le malo več pozitivnega mišljenja je neba MARJETA IIUMAR Vsako gospodarstvo, ki hoče biti uspešno, naj bo majhno ali veliko, mora imeti program razvoja, program dela. evidenco prihodkov in odhodkov (bilanco poslovanja) ter merila, s katerimi meri količino, kakovost in uspešnost opravljenega dela. DrŽava kot organizirana oblika sožitja državljanov še mnogo bolj potrebuje pravočasno in kakovostno pripravljen program opravil in nalog, ki jih mora opraviti za dobrobit svojih državljanov. Za izvedbo teh opravil in nalog izvršilna veja oblasti, vlada Slovenije, pripravi vsakoletni stroškovnik, imenovan proračun, skladno z določbo 148 člena Ustave in Zakona o proračunu, ki natančneje opredeljuje način pridobivanja in porabe za te namene zbranih sredstev. Po zakonu morajo biti v proračunu zajeti vsi prihodki in izdatki države in lokalnih skupnosti za financiranje javne porabe, zalo je nedopustna praksa vlade, da te prihodke in še zlasti odhodke na posameznih odhodkovnih mestih (ministrstvih) prikazuje samo v skupni oceni (globalu) brez obveznih specifikacij! Takšno ravnanje vlade je kršitev 148. Člena Ustave in Zakona o proračunu, zato javno vprašujem predsednika državnega zbora, čemu sprejme v obravnavo nepravilno in nepopolno pripravljeno gradivo; poslance DZ pa, čemu tako nekritično in neodgovorno opravljajo svoje de- lo! Se mar ne zavedajo svojega poslanstva ter dejstva, da s tem prevzamejo soodgovornost za vse zlorabe proračunskih sredstev, ki tako nastanejo. Če pogledamo strukturo prihodkov proračuna, vidimo, da je pretežni del davčnega izvora (dohodnina cca 23 %), nikjer pa ni zaslediti prihodkov iz gospodarjenja z državnim premoženjem in dohodka od obresti državnih naložb. Ta prihodkovna struktura obremenjuje predvsem izginjajoči srednji sloj in malo gospodarstvo Če pogledamo še strukturo odhodkov proračuna, vidimo, da je velik del sredstev namenjen pokrivanju prepotratne državne uprave, ki se je v času Drnovškove vlade zopet podvojila (43973 birokratov)! Mnogo in preveč denarja se porablja za reševanje nerešljivih velikih podjetij (Slovenske železarne. Litostroj. TAM in drugih), za katere se že vnaprej ve, da so določene za lastninjenje, državne garancije pa zapadejo v poplačilo dolgov podjetij v stečaju! Tu dobi človek vtis. da gre za načrtovane proračunske požiralnike, z namenom privatizacije proračuna. V postavkah proračunskih odhodkov pogrešam razvojno naravnanost, saj področja, kot so znanost, izumiteljstvo. novi izdelki, nimajo omembe vrednih postavk. Oblast je izgubila stik z realnostjo in noče vedeti, da gospo- darstvo peša (cca 3 % gospodarska rast) tudi zaradi prenapihnje-nega proračuna (realno 14 % na lanski proračun), zato bomo naslednje leto Se bolj revni, zgodba o uspehu pa se lahko nenadoma sesuje. Z Zakonom o izvrševanju proračuna je vlada prejela velika pooblastila, ki so zopet v neskladju z ustavno dikcijo integralnega proračuna, državni zbor pa je s tem izgubil funkcijo zakonodajne oblasti, postal je vladni glasovalni aparat Če resnično želimo postati del združene Evrope, moramo sprejeti logiko pravno urejene družbe, ki potroši manj kot ustvari, to pa pomeni sprejeti obliko sodobnega kapitalizma, ki je spoznal, da je dober delavec lahko samo zadovoljen delavec. Sužnje-posestniški red jc propadel zato. ker je nezadovoljni suženj porabil več kot pa ustvaril. Moderna oblika kapitalskega sovlaganja zaposlenih pa je uspešna prav zato, ker je samodejno podvržena samoregulaciji kvalitete in količine proizvodnje v pričakovanju ustvarjenega dobička tudi za zaposlene! Porast proizvodnje in dobička pomeni povečanje blagostanja in hkratno zmanjšanje socialnih stisk, kar pomeni več denarja za razvoj in napredek. Zal takega razmišljanja ni zaznati v sprejetem proračunu. PAVEL OCEPEK DCLITiTl/ Pisma - mnenja - odmevi - Pisma ■ mnenja - odmevi Odgovor predsednika občinskega sveta na stalno rubriko Vi sprašujete, župan odgovarja V Kamniškem občanu št. 7 z dne 8. aprila 1998 je župan v svoji rubriki na vprušanje občana Z. M. »Kaj je torej narobe z letošnjim proračunom?« v zadnjem odstavku svojega odgovora napisal sledeče: »Se enkrat želim poudarili, da smo že med ;w-tekom seje opozarjali svetnike in tudi vodstvo občinskega sveta na že sprejete sk lepe v zvezi s proračunom, posebej sem na to opozoril tudi ivedsednika občinskega sveta, ki bi z boljšim vodenjem šeje lahko preprečil sprejem takšnega proračuna.« Navedba župana, da bi predsednik sveta lahko z boljšim vodenjem seje preprečil sprejem takšnega proračuna, je smešna, šaj župan dobro ve, da delo občinskega sveta ureja poslovnik. Poglavje IV - Sije občinskega sveta v svojih točkah natančno določa potek oz. način sklicevanja, poteka, vzdrževanje reda ler odločanje na seji. Navedbe župana, da so bili člani občinskega sveta s strani predlagatelja opozorjeni na že sprejete sklepe, je resnična, ne vem pa, kako naj bi kot predsedujoči vodil stjo oziroma vplival na glasovanje, ne da hi kršil določila poslovnika. Kot predsednik občinskega sveta menim, da sem sejo korektno vodil. Dopuščal sem razpravo tako predlagateljem amandmajev kol poročevalcem k proračunu, ki gaje v obravnavo in sprejem predlagal župan, kol predsedujoči pa nimam pravice vplivali na člane občinskega sveta, ko se opredeljujejo, kako bodo glasovali. Igor Podbrežnik, dipl. ini. PREDSEDNIK Ob sprejetju pravilnika o sofinanciranju športnih programov 0) Ker bralcem, g. Grhec, v odgovoru (s 2(i. 3. 98) na moj argumentirani odgovor s 26. 2. (oba v rubriki Tisma. mnenja v k. O.) niste postregli z nikakršnimi proiiargumentt, morem up- ravičeno soditi, da so bile moje navedbe ločne. To, da ste slednje v vam lastnem jeziku diskvalificirali, seveda še ne pomeni, da vam je ta diskvalifikacija tudi uspela - pa čeprav v isti sapi obljubljate, da »vsaj na tovrsten (vaš) način ne« ■ nimate wč namena nikogar prepričevati. Tega zadnjega vašega sk lepa sem seveda zelo vesel. Gospod (Irbee, naj ponovno poudurim. urejanje sofinanciranja športnih programov smo dobili občinski svetniki v obravnavo glede na novo zakonodajo in ne na mojpn'dlog. Vsa stališča, ki sem jih v zvezi s tem izpostavil, pa so staliva večine najpomembnejših športnih klnbov (društev) v naši občini. Pa ne boste trdili, da ti ne razumejo kompleksne problematike športa v Kamniku!'? Zato se nikakor ne morem strinjati z vašim mnenjem, daje namen vsega lega mojega zavzemanja za pravice športnikov le pridobivanje volivcev. Sicer pa smo politični nasprotniki vaše U)S takšnih insinu-acij že vajeni. Karkoli že storimo, bodisi da se s prcpriCevanjeni z Ratovanjem, z argumenti... borimo doseči npr. za katerokoli krajevno skupnost neka sredstva, bodisi pomagamo urejati nek problem v čim širšo korist občanov - vse to nam preneka-teti iz vaših IMS vrst očita kol pmpugandni, kar negativni način pridobivanja voltvetv. Gospod Grhec. za božjo voljo, prav za to so nas, svetnike, ljudje izvolili, da po naših najboljših močeh glede na njihove želje in potrebe urejamo njihove zadeve. Iz vaših (LDS) pa tudi drugih sorodnih političnih vrst, izvirajodh izpred devetdesetih let, pa moramo venomer poslušali, da je veCslrankarstvo nekaj nepotrebnega, slabega ipd. Ne pove pa se, da brez strank demokracije enostavno ni možno uuresniCevali in da je druga alternativa strankam edinole diktatura, enopartijski sistem, ki pa smo ga že grenko skusili. Vse gornje drži in ho držalo ne glede na to, če bova »dirkala«, kol rečete temu vi, na letošnjih volitvah. Hvala za vaše povabilo na sedež športne zveze. Skoda, da ntsk tega storili že mnogo prej, ko ste npr. najbolj kvalitetne- mu kolektivnemu športu v Kamniku, odbojkarskemu klubu (prvotno sekciji S^D) in to ob njegovi S()-letnici, odvzeli status, ki mu gre glede na njegovo kvalitetno raven oz., ko sle v športu na Kamniškem še imeli zakonska pooblastila delitve sredstev športnim kolektivom. SKD občinski svetnik Ml I AN WINI)SCIINVRER Ponovno ■ zakaj (ne)smučanje na Veliki planini? Ker do 14. aprilu 1998 še nisem prejel pisnih ali ustnih odgovorov uradne osebe - upravljalea žičnice Velika planina, v. d. direktorja Rudija Meršaka ■ na postavljena vprašanju v 4. številki Kamniškega občana z dne 26. februarju 1998, sem se odločil, da sam odgovorim in pojasnim širši javnosti, zakaj ni (bilo) smučanja na Veliki planini Ob koncu smučarske sezone 1996197, kojeg. Meršak prevzel delovno mesto v. d. direktorja žičnice Velika planina, je bilo v rednem delovnem razmerju 12 delavcev. Med pomladno in poletno sezono je žičnico zapustilo 7 dobro m strokovno usposobljenih delavcev. Zakaj, najbolje ve g. Meršak. V zimski sezoni je za nemoteno obratovanje vseh naprav in za urejena smučišča ter zagotavljanje varnosti smučarjev dnevno potrebnih od 20 do 25 delavcev. Teh pa ni mogoče zaposliti čez noč, saj morajo prej opravili tečaj in preizkus znanja za upravljanje z žičniškuni napravami ler za vurstvo pri delu. To pa ni glavni vzrok za neobratovanje vlečnic v Tihi dolini. Kol sem že zapisal v 4. številki Kamniškega občana, sta bili kupljeni in zamenjani vrvi na vlečnicah TI in TU. Za kroženje vlečne vrvi s sidri med pogonskim in povratnim kolesom prek tekalnega mehanizma na podpornih stebrih je potrebno oba konca vrvi med seboj vplestiTo delo pa je opravil delavec, ki nima ustreznega izpila, zatotudi ne sme podpisati garancije za izvršeno delo. Ker so zakoni in pravilniki o žičnicah zelo stro- gi, republiški inšpektor za vlečnice pri pregledu ni izdal obratovalnega dovoljenja. Sprašujem se, kdo je odgovoren za tako početje? Stmjnik in sprevodnik pmv gotovo ne! Omenil sem tudi nesodelovanje žičničarjev z upravljali! gostišč na Veliki planini. V zimskem času je zaradi obilice snega najbolj ugoden prevoz pijače in drugega tovora z nihalko iz Kamniške Bistrice do Simnovea, naprej pa s sedežnico ali tep-laleem do gostišč Zeleni rob le- Domžalskega in Jurskega doma. Ker pa je vodstvo žičnice gostincem postavilo trikrat višjo ceno, kol jo po ceniku plačujejo ostali uporabniki prevoza tovora, se niso uspeli dogovoriti Uspešna gostinca, kot sla g. JanCik. najemnik gostišča Zeleni rob, in g. Sirilo), lastnik Jurskega doma na Mali planini, znala tudi računali. V roke sla vzela svinčnik in ugotovila, da hodo motorne sani, ki sta Jih kupila, izplačane v treh zimskih sezonah. Tudi v tem primeru se g. Meršaku ni zdelo primemo pogovoriti in iztržiti nekaj sto lisoč tolarjev, kar bi zadostovalo za osebni dohodek nekaj zaposlenih delavcev. Minilo je leto dni, od kar je bila nasilno zamenjana ključavnica in izseljena pisarna takratne direktorice žičnice Velika planinu. Sprašujem se, g. Meršak, kdo vas bo oziroma bi vus že moral zamenjali in hi z večjim veseljem m odgovornostjo, predvsem pa s strokovnostjo, vodil in upravljal žičniške naprave na Veliki planini. Žalostno za nas Kamnicane je, daje v nekaj mesecih razbiinjen ves trud. ki sla ga od leta 1983 vlagala v oživitev in razvoj Velike planine takratni upruvljalec Komunalno podjetje Kamnik t direktorjem g. Skodlarjem (v. d. direktor lirlec) in kasneje samostojno ptnljetje »Zaklad narave« z direktorjem g. Količnikom. Polemiko z vodstvom žičnice zaključujem z besedami, ki smo jih slišali v času osamosvajanja Slovenije in katerih se večkrat spomnim: »Nič več ne bo tako, kolje bilo.« Te besede se iz leta v leto me bolj uresničujejo tudi na Veliki planini. PAVIJiULČAR 10 23. aprila 1998 PLANINSTVO Kamniški OBČAN Vovar - II Dostop z Gozda Če nas te pot ali avto zanese v vasico Gozd in se nam ljubi povzpeti še na Vovar, naredimo to lahko po več smereh, vendar bi priporočil samo dve in to tisti, kjer je večino časa tudi not oziroma steza. V vzhodno pobočje vodi sicer več kolovozov za spravilo lesa, ki se jih pa večina konča pod drčami. Te pa so za prijetno hojo malo preveč strme. Izhodiščno točko si lahko, če imamo avto, izberemo na sami cesti Brezje-Gozd: ali na začetku »severnega pristopa« ali pa na odcepu gozdne ceste Ce imamo izhodiščno točko nekje blizu cerkve ali gasilskega doma, gremo po cesti za Brezje, dokler ta ne zavije v gozd. Tu je križišče. V levo vodi gozdna cesta, posuta z belim peskom. Gremo po njej nekaj deset metrov. V desno oziroma naravnost navzgor vodi traktorska pot, mi pa ne gremo po njej, ampak zavijemo na kolovoz, ki se odcepi v desno šele čez nekaj deset metrov. Po tem kolovozu popreko (levo) po vzhodnem pobočju Vovar-ja navzgor na J\'greben. Nato se kolovoz kmalu konča oziroma se nadaljuje v stezici, ki se kmalu razcepi. Gremo po levem, bolj položnem kraku, ki pa po nekaj desetih metrih postane strm, da se nato spet položi, ko zavije levo čez podrto drevje. Stezica privede do roba vrtače (do tu pride tudi steza čez TZ pobočje - glej šli na cesto, vendar po brezpotju). Po tej cesti desno malo navzgor. Na najvišji točki, če smo pustili avto pri cerkvi, lahko zavijemo levo navzdol po grebenu po stezi, ki naš privede na travnik in nato ob njegovem robu oziroma robu severnega pobočja planote do cerkve. Tako si skrajšamo pot in še hoditi nam ni treba po isti poti. Če pa smo avto pustili pri odcepu gozdne ceste, gremo po cesti Brezje-Gozd do njega. Seveda pa lahko naredimo to pot tudi v nasprotni smeri. Vse skupaj traja kakšno uro. Pri tem se dvignemo in spustimo za kakšnih 170 višinskih metrov. Dostop z BriS Temu bi rekli lahko tudi »vzhodni pristop«, saj vodi na vrh v loku z vzhodne strani. Do Briš pridemo peš po eni od opisanih poti za Samotni mlin, lahko pa se tudi pripeljemo ali po skoraj do konca asfaltirani cesti z Olševka ali po makadamski cesti iz Soteske. Če pridemo z Olševka, gremo desno do konca zaselka in pred zadnjo hišo na levi (severni) strani zavijemo med njo in gospodarskim poslopjem na levo na kolovoz. Če pridemo iz Soteske, zavijemo za prvo hišo, prav v zaselku Briše, desno navzgor na kolovoz. Ta se vzpenja po pobočju proti desni navzgor. Gremo po njem in »ignoriramo« vse odcepe v desno. Po dobrih sto metrih zavije v levo, da se nato spet nadaljuje v desno navzgor. Sledimo mu vse, dokler spet ne zavije v levo na Pogled na Vovar s Kamniških poljan. Levo za njim je Pirčev vrh, desno v nadaljevanju Reber in zadaj Javoršček in začetek Menine planine opis »s Tučne«). Po desnem robu vrtače in naprej. Pred lužo levo na zahodni vrh ali desno na vzhodni vrh. Vračamo se po »severnem pristopu«: po vzhodnem robu gremo na severni greben in po njem navzdol, iščoč stezico. Ko se greben položi, je na levi strani začetek kolovoza, ki nato po severni strani navzdol privede na cesto Brezje-Gozd. (Ce bi šli ves čas po severnem grebenu iskajoč primerne prehode, bi prav tako pri- travnik. Tu gremo najprej nekaj deset metrov levo po njem, nato pa desno po spodnjem robu travnika in zgornjem robu grmovja navzgor kakšnih dvesto metrov vzporedno z električnim daljnovodom, da pridemo na kolovoz pri kozolcu. Ta kolovoz pride z leve, iz Vodic, kjer se začne kot gozdna cesta. Po kolovozu desno, malo navzdol in navzgor na rob, kjer so travniki in njive. Malo navzdol do kozolca in od nje- Novi člani postaje GRS Kamnik Da nekdo postane gorski reševalec, ki bo sposoben reševati tudi iz najtežjega sveta, ni tako preprosto. Najprej mora absolutno obvladati gibanje v celotnem zahtevnem svetu tako v kopnem kot zasneženem. Poznati mora teren in imeti tudi dobro kondicijo. Predvsem pa mora imeti voljo in Zeljo biti gorski reševalec. Takega nato sprejme postaja GRS kot pripravnika, da ga lahko sploh pošlje na specialistično izobraževanje. To obsega tečaje iz prve pomoči, tehnike reševanja v kopnem in tehnike reševanja v snegu. Nato pa sledi še precej strog izpit iz teh tem. Tako pot sta prehodila tudi Damijan Kočar in Primož Trunk. ki sta v soboto. 14. marca, opravila še zadnji izpit in tako postala gorska reševalca postaje GRS Kamnik. Občni zbor postaje GRS Kamnik V četrtek. 26. marca 1998. je imela postaja GRS Kamnik svoj AVTOŠOLA ŠMARCA tel.:811-012 Če hočete prihraniti od 300-500 DEM za pridobitev vozniškega izpita, potem se vključite v usposabljanje za voznike motornih vozil A in B kategorije v AVTOŠOLO - ŠMARCA, kjer vam nudimo: - brezplačni tečaj CPP s pričetkom 4. 5. 1998 ob I9h - brezplačni društveni izpit - brezplačno izposojo učnih pripomočkov - ura vožnje na R5 in GOLF 1.800 SIT - ura vožnje A kat. naš motor 2.700 SIT vaS motor 1.800 SIT Pričetek ure vožnje pri vas doma - šoli - službi - po dogovoru. Informacije vsak dan od 9h-20h. tel. 811-012. ga še okoli 70 m naprej do križišča. Tu levo navzgor po kolovozu, vrezanem v pobočje, do gozda. (Če bi Sli na križišču namesto levo kar naravnost po vodoravnem kolovozu naprej, bi prišli do zaselka Hrib, ki je še dober streljaj naprej. Seveda pa lahko svojo pot začnemo tudi v zaselku Hrib, do kamor se lahko pripeljemo z avtomobilom. Odcep od glavne ceste Kamnik-Ločica je v naselju Soteska. Od hiš pa moramo iti po kolovozu proti zahodu in okoli 70 m pred kozolcem zaviti desno navzgor po kolovozu, vrezanem v pobočje). Na začetku gozda levo navzgor po kolovozu, ki pa se kmalu neha pod nekakšno skalnato kotanjo, drčo. Tu levo od te neizrazite drče navzgor iskajoč stezico oziroma prehode naravnost navzgor v smeri sever, slabih 150 višinskih metrov. Ko se pobočje položi, naletimo na kolovoz - traktorsko pot. Po njej levo, malo dol, malo gor skozi poseke do poseke, kjer ta kolovoz - traktorska pot zavije desno navzgor. Sledimo mu najprej v desno in nato v levo do križišča na grebenu. Na bukvi je z rumeno barvo napisana št. 13. Ijevo se rahlo spušča kolovoz - traktorska pot, ki pa se po dobrih 50 m neha in preide v stezo. (Če bi šli po tej stezi, hi po slabih 100 m prišli na lovsko stezo, ki pride čez jugozahodno pobočje - glej opis »Dostop s Tučne«), Desno se kolovoz - traktorska pot nadaljuje skoraj vodoravno in nato naprej počasi preide v cesto, ki pripelje na cesto Brezje-Gozd. Mi pa ne gremo ne levo in ne desno, ampak naravnost skozi gozd po JV grebenu navzgor kakšnih 30 do 40 višinskih metrov in pridemo na kolovoz, ki pride z desne navzgor (glej tudi »Dostop z Gozda«). Temu kolovozu nato sledimo v levo, vendar se hitro konča. Nadaljuje se v stezici, ki se kmalu razcepi. Gremo po levem, bolj položnem kraku, kipa po nekaj deset metrih postane strm, da se nato spet položi, ko zavije levo čez podrto drevje. Stezica privede do roba vrtače (do tu pride tudi steza čez JZ pobočje. - glej opis »s Tučne«). Po desnem robu vrtače in naprej. Pred lužo levo na zahodni vrh ali desno na vzhodni vrli. Ijihko gremo pa na vzhodni greben oziroma vzhodni vrh že z roba vrtače. Od Briš rabimo kakšno uro in pol zmerne hoje. Ker poteka del poli po brezpotju (čeprav je bila nekoč lam celo steza, ki je povezovala Gozd in Hrib, naj se je lotijo samo laki, ki so kolikor toliko vešči v orientaciji. Tudi obutev naj bo ustrezna - visoka z narebričenim podplatom. BOJAN POLLAK redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo 39 članov postaje. V preteklem letu so člani postaje imeli kar 12 reševanj, pri čemer so prinesli s hribov tri mrtve (ljubljanskega alpinista izpod Pripavniškcga stebra v Planjavi, Domžalčana izpod Kovačnice in Radomljana iz Prcdoslja. slednjega ob pomoči gasilcev). Štirikrat so iskali pogrešane. Da so vse to lahko opravili strokovno kvalitetno, so imeli vse leto tudi vaje in usposabljanja, tako v okviru same postaje, kakor tudi v sodelovanju z drugimi postajami (Celje, Jezersko, Ljubljana Prcvalje in Železna Kapla). Tudi za letos je predvideno stalno izobraževanje in usposabljanje. Reševalnih in iskalnih akcij se pa tako in tako ne da načrtovati, edino želimo si lahko, da bi jih bilo čim manj, pa tudi s preventivno dejavnostjo se da prispevati k njihovemu zmanjšanju. Na tem občnem zboru je bilo precej govora tudi o novem vodstvu slovenske GRS pa tudi o njeni organizaciji, ki v zadnjem času ni več taka. kot bi morala biti glede na spremenjene razmere. Podelili so tudi nekaj priznanj GRS Slovenije: Ccnctu GRIUCU, Metodu HUMARJU, Tonetu KUHARJU, Ivu MOTNIKARJU, Pavlu ŠIMENCU in Tonetu ŠKARJI za več kot 35-letno delovanje v GRS, Francu BERLECU, Janezu KOSCU, Bojanu POLLAKU in Slavcu SIKONJI pa "za več kot 25-letno delovanje. (nadaljevanje prihodnjič) Bojč Prvo srečanje obiskovalcev Kamniškega vrha Na bob na Vrh Če za izhodišče vzamemo most, ki vodi čez rečico, ki izvira višje na pobočju, najprej zakorakamo nekaj slabih sto metrov po makadamski cesti, ki vodi v bližnjo prisojno vas na pobočju našega cilja. Nato oh manjšem pe-skokopu ostro zavijemo levo na uho-jeno stezico, ki po strmem travnatem pobočju vodi v rahlem loku navzgor. Le nekaj metrov levo je plot, ki meji lastništvo travnatih parcel, primerno le za vzrejo ovac, zdaj pa loči tudi dve stezici. Desna zavije strmo navzgor »po stopnicah«, ko včasih tudi grizenje kolen ni dovolj, leva pa najprej zahteva skok čez plot, potem pa po vijugasti stezici navzgor na Vrh in tako naprej v znanem slogu... Kamniški vrh, /259 metrov visok vrh v predgorju Kamniških Alp je bil prvo soboto po polni luni v mesecu marcu, obiskan kot že dolo ne. Na majhni ravnici v zatišju tik pod vrhom se je na sobotno popoldne, 14. marca, zbrala trideseterica tistih, ki v skrinjici na vrhu radi poiščejo rdeč zvezčlč, da vanj vpišejo svoj prihod iz doline. Zgodaj zjutraj, ko sonce še ne pokaže svojega žarečega obroča izza Velike planine, ko čevlje obliva le poletna rosa ali tik pred večerom, se sonce počasi skriva za bohinjskimi planinami, ko se oblaki na zahodu obarvajo rdeče; ko je v cerkvici v Zakalu že odzvonilo Avemarijo, se prvi in zadnji odpravljajo na vrh, najlepši kamniški razgle- dnik. Da počasi, če se jim ne mudi, ali malce hitreje, v potu svojega obraza stopajo po znanih stezicah travnatega pobočja nad rečico Bistričico, da opravijo že znano stopinjo proti vrhu, ki pa vedno znova ponudi nekaj lepeea, čarobnega. Pa naj ho to v manj kot pol ure ali morda tri, čas ni pomemben, pomemben je namen. Če pred leti tistih, ki bi hodili na Vrh, ni bilo ravno veliko, je predvsem oh sobotah in nedeljah Vrh že malce bolj oblegan. Pa ne le tisti s športnimi copati ali planinskimi čevlji. Kamniški vrh so vzeli za svojega tudi jadralni padalci, čeprav zadnja leta veliko manj, padalo je namreč treba navzgor prinesti. č)pravljen pa je bil tudi že spust z vrha s smučmi in z gorskim kolesom. Oba junaka sta znana, zato verjemite, da svojih športnih orodij nista nesla v obe smeri. Tako kot junaki, ki potrebujejo adrenalinsko mešanico trideseterica s prihodom na Kamniški vrh ne išče priznanja, morda le malce potrditve, da zmorejo, da najdejo mir, da se sprostijo ali da z vrha pogledajo proti vsem Kamniškim vršacem ali nazaj v dolino. Pa naj bo to v lepih dnevih, ko veter spi-lia meglice s površja inje velika večina naše deželice kot na dlani, ali v jasnih, z lunco obsijanih nočeh, ko se v dolini vije le svetla reka luči, ki svetijo kot božično drevesce na sveti večer. Prijetna utrujenost, trenutno zadovoljstvo po opravljenem vzponu, eeprav je treba premagati tistih 700-800 m vi- šinske razlike, je največja nagrada vsakemu obiskovalcu planin, tudi tistim na Kamniškem vrhu, od najmlajših, do tistih v zrelih letih, jje pogled z okna je dovolj, da se srce odloči. Kolikokrat je zaigralo Trancu Vršiču iz Zgornji Strunj, ki je to soboto že 5HH-tič. stal na domačem vrhu. Bi zmogel v miže. Pa ni Vrane eden od tistih, ki hi prav zlahka dvakrat ali celo trikrat skočil malce na vrh, kot to počnejo tisti na Šmarni gori, ki proti Kamniškemu vrhu zgleda kot malce večja krtina. Ni. Vrane je svojim letom že pristavil sedmico, zato je število osvojenih vrhov lep podvig. Lani, denimo, jc več kot stokrat s strumnim korakom z dvema nepogrešljivima palicama stopil na Vrh. In za število osvojenih vrhov, predvsem pa za svoja leta je Vrane dobil posebno priznanje, ki ga je bil neizmerno vesel, kot je vesel vsakega dne, ko stopa proti vrhu ob stalnem planinskem sopohodniku Janezu Ber-notu. Kot se za srečanje spodobi, manjkali nista niti kapljica niti bobi (krofi) niti prava planinska pesem, saj kljub rahlemu vetru nihče ni drvel nazaj v dolino, na grušč, kol se je izrazil organizator Zoran Klinkov, veterinar, saj prvo planinsko srečanje obiskovalcev ni kar tako. Pa ni bilo zadnje. Prihodnje leto osorej se spel vidimo, verjetno pa že prej, saj smo otroci ve-sijja, k ol so gore, drevesa in zvezde METOD MOČNIK Občni zbor ob 105-letnici Planinskega društva Kamnik Slavko Rajh znova soglasno izvoljen za predsednika 20. marca so kamniški planinci ocenjevali svoje delo in začrtali naloge za leto 1998. Srečali so se v dvorani razstavišča v Kamniku. Pred začetkom rednega dela so pripravili prijeten kulturni program. Nastopila sta pevka Jožica Kališnik in harmonikar Božo Matičič. Predstavila sta več planinskih, narodnih in zabavnih melodij. V programu jc sodelovala tudi Marija Golob z recitacijami. Delovni del občnega zbora jc začel Slavko Rajh. dosedanji predsednik, ki društvo uspešno vodi že 23 let. Podal jc poročilo o opravljenem delu v preteklem letu. Podatki govorijo, da je bilo društvo zelo uspešno na vseh področjih: skrbno gospodarjenje planinskih koč na Kamniškem in Kokrškcm sedlu, dobro organizirani planinski pohodi in ture, uspešno srečanje planincev ob Dnevu Kamniških planin na Kamniškem sedlu, 100-lctnica koče na Kokrškcm sedlu, vzdrževanje in markiranje planinskih poti, delo s šolsko mladino itd. Posebej je bilo podano poročilo o alpinističnih podvigih, o akcijah Gorske reševalne službe. Prav na dan občnega zbora sta pogodbo o lastništvu koče dokončno potrdila predsednik Planinskega društva Kamnik Slavko Rajh in predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar. Občnega zbora so se udeležili številni gostje iz prijateljskih planinskih društev, med njimi jc bil tudi predsednik PZS Andrej Brvar, ki jc nekaterim delovnim članom izročil odličja PZS. Zlato odličje jc prejel France Golob, srebrno odličje so dobili: Bernarda Gradišek, Franc Humar, Janez Humar in Jože Klene, bronasto odličje PZS je dobil Matevž Košir. Za uspešno delo z mladimi na podružnični osnovni šoli v Mekinjah je prejela bronasto odličje Planinskega društva Kamnik mentorica planinske skupine Bernarda Rifel. Podeljene so bile značke za prehojeno kamniško planinsko pot. V razpravi jc bilo danih nekaj pobud in predlogov za delo v naslednjem obdobju. Predsednik Planinske zveze Slovenije jc Planinskemu društvu Kamnik čestital k 105-lctnemu jubileju in ga uvrstil med najbolj delovna društ- va v Sloveniji. Udeleženci so soglasno sprejeli program dela za leto 1998 in predlog o novih organih društva in hkrati z navdušenjem imenovali Slavka Rajhn Za predsednika še za naslednji dve leti. STANE SIMŠIČ Andrej Brvar, predsednik Planinske zveze Slovenije je spregovoril o nalogah planinske organizacije. Zadaj delovno predsedstvo. V Kamniško jamo Jamarski klub Kamnik tudi letos organizira tradicionalni prvomajski ogled znane Kamniške jame pod strokovnim vodstvom I. maja z odhodom ob 7.30 uri z avtobusne postaje v Kamniku. Tura jc celodnevna in vključuje šc ogled slapa Orglice in med vrnitvijo sotesko Prcdasclj. Za ogled potrebujete nekaj kondicijske pripravljenosti, osnovno planin- sko opremo in ročno svetilko.Vsi, ki bi si želeli ogledati največjo vodoravno jamo v Kamniških Alpah, pokličite po telefonu 817-013. kjer sc prijavite in dobite dodatne informacije. Skupne hoje jc okoli 8 ur. Ogled bo ob vsakem vremenu. Letošnji ogled za javnost jc v okviru praznovanj ob 20-lctnici odkritja jame. Vabljeni! Jamarski srečno! d.o.o. Podjetje za komercialni inženiring Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE Za potrebe novo odprte trgovine razpisujemo PROSTA DELOVNA MESTA: 1. SKLADIŠČNIK- V1LIČARIST: 2 delovni mesti 2. TRGOVEC gradbene stroke; 1 delovno mesto Delovna mesta so v Sam, d.o.o. - Poslovna enota STRANJE, Stranje la, STAHOVICA. Pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: SAM, d.o.o., Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. šport ne novice Gorski kolesarji pred začetom sezone »Poglej, kakšen si. ves umazan! Le kdo bo vsak dan pral tvoje umazane cunje?« bodo ponovno iz ust mam. zaročenk ali Zena okarani gorski kolesarji. Narava njihovega športa je namreč neusmiljena in le redki so se pripravljeni odpovedati spoznavanju narave in družbe tudi v slabšem vremenu, ko jih na nekategoriziranih cestah in stezicah pričaka nekoliko manj lepa podoba. Čc občasni ljubitelji gorskega kolesarstva še lahko počakajo na lepe stezice, pa tekmovalci paC ne in morajo umazane cunje vzeti v zakup, potem trpi ttt di pralni Stroj, nasmihajo pi se proizvajalci pralnega praska. kaminski Cllett Ročk Shox team, v lanski sezoni šesti klub v Sloveniji po osvojenih točkah slovenskega pokala, tudi v novi sezoni dela z nezmanjšanim tempom. Vsaj dvajseterica bo tekmovala z licencami Kolesarske zveze Slovenije. Trije kolesarji Mitja Muh-vič, Primož Grkman in Tadej Trobevšek, vsi na nek način novinci v tej sezoni, pa so nastopili se na treh dirkah v sosedanji Italiji. Zc pred začetkom prave sezone, pretclo nedeljo (19. 4) so v Novi Gorici zaželeli preveriti napredek v tej sezoni. Tadej Trobevšek, 10. s svetovnega mladinskega prvenstva pred dvema leto ma, jc po nekoliko skromnejši lanski prvi članski sezoni letOS prestopil iz ljubljanskega Uni teama v domač klub. Iz. motokrosa se je v kolesarski kros preselil Primož Grkman, prvo leto s člansko licenco do 23 let pa bo tekmoval tudi Mitja Muhvič. Prav Mitja je na velikonočni ponedeljek dirkal na eni najmočnejših spomladanskih dirk pri naših sosedih Italijanih, na Beacli Bike pokalu v Lignanu ob jadranski obali, kjer so kar polovico proge speljali po peščeni plaZi, nmiski valovi so zato kar dobro zalivali kolesa, jc v drtiZhi clit niti italijanskih zvezdnikov gorskega kolesarstva s svetovnim prvakom v krosu Hubertom Palhuberjem na čelu osvojil 43. mesto, v svoji kategoriji do 23 let pa je v deževnem, vetrovnem, na trenutke tudi s točo, vremenu pripeljal v cilj kol 16. Mani sreče pa jc imel leden dni prej Tadej trobevšek, ki je po odličnih opravljenih lestih na fakulteti za Sport, na kateri tudi studira, na dirki oslal ob progi, Primož Grkman, ki je to zimo na gorskem kolesu opravil z.c več kot 7(KX) km, pa sc je pripeljal v cilj kot 7. v kategoriji elite, še na eni pmlobni dirki pa jc bil 10. Vzpodbudno za začetek sezone, ki jc ponovno dodobra kolesarsko zatrpana z. lokalnimi tekmami, dirkami slovenskega pokala, državnim prvenstvom, letos jc nanovo uvedena mednarodna serija Alpe-Adria, najboljše pa čaka evropsko in svetovno prvenstvo. METOD MOČNIK Na svetovnem prvenstvu v zimskem triatlonu Zimski triatlon jc zimska različica letnega triatlona, le da plavanje zamenja smučarski lek, kolo je gorsko namesto cestno, leče pa sc šc vedno tudi peš. V zadnjih letih dobiva vse večjo veljavo, evropski pokal in kontinentalna prvenstva potekajo Zc nekaj let. Pisec teh vrstic jc izkoristil priložnost in nastopil na drugem svetovnem prvenstvu v zimskem triatlonu. Med 60 triatlonci iz 15 držav smo s kolegoma Klemenom Dolencem (osvojil jc 20. mesto) in sedemkratnim slovenskim prvakom v tekih, tudi zmagovalcem šprintov na Veliki planini, Markom Dolencem (14. mesto), osvojili ekipno 5. mesto. Za Italijo, Nemčijo, Francijo in Švico. V posamični konkurenci so mi sodniki po 8 km teka, 15 km gorskega kolesarstva in 10 km sila zahtevnega smučarskega teka. za kar sem porabil več kol dve uri (2.06), namerili 18. mesto, zmagovalec Italijan Paolo Rivo je bil pred menoj v cilju dobrih 14 minut, pctouvrSčcni devet. O konkurenci le tale podatek. Na 13. mesto sc je uvrstil Itali- jan Marco Alharello. smučarski Ickač s srebrno medaljo s štafeto v Naganu. Op.: Pa ne zamerite, vem. da je lastna hvala cena mala. Vendar sle lahko tudi vi ponosni, saj se le redko športne strani krajevnih glasil lahko pohvalijo s katerim od takih dosežkov in v to v resni konkurenci - na svetovnem prvenstvu. METOD MOČNIK Drugič po Mengeškem polju Kamniški gorski kolesarji se bodo 26. aprila predstavili ludi na domači dirki. Mengeško polje bo po zaslugi Calcit Ročk Shox teama v nedeljo. 26. 4.. ponovno oživelo, saj jc že drugič na vrsti slovenski Pa-riz-Roiibaiv. po vzoru znamenite francoske dirke cestnih prcfcsionalccv. Ko zgledi nc bodo več potrebni, sc bo imenovala Kamnik-Mcngeš. Po traktorskih poteh se bodo podili vsi najboljši. 80 tekmovalcem iz. lanskega leta sc jih bo priključilo vsaj šc nekaj desetin. Ob suhem vremenu pravi rodco, ob mokrem njihovih dresov ne bo prepoznal nihče. Vabljeni k ogledu. mm) Uspešen začetek nogometašev v pokalnem tekmovanju Kamniški nogometaši so v novem ciklusu tekmovanja za pokal NZS dosegli lep uspeh z uvrstitvijo v drugi krog V prvem so namreč premagali člansko ekipo Bele krajine iz Črnomlja z rezultatom 4:1. Tekma se je v rednem delu končala z neodločenim izidom 1:1. Zmagovalca so odločile enajstmetrovke, pri kalerih pa so bili domačini uspešnejši, saj so izkoristili vse tri kazenske si rele. kolikor so jih izvajali za končno zmago. Junak srečanja jc bil domači vratar Tonček, ki jc ubranil vse tri udarec nasprotnikov z. bele točke, Gole za Kamnik so dosegli Vugrinec v rednem delu, iz. enajstmetrovk pa Novak, Slevec in Adrovic. F. Z. in Vlečni psi Pri lem je idealno, če je pet listi, ki je spodaj. Po pri-Milno 50 korakih ga ustavimo z vedno enako komafldo. pohvalimo in končamo s treningom. Kasneje, ko je pes doumel, kaj hočemo, vajo ponovimo z oprsnieo. Te treninge določeno obdobje ponavljamo: vse gradimo na veselju do tek a. razdaljo lahk o povečujemo. KONTROLNE TOČKE: 1 - komande na start in stop so vedno enake 2 - načrtovano razdaljo je treba preteči brez ustavljanja 3 - po možnosti vedno tečemo za psom 4 - ohranjamo veselje in igrivost 5 - čimprej začnemo z oprsnieo 6 - zaželeno je, da psa trenira vedno ista oseba na prosto nt, kjer ni motenj in drugih psov Zdaj, ko je naš pes dobil voljo do teka in na naš znak galopira kot obseden, je čas, da začnemo s treningom vleke. Potrebujemo vrv, dolgo 1,5-2 m, amortizer sunka ter avtomobilsko gumo ali poleno. Vlečno vrv pritrdimo na utež, drugi del pa s karabinom pričvrstimo na zanko opr-sniee in postavimo psa v štartno pozicijo. Na začetku si pomagamo Se s povodcem, da ga po potrebi malt) usmerjamo. Tudi če pes tak oj, k o začuti novo obremenitev, obstane oziroma izgubi živce, se ne razburjamo. Obstajajo psi, ki se ne zmenijo za dodano utež in tečejo Se bolj zagnano in vneto. Ti psi so praktično že pripravljeni za vključitev v vprego. Nekateri pa lahko uprizorijo pravi ples. vlečejo levo in desno. S komando jih ustavimo, jim damo predmet za povohat in vajo ponovimo. Takoj ko doseže- mo majhen napredek, ustavimo delo, psa pohvalimo in ga izprežemo. Vsi treningi se začnejo in končajo z oblačenjem oziroma slačenjem oprsnice. Ce po nekaj tednih opazimo veselje psov, ko se jim približamo z oprsnieo v roki, potem smo na pravi poli. da bomo imeli pravega vlečnega psa. Po večmesečnem delu lahko pri starosti 9 mesecev preizkusimo nadebudnega psa vključiti vprego. Starejši psi so enkratni učitelji, pomembna je zanesljivost, hitn>st v tej fazi ni pomembna. Razdalja naj ne preseže J km! Pri razvrščanju mladega psa je najpomembneje, da teče ob samici, da ne bi prišlo do konflikta in negativnih vtisov. Vprega je torej pripravljena in ob štartni komandi se izk ušeni psi tak oj poženejo po progi. Novinec v vpregi bo najverjetneje poizkušal najti kontakt s kolegi, toda pravi vlečni pes ga ne bo jemal resno in če bo še »težil«, ga čaka zaušnica, ki mu daje vedeti, da je čas za vleko. Zato pravilo: Trening prekinemo, ko je najlepše. (nadaljevanje prihodnjič) VLADIMIR JERAS Okrogla miza o sofinanciranju športa v občini Kamnik Kirurg in mesar v isti vreči Z leve stojijo: Koželj, Ogrlnec, Lozančič, Alilovič, Vugrinec, Vinkovič, čepijo: Novak, Slevec, Adrovic, Tonin, Veladtič 10. MEKINJSKI KROS Športno kulturno društvo Mekinje, prireja v ponedeljek. 27. aprila, 10. jubilejni Mekinjski kros. Start je ob 10. uri pred (lomom društva. Prijave uro pred tekmovanjem. Dolžine prog in starostne kategorije so: 500 m dečki in deklice dO 7 let letnik 1991 in mlajši dečki in deklice od 7 do 9 let letnik 1991 do 1989 IU00 m dečki in deklice od 9 do 13 let letnik 1989 do 19X5 2000 m dečki in deklice od 9 do 13 let letnik 1989 do 1985 5000 m moški od 16 do 21 let letnik 19X2 do 1977 ženske do 21 let do 1977 ženske od 21 do 31 Icl letnik 1977 do 1967 ženske nad 31 let letnik 1967 in starejše 10000 m moški od 2! do 31 Icl letnik 1977 do 1967 moški od 31 do 41 let letnik 1967 do 1957 moški od 41 do 51 let letnik 1957 do 1946 veterani nad 51 Icl letnik 1947 in Starejši Štartnina je 1000 sit, za mladino do 15 let ni štarinlne. V prostorih občine Kamnik je v četrtek potekala okrogla miza o sofinanciranju programov športa v občini Kamnik za leto 1998, ki je privabila številne predstavnike športnih društev: Povabilu Olafa Grbca, vodju strokovne službe občinske športne zveze ki je posvet ludi sklical, pa sta se poleg župana Toneta Smolnikarja odzvala tudi predsednik novoustanovljene petčlanske komisije za šport občine Kamnik Boris Jemec in Anton Kamin iz oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik. Se pred sila polemično okroglo mizo, ki je bila sklicana v zvezi z nejasnostmi glede javnega razpisa za sofinanciranje programov športa v občini Kamnik in novih razpisnih pogojev, ki so sedaj v pristojnosti občine Kamnik - komisije za šport, so bila vsem prisotnim razdeljena dodatna pisna pojasnila, predvsem glede nekaterih pomanjkljivosti in napak iz javnega razpisa, k i je bil objavljen v Kamniškem občanu. St. 6. Dodano je pojasnilo, da se lahko poleg športnih dnišlev prijavijo tudi zavodi, zasebniki, druge formulne in tudi neformalne skupine, tudi »veseli fentilčki«, kar v obrazcu za sofinanciranje spremeni nekaj formalnosti, podaljša pa se oddajni rok. sedaj do petka, 24. aprila. Ostale zadeve v razpisu, ki zadeva šport v zavodih vzgoje in izobraževanja za predšolsko in osnovnošolsko mladino, šport v društvih, ki obsega program redne vadbe športa mladih program tekmovalnega športa mladih, kakovostni šport odraslih ter športne prireditve. Športno rekreativne prireditve in Študentski Servis KAMNIK Posredovanje dela dijakom in študentom z rednim aH Izrednim statusom Glavni trg 23, pri občini tel.: 817-058 Gregor Gregorčič tretji na državnem prvenstvu v karateju V nedeljo, 22. marca, jc v Ljubljani potekalo državno prvenstvo v karateju za člane in članice. Kamniške barve so spet zastopali karateisti Virtttsa, Duplica. Tekmovali so: Gregor Gregorič v kategoriji - 70 kg, borbe. Stanko Česen v kal. - 75 kg, borbe Marko Urh v kat. - 80 kg. borbe Mirjani Liižar v kal: članice - 60 kg. borbe - Simona Gorjup članice -60 kg, borbe Tekmovanje so zaključili z naslednjimi rezultati: Marko sc je uvrstil na 9,-18. mcslo. Stanko na 5. - 8. mesto, enako uvrstitev sta imeli tudi Mitjam ter Simona. Najbolje pa se jc odrezal Gregor, saj je dosegel 3. mesto. Naj šc omenimo, da so karatcisli Virusa v sredo, 25. marca, odšli na 5-dncvnc intenzivne priprave na Pokljuko, kjer so utrjevali svoje znanje. Aprila pa se bodo že pomerili na novih tekmovanjih. A. T. promocijsko dejavnost, pa ostajajo bolj ali manj nespremenjene. »Kriteriji so zelo podobni tistim na športni zvezi, vključno s športom mladih. Kljub nekaterim primerjavam z drugimi občinami, kjer športa odraslih ne financirajo, smo sklenili, da v Kamniku vseeno podpremo tudi kakovostni in vrhunski šport odraslih le kriteriji bodo strožji. Malce smo, glede na stanje ženskega športa, popustili le pri ženskah,« je kriterije razpisa pojasnil predsednik komisije za šport Boris Jemec, sicer športni pedagog na osnovni šoli v Stranjah. Zaradi različnih športnih panog, razpis pa teh različnosti ne upošteva, je bilo največ polemik s strani Alpinističnega odseka PD Kamnik, ker alpinizem pač ne moremo primerjati z ostalim Sportom (ni državnih prvenstev): sai po besedah vrhunskega alpinista Tomaža lin marja mesarja in kirurga zelo težko primerjamo, čeprav oba delata z mesom. Načelno pa velja, da sprememb s strani komisije ne ho in za vse prispele ponudbe na razpis veljajo enaki kriteriji in imajo vsi enake možnosti za sofinanciranje programov. Javni interes v občini Kamnik, in tudi po novem zakon o Sportu, daje športu mladih prioritetno vlogo, zato ho tudi večina sredstev namenjena tem skupinam. Manj bo finananciran kakovostni in vrhunski šport odraslih, ki roko na srce skupaj s številom prebivalcev v občini prinesejo državna proračunska sredstva, ki jih potem občina (pred tem SZ) razdeli športnikom. Del, v tem primeru 10% ali 40.000 mark, pa bo Se vedno za strokovno službo. Katera bo to, SZ ali kdo drug pa Se ni jasno. Po pregledu javnega razpisa bodo v najvišji meri prizadela športna društva s kategoriziranimi športniki mladinskega, perspektivnega, državnega in mednarodnega razreda, ki ne bodo imeli dovolj tekmovalcev v vadeči skupini, kot jih zahteva komisija v razpisu. Torej bo množičnost pred kakovostjo. Prizadeta bodo maloštevilna športna društva, kijih je v občini največ (mo-tokros - Kern team, karale,...) in lista, ludi z večjim številom, ki imajo tekmovalce razporejene v veliko število starostnih kategorij (lokostrelci, strelci, vsa smučarska društva). Tiste izjeme (plavanje), ki bodo padle skozi šilo, pa bodo bogato nagrajene. Predvsem pa bo razpis papirna vojna. Kaj bo to pomenilo za šport v Kamniku bo jasno čez nekaj časa, ali kot je pred časom dejal g. Kamin: »Vse Se bo, vendar ne kar čez noč.« Po prehodnem obdobju, ki menda traja že od leta 1945, bo po mnenju listih ki so pripravili te kriterije, mladih v športu mnogo več. Do takrat pa bo tudi komisija za šport svoje kriterije razpisa, ki jih sedaj, po besedah g. Steklase, predstavnika kegljačev, postavila v zanimivem razmerju: 30% je zgrešila zaradi neznanja, 30% jih je prirejenih društvom, ki imajo člane te komisije, 40% pa zakonskim aktom, lahko popravila, kar pa ne bo prej, kot pred naslednjim letom. Športna društva in ostali ponudniki na podlagi podatkov javnega razpisa od 1. maja Startajo na 22 milijonov tolarjev; kar je od 37 milijonov Se ostalo za devet mesecev tega leta, ostalo je bilo že razdeljenih v treh mesecih tega leta. Nekaj na temo športa, In sicer o športnih objektih v občini, bo tekla beseda tudi na 23. seji občinskega sveta, saj po zakonu o Športu Športni objekti prehajajo v last občine seveda, če jih občina želi. To pa je že druga zgodba. METOD MOČNIK UspeSen kamniški karateist Gregor Gregorič zW. PUBLICUS 11 MM SPOMLADANSKI ODVOZ KOSOVNIKODPADKOV Obveščamo, da bomo kosovni material odvažali po naslednjem razporedu: KS KOMENDA, KS MOSTE KS PODGORJE, KS KRIŽ KS PEROVO - NOVI TRG KS ŠMARCA - VOLČJI POTOK KS MEKINJE - GODIČ KS KAM. BISTRICA - ČRNA KS NEVLJE KS SELA KS TUHINJ - ŠMARTNO - SIDOL KS MOTNIK - ŠPITAUČ KS SREDNJA VAS - PŠAJNOVICA KS TUNJICE - KS CENTER - ZAPRICE KS DUPLICA Krajane prosimo, da pred svojimi zgradbami ob cesti do 6. ure zjutraj pripravite odpadni kosovni material, ki ga odlagaite sortirano. Avtomobilskih delov, gum in gradbenega materiala ne bomo pobirali, ampak bomo odvažali samo odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih - bela tehnika, peči, žimnice in podobno. Namesto v petek, 1. maja, bomo odpadke odvažali dan prej, to je v četrtek popoldne. Prekladalna postaja v Suhadolah bo 1. in 2. maja zaprta. ŽELIMO VAM PRIJETNE l'R VČJMAJSKE PRAZNIKIH ^ PONEDELJEK, 11. MAJ: PETEK, 15. MAJ: PONEDELJEK, 18. MAJ: ČETRTEK, 21. MAJ: PONEDELJEK, 25. MAJ: PETEK, 29. MAJ: PONEDELJEK, 1. JUNIJ: PETEK, 4. JUNIJ: PONEDELJEK, 8. JUNIJ: PETEK, 12. JUNIJ: PONEDELJEK, 15. JUNIJ SREDA, 17. JUNIJ: ČETRTEK, 18. JUNIJ: 12 23. aprila 1998 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Prvomajska križanka AVTOR: jožef CAJHEN SEVERNO rVOREC USSrtRITEU ČESA NI/O/FMSKl KOMPOZITOR (PHILIPP DE) očrti. orisi kraj V brv zagorju (grad, muzej) odpadek mletih žitaric PTICA SEVERNIH MORIJ HOVPUKA PESEM, im 05HV mesto v srednji argentini ZNAČAJ drobiž slovenska pevka (VILER) done nje, /vok po blisku UTEŽNA mera (gram) štefan lapajne STAREJŠI. STOIITII (KRATICA) ploščat pekovski polizdelek naselje južno od pivke na zemljišču označena projekta heoidSka doba. spoonja jura ernest bour mednarodni praznik deia tram v ko/oi 011, letev kemična in grafična industrija v ceuu ukana, zvijača vtič pokrit ruski voz rutfni.i pri Dl og STFVCIK OTOKAR PODOBNA ENOKALIČNICA kraj na jugu portugalske palček (nem fon) uuoski znamka itai lianskih avtomobilov STAREJŠI VEMIK CEVUAB vojaški častnik otok v tuamdntii (polinezija) ANTON ČABET MATJA2 TANKO DOMAČIJA SEVERO. ZAHODNO OD HOTAVELJ IZTOK TORV kraj vsakoletne prvomajske prireditve »bosi avi. prvi kamniški tiskar islatnar) JUZNp AMERIŠKO SADJE telo, oblika tftrapaka Naj bo pri hiši, če je zaradi zdravja! Koje Jote kupil kozo, mu je stari oče rekel: »Pa saj nismo tako revni, da bi morali imeti bajtarsko »tvau« pri hiši. Če je zaradi zdravja, naj bo, če ne, bi jo pa takoj ubil* Jote pa se je le odločil in ga godrnjanje in prepričevanje njegovega starega očeta, da je sramotno imeti kozo pri hiši ni kaj dosti prizadelo. Mislil sije: »Baj-tarska Zvau gor ali dol, da bi mi le pomagala!« Imel je hud bronhitis. Delal je v rudniku kaolina, kjer se mu je kameni prah nabral v pljučih. Večino noči je presedel, vstajal, kašljal in se duSil. Ko je začel piti kozje mleko, se mu je začelo stanje popravljati V pol leta se mu je zdravje tako izboljšalo, da je mirno spal, kašelj je ponehal, veliko bolje se je počutil. Mleko je pomagalo! Koza je ostala pri hiši! Kozje mleko je te mnogim rešilo tivljenje. Ko Se ni bilo antibiotikov in so ljudje zbole-vali za jedko (tuberkuloza), je bilo kozje mleko zdravilo za te bolnike. Slabotni otroci so se okrepili, če so pili kozje mkko. Kaj vsebuje kozje mleko, da je tako zdravo? Kozje mleko je po sestavi podobno kravjemu. Vsebuje beljakovine, maščobe, minerale vitamine itd., vendar je veliko boljše od kravjega mleka. Odlikuje ga lahka prebavljivost, ker vsebuje zelo majhne maščobne kapljice ki jih fermenti v prebavilih hitreje in late razgrajujejo. Kazein (vrsta mlečne beljakovine) je late prebavljiv, kajti sesirek, ki nastaja v telodeu, je pri kozjem mleku mehkejši kot pri kravjem, zato se pod vplivom ustreznih fermentov late prebavijo. V kozjem mleku je več kot 75% kazeina. Ker kozje mleko vsebuje več kalcija in Jbs/brja kot kravje mleko in je bogato še z drugimi rudninami in vitamini, je odlična hrana za otroke, starejše ljudi, bolnike in okrevajoče. Starejši ljudje naj ne bi pili veliko mleka - nobenega in ne jedli veliko mlečnih izdelkov! Če pa ga uiivajo v majhnih količinah, naj bi utivali kozje mleko! W. VValker pravi: »Nikoli ni odveč poudariti, da je za otroka NA.IBOIJSE MATERINO MLEKO. Naslednje najprimernejše je KOZJE MLEKO!« Marsikateri otrok ne hi imel bronhitisa, prehladov, angin in drugih bolezni, imel bi zdrave zobe in trdne kosti - če bi utivai kozje mleko. Kadarkoli potrebujemo mkko, je ZA UUDl VSEH STAROSTI najprimernejše SUROVO KOZJE Ml£KO! Kozje mleko postaja zadnje čase zelo priznano tudi zaradi tega, ker pomaga pri zdravljenju rakavih bolnikov. VSEBUJE NEKAJ VEČ KOT kravje mleko. Kaj je TISTO v kozjem mleku, pa znanstveniki še niso odkrili. Pomembno je, da to vemo,-da bomo zdravilnost kozjega mleka čedalje bolj cenili in ga vse več uporabljali v prehrani in pri zdravljenju otrok in odraslih. NAJBOUSE je SUROVO MIJLKO in največji učinek ima, če ga popijemo takoj, ko je pomolieno ■ ko ima še »penco«. To bi lahko izkoristili vsaj tisti ki imajo koze doma. Če ga v dobro zaprti steklenici shranimo v hladilniku, pa bo užitno še dan ali dva. Zdravilno je le surovo mleko, kajti pri segrevanju nad 42 stopinj C se uničijo ENCIMI - ti tivjjenjsko pomembni elementi, ki nam ohranjajo imunski sistem, odpornost organizma. S kuhanjem večino pomembnih snovi encimov in vitaminov, UNIČIMO! Na surovo mleko se je treba navaditi. Otrokom, ko nehajo pili pri mamici bi morali dati primemo ogreto, razredčeno surovo kozje mleko in ne na sto in en način predelanega (pasteriziranega, homogeniziranega itd.) mleka! Ernest Giinter pravi: »Mleko se ne pokvari, ne gnije, ampak se samo skisa, ker ima mlečno kislino. Ta kislina uniči bakterije! STR AH, da se bomo OKU7.ll.I, ribamo pili surovo mleko, je torej ODVEČ!« Seseda - pomolteno mora hiti v največji čistoči kar še posebej velja pri kozah, ker pravijo, da je od tega veliko odvisno, da nima posebnega, značilnega duha, zaradi katerega mnogi pravijo, da ne morejo pili kozjega mleka. Vonj in okus pa sta odvisna tudi od tega, kje se koza pase in s čim jo hranimo. Povem vam: če je vime zelo dobro umito, vse posode čiste in če ima koza njej ustrezno hrano - nima mleko prav nobenega vonja in ne posebnega okusa: to sem preizkusila! Rejci koz. ki jih je iz dneva v dan več, imajo probleme s prodajo mleka in mlečnih izdelkov, ker vsi tisti ki bi mleko in izdelke (skuto, smetano, maslo, sir, jogurt) kupovali ne vedo zanje. Vsi tisti ki bi teleti priti do mleka in izdelkov, se obrnite na Društvo kozjerejeev Kamnik. Pozanimajte se, kdo v bliiini redi koze! Premagajmo torej listo neumno starokopitnn mišljenje, daje koza manjvredna tival in kdor jo zmore prelivjjati naj si jo nabavi! Veliko koristi bo imel od nje! Ce mi bo odslej kdo rekel: »Ti si koza!«, bom rekla takole: »Hvala za poklon! Imam torej krasne lastnosti: PRIJAZNA SEM, SKROMNA, predvsem pa ZELO KORISTNA!« DRAGICA LRIEDL Iz marčevske kronike Policijske postaje Kamnik Pozor pred ponarejenimi tolarji in lirami Število prometnih nesreč, ki so jih marca obravnavali policisti kamniške policijske postaje, sc jc v primerjavi s februarskim številom (51) nekoliko zmanjšalo, saj so v tem mesecu našteli (le) 40 ncsreC. Približno tolikokrat kol v februarju pa so morali posredovati zaradi kršitve javnega reda in miru. Teh so našteli 4X. Skoraj še enkrat već kot prejšnji mesec pa so zabeležili kaznivih dejanj. Kazenski zakon jc bil namreč po ugotovitvah policistov kršen kar 43-krat. Pa si oglejmo šc nekaj najbolj značinih dogodkov iz, naše varnostne kronike v prvem pomladanskem mesecu. Da morajo naši gorski reševalci posredovati tudi na našem najbližjem hribu - Starem gradu, kaZc dogodek, ki se je zgodil 3. marca, ko jc starejši moški na poti na Stari grad padel in se tako poškodoval, da sc sam ni bil sposoben vrniti v dolino. Pomagali so mu policisti, gorski reševalci in reševalci iz. kamniškega zdravstvenega doma. Nekaj dni kasneje. 6. marca. zveCer pa je pri pokopališču na Žalah obležalo 14-lctno dekle, ker jc zaužilo preveč alkohola. Tokrat opitosti niso bili krivi gostilničarji. Policisti so ugotovili, da se jc dekle napilo iz. svoje steklenice, ki jo jc prineslo s seboj od doma. Reševalci so jo onemoglo Odpeljali na zdravljenje na Pediatrično kliniko v Ljubljano. X. marca je voznik iz. Mozirja, ki je po Korcnovi cesti pripeljal v križišče s cesto proti Mengšu, izsilil prednost in trčil v avtomobil voznika iz Cerknice V nesreči jc bila poškodovana sopotnica Mozir-čana, kar verjetno pomeni, da jc vo/nik, ki je imel prednost, pripeljal iz. mengeške smeri. Verižno trčenje bi lahko imenovali prometno nesrečo, ki sc jc zgodila 10. marca na cesti v Podgorju, koje nek Kamničan s svojim avtom trčil v pred seboj vozeči avto in ga porinil v traktCf, ki jc peljal pred njim. V nesreči je bil huje poškodovan povzročitelj nesreče. 12 marci je pred pošto na Bakov-niku, kjer jc običajno precejšnja gneča, neznana voznica trčila v dve vozili, povzročila za okrog 120X00SIT škoile in nato pobegnila. Policisti so jo kmalu ujeli v Motniku. Ker so v zadnjem času v naši občini v banki in drugod odkrili kar nekaj ponarejenega našega (bankovci za 10.000 SIT) in Italijan skega denarja (bankovci za lOO.OOO lir), policisti opozarjajo občane na večjo previdnost pri denarnem poslovanju. Tako so v času od 19. do 23. marca v kamniški banki odkrili ponarejen bankovec za 100.000 lir, v cvetličarni in gostinskem lokalu v Kamniku pa ponarejena bankovca za 10.000 SIT. Policisti so morali posredovati tudi na zabavni prireditvi ob ob- činskem prazniku 27. marca, ko so se na Glavnem Irgu stepli pijani udeleženci praznovanja. Čeprav je izzivalcem uspelo pobegniti s krala pretepa, je policistom kmalu uspelo izsledili vse. ki so bili vmešani v pretep. Dva najbolj nasilna so uspeli prijeli in ju hodo kazensko ovadili, z. ostalimi pa bo poračunal sodnik za prekrške. V dneh praznovanja občinskega praznika (2X. marca) so bili na de- lu tudi vlomilci v avtomobile. Tako jc neka občanka na Duplici prijavila policiji, da dva mladoletnika vlamljala v osebni avlo. Policisti so bežeča mladoletnika kmalu ujeli in našli pri njiju avtoradio, ugotovili pa so tudi, da sta nameravala vlomiti v te en avto. Zato ju bodo ovadili državnemu ložileu za mladoletnike. Zadnji dan marca so bili policisti obveščeni, da jc doslej šc neznani storilec ponoči vlomil v podruž tlično osnovo šolo na Selah. S seboj je odnesel računalnik. TV sprejemnik in radiokasciofon. (fs) Kronika V marcu so umrli: - GROŠELJ Miroslav, upokojenec iz Podgorja 33. star 76 Icl - ČEBUL) Marija, upokojenka iz. Vokla .32, stara X4 let - SANKOVK' Jože, upokojenec iz Mekinj, Drnovškova pol 11. sini 52 let - IIKIlil KNIK Stanislav, upokojenec iz. Sidola 5. star 65 Icl - KOPAČ Frančiška, upokojenka iz Kamnika, Bevkova ul. 4, stara 91 let - KA.IBIC Jožef, upokojenec iz Podsliidcnca 12, stat 75 Icl - OSOI.NIK Alojzij, upokojenec iz Poljane I, slar 75 Icl l'l,STOTNIK Ivana, upokojenka z. Malega Hriba K), stara 83 Icl - UR.ŠIC Rudolf, upokojenec iz Mocrsa Z.R Nemčija (iz Sp. Stranj), star 63 let - TROBEVŠEK Alojzij, upokojenec iz Mekinj, cesla dr. Tincta Zajca IX, slar 90 Icl - HRIBAR Frančiška, upokojenka iz. Praproč v Tuhinju 2, stara 83 let - CIPOT FRANC, upokojence iz. Kamnika, Vavpotičcva 9, star 64 let - DACAR Vinko, delavec pri pakiranju iz Malega Rakilovca 6, slar 41 Icl - ERJAVSEK Jožefa, upokojenka iz. Uislričice .3.3, stara 57 let - KRAPF.Š Dušan Avgust, upokojenec iz Ljubljane, slar X7 Icl - PEDER Apolonija. gospodinja iz Bele 22, stara X7 let - OSOLIN Marta, upokojenka iz. Kamnika. Ljubljanska cesla 25, Stani 91 Icl - ZIBFRf Frančiška, km. upokojenka iz Velikega Rakilovca 3. stara 85 let - ARH Ivana, upokojenka iz Kamnika, Sulna 40, stara 90 Icl - LAP Katarina, gospodinja iz Nasovč 3, stara X5 Icl - DtJ.IAKOVIC Novak, upokojenec iz. Kamnika. III. Josipa Ogrinca X, star 62 let PAST POD KAVRANOM - marsikateri voznik, ki od Kavrana navzdol proti Soteski preveč pritisne na plin in na levem ovinku, zlasti v dežju, zleti v graben. To seje dogodilo tudi na deževno nedeljo, 5. aprila, okrog poldneva neprevidnemu vozniku iz Murske Sobote. V marcu sta se poročila: KRAMAR Aleš. študent iz Kamnika in karica iz. Borovnice. B(XJATAJ Romana, nala rAGROPROMET CERKLJE ^ Ul. 4. okt 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - umetna gnojila - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - SEMENA: pesa brigadir, črna detelja, lucerna, travnik II. - semenska koruza PIONIR, BC HIBRIDI - MOKA tip 500: 25 kg - 59 SIT/kg, SLADKOR 50 kg - 125 SIT/kg Cene za krmila so tovarniške. Slt5ž>?EST POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin Ljubljanska 45, 1241 Kamnik (poslovna stavba STOL) tel.: 061 813 397, faks: 061 813 379) - prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin - izdelava etažnih elaboratov in vpis stanovanj (v stanovanjskih blokih) v Zemljiško knjigo Informacije vsak dan od 9. do 12. ure -Učakar. VANJA Trgovina Kamnik, Maistrova 9, tel.: 832-263 OBLAČILA ZA VSO DRUŽINO PO ZELO UGODNIH CENAH * perilo * nogavice * pletenine * majice * jeans od 3.900 SIT * anoraki od 3.500 do 4.500 SIT * prehodne jakne od 6.900 SIT Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. d.o.o. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE TEL: 061/716-454 FAKS: 061/713-288 Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD TEL 063/702-250 FAKS: 063/702-251 Trgovina z gradbenim materialom Z. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 06V825-564 NOVO NOVO Franšizing: Siporex-SAM SAK d.o.o, KISOVEC TEL: 0601/71-182 FAKS: 060V72-071 NOVO SAM d. o. o. - POSLOVNA ENOTA STRANJE TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Zg. Stranje la, STAHOVICA, tel: 0611825-564 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO!!! UGODNE CENE gradbenega materiala: strešnik BR AMAC, opeka MODUURN1 BUOK in ostali opečni izdelki, IZOLACIJSKI materiali, APNO, CEMENT, zidarsko ORODJE in drugo potrebno za gradnjo in obnovo, mešalci, cevni odri, podporniki..., stavbno pohištvo, okna, vrata, stresna okna VELUX, parket, program lUB-a... • NOVO: opaž za okrogle stebre MONOTUB DD V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do /°. ure, ob sobotah pa od 7. do /.?. ure. PRVOMAJSKA 1*9 od 16.4. do 30.4.1998 v trgovini COLOR KAMNIK, Ljubljanska 3la tel.: 061/812-332 Vse Colorieve izdelke boste lahko kupovali po tovarniških cenah, zalog in ostanke od izvoza pa po simboličnih cenah. Redno ali honorarno zaposlimo natakarico ali dekle z veseljem do strežbe v gostilni. Tel.: 727-950. OPEL VKCTRA el vedra uteleša vrhunsko tehnologijo in lepoto Alain Roussel Opel na Internetu: www.opel.eom Zelo lepo oblikovan avtomobil je kot umetnina, In /» določa vsul: njen detajl. Opel ueetra do popolnosti zdruiuje močan motor, nar največ udobja ji potnike m vrhi: prostor za prtljago. Aerodinamična oblika zmanjšuje upor vetra na količnik 0.2H. (jprl vedro odlikuje varnost z dvema seri/sko vgrajenima trač-iiinin liliizinama in ABS opremo. Kdaj str zadnjikrat uživali v vožnji lako dovršenega avtomobila t UMETNOST V GIBANJ U OPEL "0-opel v domžalah - avtotehna VIS in KOSEC, d.o.o. Salon: Ljubljanska 110, Domžale, tel. 061/716-092, servis: Kamniška 19, Domžale, tel 061/715-333 UGODNI KREDITI T+5% do 4 let Vsem občanom in svojim strankam čestitamo ob 1. maju! ^RHODODENDRON CENTER, do.o., Radomlje^ vabi na POMLADNE DNEVE od 25. aprila do 75. maja v trgovino JURČEK na Stranski 9 v Domžalah, tel.: 710-186 in v trgovino VRT na Ljubljanski 67 v Domžalah, tel.: 722-455 kjer vas pričakujemo s pestro izbiro okenskega in balkonskega cvetja po izredno ugodnih cenah (že od 100 SIT naprej!), zemlje in korit. Po želji a/etje tudi nasadimo. Pri nakupu treh vreč zemlje vam četrto podarimo. Če pa se v času akcije odločite za nakup kosilnice (že od 27.990 SIT naprej) vam ^>odarimo balkonsko cvetje. j POHIŠTVO - LIIZ KARANTANIA IZREDNA PONUDBA KUHINJ (Gorenje - tovarniške cene!) * KI1111N J K različnih barvnih kombinacij, izdelane po meri (64 modelov) * JEDILNE GARNITURK domaČih in tujih proizvajalcev * DNEVNE SOBE iz masivnega lesa - h rasi, jelša, breza... * SPALNICE in OTROŠKE SOBE: masiva Bio Boy. Švedski drsipn-SI 0 kvaliteta * SEDEŽNE GARNITURE iz usnja in blaga na zalogi, velika ponudba wikend garnitur kavč-postelja: NOVI MODELI ......—i 5 i VSE TO V SALONU LIIZ KARANTANIA, Domžale, Ul. Antona Skoka 2, tel.: 710-130 In LJUBLJANA, Topniška 5, tel.: 130-77-30. k^cna ELEKTRO ŠPORT, Fužine 5, TT 831-436 AKCIJA KOLES ROG! IUPHŠ F0NUD1A • SUFES CEM& ! 8,4 POPUST »"* GOTOVINO AU NAKUP NA S ČEKOVI NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI - SEZONA SE JE ŽE ZAČELA! cockta, 1,51, pvc jsrnnT' KAVA LOKA MLETA, 100 g ^J57rlO SOK CHERRY COOL, 4x1 I j624t50^ NAPOLITANKE ZLATE PALČKE, 750 g ŽSA&T' 147,00 135,10 380,00 386,60 Olje sončnično 243,40 Ajvar 650 g Eta 451,40 Olje rastlinsko 238,80 Gorčica 700 g Kolinska 218,40 Vino Merlot 11 327,00 Koruza sladka 320 g 196,80 VinoPrlekll 217,00 Riž St Andreas 1 kg 274,30 Vino Bizeljsko 11 164,00 Špageti Audisio 500 g 99,00 Sir maxi special 1 kg 997,00 Plenice Linostar 1.290,00 Salama primorska 1 kg 2.510,80 Hobby govedina 400 g 130,00 IME ZAMUDITE - PRIPRAVITE SE NA PIKNIK! V TOREK, SREDO IN ČETRTEK - torej od 28. do 30. APRILA BOMO UGODNO PRODAJALI PIVO 0,5 I V STEKLENICI (UNION IN LAŠKO) SAMO ZA 119,90 SIT I O TITAN MERKUR, Ljubljanska cesta 1/a, tT 812-552 • VRTNI STOLI za 790 SIT • SENČNIKI od |2.8S5 SIT i dalje • VRTNE SEDEŽNE GARNITURE • HLADILNE TORBE za 1.990 SIT NAJUGODNEJE TA HIPI!! UNIVERZAL, Medvedova ulica 15, tT 831-272 OD 15. APRILA DO 15. MAJA POTEKA AKCIJA STAVBNEGA POHIŠTVA PROIZVAJALCA GLIN NAZARJE ! TOVARNIŠKE CENE ♦ GOTOVINSKI POPUSTI: 20.000 - 30.000 = 3 % 30.000 - 50.000 = 4 % nad 50.000 = 5 % Prodajalne bodo v MAJU odprte: Ob sobotah od 7. do 18. in ob nedeljah od 8. do 11.30 je odprta trgovina MARKET KRANJSKA (814-916). VSE NEDELJE od 8. do 11.30 so odprte: MARKET BAKOVNIK (811-500), MARKET NEVLJE (831-675), METKA (831-424), DUPLICA (815-310), ŠMARCA (816-087), KOMENDA (841-139), MOSTE (841-138), STRANJE (825-422), MOTNIK (848-102), LAZE (847-012) in SREDNJA VAS (832-908). Dne 27. 4. in 2. 5. BODO ODPRTE VSE ŽIVILSKE PRODAJALNE + DISKONT OD 8. DO 11.30. DNE 1.5. BODO VSE PRODAJALNE ZAPRTE. SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! •••••••••••••••••••••••••••a Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203 DO 15% GOTOVINSKI POPUST ALI PLAČILO NA 10 ENAKIH OBROKOV BREZ OBRESTI. Na zalogi celoten program Gorenja. Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Veem občanom želimo iepe prvomajske praznike! PEUGEOT RQDEX Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja: 727-798 servis: 727-010 EUGEOT 106 OD 1,330.000 SIT PEUGEOT BOXER OD 2,583.000 SIT (s 5% PD) POSEBNO UGODNE CENE ZA MODELE NA ZALOGI! Na zalogi Peugeotovi skuterji od 349.200 SIT in kolesa od 51.960 SIT l GODNI KREDITI TOM + 2,5% Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. Vrba 7 1225 Lukovica IZDELUJEMO: I - cvetlična korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre tel.: 061/735*408, od 8.-17. vre MflRKET manam AKCIJA! Trdinova 7/a, Kamnik tel.: 814-680 - olje Cekin 1/1 - salama ljubljanska - alpsko mleko 3,2% m.m. 1/1 - salama posebna - jata pečenice - špageti, 500 g - sladkor, 1 kg - kis vinski 1/1 - čips s papriko, 175 g - čips wolf, 75 g - napolitanke Žito, 1 kg - jafa keksi - keksi bono, 350 g - kava bar 250 g V. P. - sok jabi 1/1 - sirup Mibel več okusov 1/1 - brisače 2/1 Akcija velja do prodaje zalog. Odprto od 7.30 do 20. ure, ob sobotah od 7.30 do 17. ure, ob nedeljah od 7.30 od 12. ure. VSEM ŽELIMO LEPE PRVOMAJSKE PRAZNIKE! 229,90 SIT 699,90 SIT 119,90 SIT 539,90 SfT 577,90 SIT 89,90 SIT 145,00 SIT 119,90 SfT 179,90 snr 119,90 SfT 499,90 SIT 139,90 SIT 179,90 SIT 384,90 SIT 99,90 SIT 269,90 SIT 109,90 SIT PRESA Cerklie (akcuajtvvingo (bencin, boni za 50.000 sit) (UGODNO)-MEGANE (popust 120.000 sit ob menjavi STARO za NOVO) (AKCIJA)« SCENIC, CLASSIC (dodatno že boni za 30.000 sit) (NOVO) - sprejemamo naročila za novi CLIO in novo LAGUNO (POZOR!?) - novi MASTER in novi KANG00 Express (dobava takoj) ZATO POHITITE! RINAIIT d.o.o. PODJETJE ZA PRODAJO. MONTAŽO IN SERVISIRANJE ŠIVALNIH STROJEV Pristava 3, Mengeš, tel./fax: 737-457 Podjetje se ukvarja: - s servisiranjem gospodinjskih in industrijskih šivalnih strojev različnih znamk, kot so PFAFF, SINGER, PEGASUS, BAGAT idr. - s prodajo šivalnih strojev znamk PFAFF, SINGER, PEGASUS, za katero je pooblaščen servis PFAFF -Kaiserslautern - s prodajo rezervnih delov ter drugih artiklov (škarje, igle, pupe, prijemalce blaga, etiket pištole,...) Podjetje je odprto: PON.-PET. od 8. do 16. ure SREDA od 8. do 18. ure ROČNA AVTOPRALNICA HIT (Utok) Vse svoje stranke obveščamo, da smo se preselili v Mengeš - AVTOKOZMETIKA, Linhartova 2, 200 m pred tenis šport centrom Fit top. Nudimo: • ročno pranje tel.: 738-844 • poliranje - silikonski premazi 825-034 • kemično-globinsko čiščenje 041 686-825 • manjše avtoličarske usluge 041 708-076 Vsem stranicam nudimo 10% popust s tem oglasom. STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od T* do 15h sreda od 7" do 17h Velika izbira barvnih stekel in ogledal. Izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... ZAHVALA M V 87. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric I** M FRANC BERLEC z 1 xi. v 1 iihinju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sozalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za opravljen obred in pevcem za sočutno zapete zaloslinkc. Žalujoči vsi njegovi april 1998 Trud in trpljenje tvoje bilo Je življenje, a zdaj k počitku leglo je telo, a tvoje delo in trpljenje pozabljeno ne bo. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete FRANČIŠKE ŽIBERT z Velikega Rakitovca sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem /a izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev ter vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Iskrena hvala gospodom župnikom, govornici Lojzki Žavbi za poslovilni govor in pevcem za zapete zaloslinkc. Žalujoči vsi njeni marec 1998 Življenje moje bilo je trpljenje, a pri llogu nova bo življenje. ZAHVALA V 73. letu življenja nas jc po dolgi bolezni zapustila naša draga sestra in teta HELENA Lenčka ZORE iz Buča Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem /a nesebično pomoti v težkih trenutkih Posebna zahvala vsem šestim fantom za spremstvo na zadnji poti. g. Stanetu Maliju za vso pomoč, pevcem za lepo petje, g župniku Francu Balohu in g. župniku Irancu Hočevarju za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala primani dr Korinčič TomSičevi, dr. Kirnu, dr. Krtovi in drugim zdravnikom ter osebju ZD Kmanik, ki ste ji v vcčdcscllctni zdravstveni oskrbi nudili potrebno pomoč. Prisrčna hvala Društvu upokojencev Kamnik, Društvu invalidov Kamnik. Društvu MS Slovenije, vsem drugim za podarjene sveče, cvetje, darove za SVCtC maši-, pisna in ustna sožalja ter številno spremstvo lončke na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej Sc enkrat iskrena hvala. Vsi njeni april 1998 AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Ugasnil ata zdaj je tvoj pogled za vedno so sklenile trnje pridne se roke in pti plačilo večno odšlo tvoje dobro je srce. ZAHVALA V 78. letu življenja se jc od nas poslovil naS dobri mož oče. stari oče in tast STANKO ZARNIK iz Suhadol pri Komendi Toplo sc zahvaljujemo sorodnikom, vsem sosedom in sovašcanorrt. sodelavcem Svitanju, ObCinc Kamnik. Elcklro Kranj, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje, svcCe, svete maše in darove za obnovo cerkva v Suhadolah in Komendi ter številno udeležbo pri pogrebu. Posebna hvala dr. Sedlaku za zdravniško pomoč, komendskemu župniku, dekanu Nikolaju Pavlicu za ganljiv govor pri pogrebni maši in pogrebni obred. Hvala lepi tudi orpinistu TomaŽu Močniku, solistu pevcu Jožetu Ogrinu in pevcem. Blagega pokojnika ohranimo v lepem in trajnem spominu. Žalujoči: žena Marija in otroci Marinka, Marta, Stane in France z družinami Suhadole, Podboršt, Cerklje na Gorenjskem, april 1998 ZAHVALA V 92. letu življenja nas je zapustila naša draga žena. mama. tašča, teta, stara mama in prababica TEREZIJA HRIBAR s Križa pri Komendi Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, pomoč, podarjeno cvetje, sveče in darove. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot. Zahvaljujemo sc g. dekanu Nikolaju Pavlicu za zares lep in ganljiv obred in komendskim pevcem. Hvala tudi dr. Plavčevi in patronažni sestri Jani Prez.elj za številne obiske na domu in lajšanje njene bolezni. Hvala vsem. ki ste jo imeli radi. Žalujoči vsi njeni Križ, april I998 Počivaj mimo, sladko spavaj, v grobu ni gorja in ne skrbi, a enkrat snidemo se vsi nad zvezdami, nad zvezdami. ZAHVALA V 90. letu starosti nas je tiho zapustila naSa draga mama. babica, prababica, sestra in teta KATARINA POLJANSEK iz Okroga Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni april I998 Spomin na mamo pokopano nam v srcu spi... Umrje mama vse prerano, Četudi sto let doživi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naSe drage mame, babice in prababice IVANKE ARH se iz srca zahvaljujemo vsem. ki ste njej in nam izkazali spoštovanje in jo pospremili na zadnjo pot, ji poklonili toliko lepega cvetja, sveč ler liani izrazili ustna in pisna SOZalja. Posebna zahvala osebju Doma slarejših občanov v Kamniku za nego in skrb, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapeti žalostmki. Žalujoči: hčerke Magda, Krna in Danica z družinami Kamnik, Ljubljana, marec 1998 Mali oglasi Hišo v (lodiCu prodam. Tel.: 825-077. Seno ter domače slivovo in sadno tganje prodam. Telefon: 831-343. Iščemo žensko za pomoč v gospodinjstvu 3-4 x na teden. Tel.: 818-111. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157. Prodam dvosobno stanovanje 63 m1, prvo nadstropje na Matiji' liliji a Cena po dogovoru. Tel: (041) 646-647, 812-422. Instruiram angleščino in matematiko za srednje in osnovno šolo. Tel: 832-017. V najem dam 7/2 ha njive. Prodam opat Tel.: 831-895. Prodam bel jedilni krompir. Tel: 814-781. Prodamo 71 m' pohodnih podstrešnih prostorov v Kamniku za 2.162.000 Sn. Tel: 125-94-80. dopoldne. kupim zazidljivo parcelo i OodiCu ali Mekinjah, cca 500 m2. Tel: 739-320. Dvosobno opremljeno stanovanje v Kamniku oddam. Tel: S/5-776. Vrt z uttco v Kamniku oddam. Naslov v uredništvu. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustila nasa draga sestra in teta MARIJA ROMŠAK iz Podgorja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in podjetju Titan za izrečena sožalja. darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred in besede tolažbe. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi domači april 1998 Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel. Ognja prepoln, poln sil neizrabljen k pokoju bom legel. (S. Kosovel) ZAHVALA ■ JANEZ LEBAR V 48. letu življenja nas je nenadoma zapustil Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred in pevcem za zapete žaloslinke. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi marec 1998 ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša teta APOLONIJA PIDER iz Bele 22 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete mase. Prisrčna hvala tudi osebju Doma upokojencev v Kamniku za pomoč in lajšanje težav med njenim bivanjem v domu ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste pokojnico pospremili na zadnjo pot, sc Sc enkrat zahvaljujemo. Žalujoči: nečakinje in nečak marec 1998 ljubil si polje, družino in dom, prekmalu odzvonil ti - farni je zvon. :^Sw0^^^IIIUS^::::::^: 1: **■ W ■ " L ZAHVALA m\ M V 70. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož. oče, stari oče, brat, stric in tast JOŽEF KROPIVŠEK iz ĆeSnjic v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi govorniku za poslovilne besede in g župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi april 1998 A PRVOMAJSKA NAPREDEK« ooonsB _ od 20. aprila do 5. maja 'i SLADOLED AIDA, TRAVIATA Ljubljanske mlekarne 565 g PIVO UNION 0,331, pločevinka PLENICE LINOSTAR .; W^ ■— Eta 650 g m- PIKANTNA KLOBASA ZA ŽAR VP MIK 1 kg UM' 149.- 1347.- 999.- PIVSKA KLOBASA S SIROM VP MIK 1 kg 960.- VABIMO VAS V NAPREVKOVE PREHRAMBENE TRGOVINE: Trgovina Blagovica, Blagovica 2 Market Dobrina. Dob. Ulica 7. avgusta 9 Market Vele, Domžale, Mestni trg 1 Market Dom, Domžale, Miklošičeva 1 Market Tabor, Domžale. Ljubljanska 65 Delikatesa. Domžale, Ljubljanska 84 Diskont Vele, Domžale, Mestni trg 1 Market Rodica, Domžale, Kettejeva 14 b Trgovina Krašnja, Krašnja Market Lukovica, Lukovica 15 Market Rašica. Mengeš, Kolodvorska 2a Ugodne prodaje, Mengeš, Slovenska 67 Market Na klancu, Moravče, Vegova ul. 7 Market Preserje, Preserje, Tovarniška 1 Market Bistrica, Radomlje, Prešernova 21 Market Planinka, Vir, Bukovčeva 1 Diskont Vižmarje, Ljubljana, Plemljeva 86 Trgovina Vrhpolje, Vrhpolje 16 Diskont Jarše, Zg. Jarše, Industrijska 16 Ponudba velja od 20.4. do 5.5.1998 oziroma do prodaje zalog. Vse cene so v SIT z davkom. Napak. «usku ■.<., Ambrož anaa NOVE NIŽJE CENE I '98 lino > .o n; punto S5S/3V punto 60 SX/3V BRAVA 1.4 SX BRAVO 1.6 16V SX MARE A 1.8 16 V SW SCUDO 1.9 TD KOMBI DUCATO MAXI 2.8 RABLJENA VOZILA: FIAT TEMPRA 1.6, I. 93; OPEL KADETT 1.3, I. 85; UNO 45, I. 90; AUDI A4 1.6, 1. 95; LANCER, I. 85; JUGO 45, 1. 89; JUGO 55, 1. 89... Vsem želimo prijetne prvomajske praznike! tOlTDOS«*1 UJVS|HO! ,tAROZANOVO! MAMA 1.8 16 V ELX VVEEKEND, 1.98 BRAVO 1.6 SX, 1.98 BRAVA 1.4 SX, 1.98 PRODAJA VOZBL: Lahovet- 2, tel.: 064/421 119, tcl./faks: 064/421 141 SERV LS V OŽIL: Lahovct 40, tel.: 1)64/421 193. tel./faks: 064/421 021 FINOMIHANIKA LIVARNA ORODJARNA Gil KRMAVNAR SADARJEVA 3, KOMENDA tel. 841-072 gSSSri) faks 843-072 - mobitel (0609) 636-506 mobitel, GSM (0609) (041) 633-408 V imenu družinskega podjetja vam želimo lepo prvomajsko praznovanje! Se priporočamo! /~ ti rt A a & <& & & iS £k £t Tlf U fllff W »1» *»v *W 1* *I* W Tir W W "1. IP V *NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO* g fcLI I A Kranj o s Tovarno nogavic Polzela prenavlja trgovino NOGAVIČAR v Kamniku na Maistrovi 4, $ ki bo zaradi prenove zaprta do 30. aprila. ^ «• Poleg že znanih izdelkov bo ponudila tudi # VSE NOGAVICE POLZELE PO J TOVARNIŠKIH CENAH. J V času od 4. do 9. maja bo vsak kupec a prejel tudi 9 DARILO - Ivera dokolenke GRACE. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO 0 ¥ 18 1 II K !l M I K m I I. H ¥ n • • ■ lililiilllHlbi Ivan Bizjak Glavni trg 24, Kamnik (v stavbi Občine), tel.: 818-100, 814-574 - fotokopiranje: A4, A3, tudi obojestransko - fotokopiranje zapiskov in skript, ki jih ni mogoče kupiti - spiralna vezava A4, A3 - posebna ponudba: kopiranje A2 Odprto: ponedeljek, torek, četrtek 7.45-15.00 sreda 7.45-17.00, petek 7.45-13.00 tepe prvomajske praznike vam telim! I d.o.o SPLOŠNO GRADBENIŠTVO Šmarca, Jeranova 26, lel&laks: 061 812 954 mobitel: 0609 613 996 Izvajamo: • vse vrste splošnih gradbenih del • dela z lahko in težko gradbeno mehanizacijo • dobavo in vgradnjo vseh vrst gradbenih betonov Vsem občanom želimo lepe prvomajske praznike! * Vabimo vas v našo prodajalno na Usnjarski lv Kamniku (tel. 817-404), kjer dobite meso za piknike, dnevno sveže meso, drobovino in mesne izdelke, narejene po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. MIKA VNO IN DOBRO! Ifi^EilJiHHi^Bi AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, PtWFwMB TRGOVINA tel. 722-107 prodajalna izdelkov gorenje SUPER PONUDBA PRALNIH STROJEV, ŠTEDILNIKOV... - HK 243 (štedilnik 3 plin+1 el., 60 cm) 63.670 SIT - K 142 (štedilnik 2 plin+2 el., !">(> trn) 43.4r>0 SIT - PS 512 (pralni stroj, r>r»0 obratov centrifuge) 60.970 SIT - sušil« perila 42.72r. SIT - kovinski rezalnik Bosch 17..r>23SIT - UGODNO TUDI SESALCI SIEMENS od 21.060 SIT naprej - MALI GOSPODINISKI APARATI BOSCH, SIEMENS, GOREN|E * Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, sušilo perila, pomivalni stroji, Štedilniki, hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje... * mali gospodinjski aparati (šivalni stroji, sesak i, likalniki, mešalci...) * originalni rezervni deli Gorenje GOTOVINSKI POPUSTI! Možnost nakupa tudi na već obrokov. Bre/plačna dostava. (tdprlo od H do l<). ure, ob sobotah od H. do \2. ure. gorenje