Črniški Dragi Marijini otroci! Kdo ve povedati, kaj se je zgodilo dne 9. raarca 1. 1568 ? VaŠi odgovori bodo znabiti prav raziični. Kaj vse se dogodi po svetu en sam dan! Vendar je za nas dan 9. marca 1. 1568. zato prav pomemben, ker sc je ta dan rodil in bil tudi krsčen sveti Alojzij. Ob njegovem rojstvu so se namreč starsi mocno bali, da bi jim dete takoj ne umrlo, in zato so ga kar doma krstili. lz katekizma pa vemo, da je v sili dovoljeno, otroka kar doma krstiti, in da se lo celo mora. Saj sme v sili vsak človek krstiti, in v sili je tudi vsaka voda dobra, ako ni pri roki posvečene. Gotovo niste še pozabili besedi, ki se rabijo pri delitvi svetega krsta. »Alojzij! Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in svetega Duha.^ In hkrati se oblije krŠČenec z vodo. Dne 20. aprila pa so nesli malega Alojzija še v župno cerkev, da so tam dopolnili, kar je manjkalo na obredih svetega krsta. Gospod župnik je zapisal poleg vseh po-trebnih podatkov v krsino knjigo še tudi pobožno željo: »Naj bi bil srecen — Bogu, trikrat svetemu in raogočnemu, ljub — Ijudem pa vekomaj v spomin!* Ta duhovnikova želja se je popolnoma, nad vse pricakovanje tudi izpolnila. Ko si zdaj v svoji domišljiji predoČujemo krst svetega Alojzija, vas v duhu vidimo vse svoje drage male prijatelje, kako so pred leti v a s prinesli k svetemu krstu. Vaše duše so tedaj zažarele v svctosti posvečujoče milosti. Bile so podobne prelepi duši svetega Alojzija. In presrčna želja nasa je, da bi vi vsi, prav vsi, kakor ste bili v začetku svojega življenja podobni svojemu vzorniku, svetemu Aloj-ziju, ostali tudi skozi vse življenje tja do smrti zvesti nje-govi posnemovalci. Pri svetem kistu je Bog usejal v vrt Alojzijeve duše semena raznih prav lepili cvetic. Te cvetice so nadnaravne čednosti. Ista predragocena semena so padla v vaše duše pri svetem krstu. Kakor svetemu Alojziju hoče Bog tudi vam pomagati z blagodejnim dežjem in toplirn solncem posvečujoče in pa dejanske milosti, da ta serrtena vzkale in sad rcde. Na vas je, da kakor dobri vrtnarji gojite to plemenito setev. Danes bi vas radi opozorili na neko zelo lepo in pre-koristno cvetko: Čednost svete vere. Sveti Dominiček Val se je rodil okoli 1. 1243. v Sara-gozi na Španskem. Leta 1250. je pa daroval svoje življenje za sveto vero. Njegcv oče Sancij je bil notar stolne cerkve. Pobožni mož je izročil svojega sedemletnega sinčka med duhovniški naraščaj. Mali Dominik \t opravljal svojo službo v stolnici: molil 'je kakor angel. NadŠkof, gospodje kano-niki in duhovniki so ga imeli prav radi. Na veliki petek leta 1250., ko je minila služba božja pod vecer, se je na-pravil Dominik iz stolne cerkve domov. V tistih Časih je pa vladal v Španiji divji veiski in državljanski boj. Judje so močno sovražili kristjane in se Iioteli maščevati nad njimi. Nekaj teh, pod vodstvom slovitega Mojzesa A]bayna, je tisti dan čakalo v zasedi poleg stolnice. Ko je prišel defek raimo, so ga Judje podrli na tia, zavili v svoje plašče in odnesli k reki Ebro. Tam so ga med hudim preklinjanjem križali ob nekem zidu.. Mali mučenec je klical krotko: »Je-zus, Jezus!« Iz rok in nog mu je kapljala kri. Judje so se veseliii tega prizora. Da bi bil deček v smrti podoben Je-zusu, je vzel Mojzes AIbayn velik nož in ga je zasadil Do-miniku v srce. Ker ni bilo dečka toliko časa domov, so ga iskali v cerkvi, pri sorodntkih in prijatetjih, a zaman. Morilci so pa 8klenili, da vržejo truplo mladega mučenca v reko in tako zabrišejo za njim sled. Nekaj večerov za tem so opazovali ribiči čudno luč na vodi. Približali so se s svojimi čolni in videli v sijaju nebeške svetlobe malo telo Dominikovo z ranami na rokah, nogah in ob strani. Prenesli so truplo v stolnico, pa ga položili v neki kapelici pod oltar. ČeŠČenje svetega Dominika Vala se je potem razširilo po vsi Španiji in pozneje, ko so odkrili Ameriko, tudi po vsej španski Ameriki. 28 Nekaj let za tem stiašnim dogodkom [e klečala v stoinici saragoški, v Dominikovi kapeiici, neka močno za-krita moška oseba. Molila je, zdihovala in se jokala. Mojzes Albavn je bil to. Njegova vest mu ni dala miru. Izpreobrnil se je in razodel svoj zločin. Kazen so mu odpustili, in on se je resno poboljšal. Dne 31. avgusta praznujejo na Špan-skem god svetega Dominika Vala. V Saragozi so ta god v prejšnjih stoletjih slovesno praznovalj pcsebno dečki-učenci, ki so se hoteli posvetiti mašniškemu stanu, Je namreč sveti Dominik Val njih patron. Dragi mladi prijatelji! Cednost svete vere je vredna, da jo — če je potreba — ohranimo s svojo srčno krvjo. Ona je namreč podlaga vseh drugih čednosti. Ce ta čednost lepo raste, rastejo ž njo tudi vse druge čednosti. Vpra-šamo vas, zakaj je sveti Alojzij tako cenil sveto mašo, tako hrepenel po svetem obhajilu, se tako zgledno lepo vedel v cerkvi? Zato, ker je imel živo vero v Najsvetejši zakrament, ker se je živo zavedal, da je v cerkvi v tabernakeljnu res-nično pričujoč Jezus. Zakaj je pa toliko otrok malomamih za sveto mašo, za sveto obhajilo, za obiske Najsvetejšega? Zakaj se toliko otrok prav grdo vede v cerkvi, pri molitvi itd.? Zato, ker nimajo žive vere. Saj verujejo tudi oni, a nimajo vselej in povsod one verske zavesti, onega verskega duha, ki tvori čednost svete verc. O pri-zadevajmo si, da raste v nas ta verski duh, ta verslta zavest! Porabimo za to primerna sredstva! Obujajmo večkrat dejanje vcre! Imejte veselje do krščanskega nauka v šoli in cerkvi! Poslušajte ta nauk radi in pazljivo, ker tukaj se vam širi vaše versko obzorje. Tu spoznate lepoto svete vere. Priporočamo vam tudi, da počasno čitate kako pobožno knjigo. Počasi, ne preveč, pa redno vsak dan, če mogoče — tako je najboljše. Sveti Alojzij je veliko premišljeval. Gotovo mu je to zelo pripomoglo do one velike verske zbranosti. Posnemajte ga po svojih raočeh! Tudi verski p o g o v o r i vam bodo mnogo koristili. Po-učujte, starejši, svoje uianjše bratce in sestrice v krščanskem nauku! čednost svete vere vam bo tudi ob tem rastla, ko boste pomagali s svojimi molitvami, zatajevanjem in milcščino tnisijonarjem, ki izpreobračajo pogane in krivo-verce. 29 Ljubi otroci! Sveta vera je luč, ki vam kaže pot skozi temo tega življenja proti svetim nebesom. Glejte in pazite, da vam je ne upihnejo vaši sovražniki, to so: hudobni duh, ljudje brez vere in pa greh, poselmo greh prevzetnosti, ne-čistosti in lakomnosti. Zdaj pač — upamo — še niste v tej nevarnosti. Ta se bo šele zaČela, ko boste začeli odraščati. Tedaj naj vas varuje sveti Alojzij in pa Devica v e r n a ! i Z Ijubjm Sinom slednji čas Marija blagoslavljaj vas!