ftev. 39. Leto LXIV.
V Ljubljani, 2, oktobra 1924,
Poštnina plačana v gotovini.
Vse spite, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na aredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska al. 6/L Vse po-Šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije ao proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo Udruženja Jugosl. Učiteljstva - PoverjeniStvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov.UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od pettt vrste, inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197.
Srbska javnost spoznava škodljivost klerikalnega nasilfa.
»Narodna Prosveta« prinaša uvodnik pod naslovom »Klerikalna stranka in naš notranji problem« v katerem piše sledeče:
»Novi režim bi imel svojo upravičenost samo v tem slučaju, ako je došel radi vzpostavljanja državnih, a ne strankarskih interesov. Ti državni interesi se imajo združevati v vladi zakona, in se uveljavljati s pobijanjem ugotovljenih napak našega javnega življenja in z ustvarjanjem zaupanja.
Toda tega zaupanja ne more biti, ako grupe, ki tvorijo sedanji režim, izkoriščajo ustvarjeni položaj, ne za podkrepljene države, temveč za okrepitev svoje stranke s preganjanjem političnih nasprotnikov in zavzemanjem vseh pozicij, s katerimi se lažje deluje za uveljavljenje — ne državnega — temveč svojega separatnega programa, ki negira skupne interese.
Primere za to daje klerikalna stranka v Sloveniji, ki je svoj položaj v vladi izkoristila za akcijo proti vsem naprednim elementom, ki pošteno in vdano služijo državnemu in nacionalnemu idealu.
To delo ne znači evolucioniranja k državnemu cilju, temveč prozorno utrjevanje separatizma, maskiranega s sporazumom in le navideznim ublaževanjem plemenske mržnje.
Tako delo izpodbija dobre namere onih, ki iskreno teže za dobrimi cilji in delujejo na sporazumu; meče nas v nov ekstrem in ustvarja novo stanje z odijem nasilja in pristranosti ter kaže. da ima zajednica bloka tudi take skupine v svoji sredi, ki delujejo neiskreno in žele, da se eno nasilje zamenja z drugim. Nasproti temu zahtevajo višji državni interesi iskrenega in ublažujočega delovanja, ki bi odbijalo predsodke in uničevalo nezaupanje, ki nas je razdvajalo.
Mi. učitelji se ne moremo strinjati s postopanjem, da postaja napredno uči-teljstvo v Sloveniji, in posebno duhovni voditelji njegovi, žrtev svojega poštenega in vdanega dei!!a za državo in jugoslo-vensko misel in ne moremo pristati na solucijo, da se utrjevanje države vrši s preganjanjem onih, ki za njo delujejo.
Na drugem mestu prinašamo proteste učiteljstva proti najnovejšim nasiljem klerikalne stranke v Sloveniji, ki nosi obeležje tesnogrudega partizanstva in težnjo, da se posebno v prosveti uniči vse. kar ne služi intencijam klerikalne stranke.
S tem se odkriva zakulisno delo klerikalne stranke in njene notranje namere, na katere je potreba obrniti pažnjo našega javnega mnenja in v občem interesu onemogočiti nadaljno tako delovanje.«
Dokument klerikalne blamaže o nasiljih proti našemu tisku.
Pr. VII. 106/24-3.
V imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani je na predlog državnega pravdni-štva. naj se razsodi, da utemeljuje vsebina tiskovine »Učiteljski Tovariš« št. 37 v Ljubljani z dne 18. septembra 1924 v članku »Nasilja in persekucije novega prosvetnega režima« v celem obsegu hudodelstvo po § 65. a k. z. in da naj sodišče po čl. 13./138. ustave potrjuje po varstvenem oblastvu izvršeno prepoved razširjanja in prodajanja navedene tiskovine ter odreja, da se uničijo vsi izvodi te tiskovine
razsodilo:
Prepoved policijske direkcije v Ljubljani z dne 19. septembra 1924 št. 15/58. Preds., da se ne sme razširjati in prodajati časopis št. 37. v Ljubljani izhajajočega časopisa »Učiteljski Tovariš« z dne 18. septembra 1924, radi zgoraj na-
LISTEK.
Zgodovinska črtica o ustanovitvi Učiteljskega Konvikta.
(Iz blagajniške knjige t Jakoba Dimnika.)
Ustanovitev.
Bilo je meseca grudna leta 189 1.
Dimnik Jakob, učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani inŽumer Andrej, nadučitelj na I. mestni šoli v Ljubljani, c. kr. okrajni šolski nadzornik in t. č. urednik »Učiteljskemu Tovarišu« ter predsednik »Slovenskega učiteljskega društva« sta se slučajno sešla na Sv. Petra cesti. Prvi je bil namenjen domov, drugi pa v šolsko pisarno. Med drugim sta se pogovarjala tudi o glasilu »Slovenskega učiteljskega društva«: »Učiteljskem Tovarišu« in o učiteljskem Stanu sploh — posebno o njega Slabih gmotnih razmerah. Pri tej priliki sproži Dimnik Jakob misel, da bi bilo učitelj-'stvu v veliko korist, ko bi začeli zbirati darove za »Učiteljski dom«, kojemu stalni dohodek naj bi bil vsakoletni čisti prebitek »Učiteljskega Tovariša««. To bi
vidi, da jim gre za tako pozivanje državljanov.
Ne da se trditi, da bi vsebina zgoraj navedenega članka imela za predmet ka" tero izmed ravno naštetih kazenskih dejanj.
Res je sicer, da ima članek naslov »Nasilja in persekucije novega prosvetnega režima« ter da pričenja s stavkom:" »Vlada zakona, reda in pravice je pričela v prosvetnem resoru s svojimi perseku-cijskimi orgijami«, iz česar bi se dalo na prvi pogled sklepati, da napada članek celotno vlado, da jo izroča javnemu zaničevanju ter na ta način poskuša obrniti pozornost javnosti na celotno vlado ter povzfočiti v javnosti mržnjo tudi zoper državo, ki ji načeluje taka vlada.
Toda v svojih nadaljnih izvajanjih se bavi članek s posameznimi slučaji, glede katerih očita edino prosvetnemu ministru in njegovim organom, špecijelno v Sloveniji nepravilnost postopanja v teh posameznih slučajih. Da je to kritizirano
postopanje nepravilno, ne trdi članek v splošnem, temveč navaja zglede in z njimi resničnost svoje trditve utemeljuje.
Ne more se torej reči. da bi članek pozival državljane k uporu zoper ustavo ali državne zakone ali k mržnji do države kot celote, ter se iz članka ne vidi, da bi mu šlo za tako pozivanje državljanov.
Nasprotno, članek se. zelo obrača na srbsko javnost, kateri pripada večji del članov vlade ter io poživlja, da se za zadevo zanima in napravi remeduro.
Iz tega pa sledi, da članek ne poziva protj. državi, temveč se ravno obrača do večine faktorjev, ki vodijo državo, da poskušajo doseči izpremenitev kritiziranih nepravilnosti ' enega člana državnega vodstva.
Iz teh razlogov prepoved ni utemeljena in se je morala razveljaviti.
Deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani,
dne 19. septembra 1924.
Brzojavni protesti jugoslov. učiteljstva proti odstranitvi E. Gangla in zoper persekucije na prosvetnem polju.
vedenega članka, se po čl. 13. ustave razveljavi.
Razlogi.
Po predpisu čl. 13. ustave se sme prepovedati razširjanje in prodaja časopisov le tedaj, če njih vsebina obsega: žalitev vladarja ali članov kraljevega dvora, oziroma državnih poglavarjev, narodne skupščine, neposredno pozivlja-nje državljanov, naj šiloma spremene ustavo ali državni zakon, ali bi obsegale težko žalitev javne morale.
Po čl. 138. se sme prepovedati izhajanje oziroma razširjanje onih časopisov, ki pozivajo k mržnji do države kot celote, k verskemu ali plemenskemu razdoru. pa tudi, če poživljajo državljane, naj šiloma spremene ustavo ali državne zakone, samo če se iz sestavka očito
spodbujalo učiteljstvo k bolj rednemu plačevanju naročnine. Nadučitelj Andrej Žumer se takoj sprijazni s to mislijo ter obljubi, da bode kot urednik to tudi omenil v »Učiteljskem Tovarišu«.
Pri kavarni »Avstrija« sta se razšlia z nado, da je to s to mislijo storjen v blagor slovenskega učiteljstva velik korak naprej.
To je bil torej prvi korak »Učiteljskega konvikta« in ostalo je pri tem do dne 1. svečana 1892. ,t. Tega dne pa je objavil urednik Andrej Žumer jedro zgoraj bolj na kratko opisanega pogovora v »Listnici uredništva« v »Učiteljskem Tovarišu«. (Glej »Učit. Tov. 1892. 1.. št. 3., stran 48.!)
Misel o ustanovitvi »Učiteljskega konvikta« je dobila vedno več prijateljev med slovenskim učiteljstvom, čeprav so nekateri pliašljivo gledali od strani to gibanje, češ, kje bodemo pa dobili za to potrebne novce. (Glej »Slovenski Narod« z dne 24. prosinca 1894. 1*. dopis iz učiteljskih krogov!)
Za dobivanje denarja je sestavil Iv. Šega, učitelj v Dol. Logatcu s podpisom: Ivan Domišljija v »Učit. Tovarišu« prav umesten dopis. (Glej »Učit. Tov.« z dne 1. rožnika 1893. L, stran 131. »Listek« pod naslovom: »Učiteljski dom«.)
Na predsednika vlade g. Ljubo Davidoviča in Glavni Odbor UJU so došle povodom odstavitve višjega šolskega nadzornika g. E. Gangla protestne brzojavke poverjeništev UJU in vseh okrajnih učiteljskih društev iz Slovenije.
Hrvatsko učiteljstvo je protestiralo potom svojega Pov. UJU v imenu 1960 članov s sledečo brzojavko:
Izvršilnemu odboru UJU — Beograd!
Visoko ceneči obsežno in odlično delo Engelberta Gangla v področju pisateljevanja. narodnega šolstva, učiteljske organizacije in Sokolstva se pridružujemo jednodušno protestom v imenu učiteljstva iz Hrvatske in Slavonije ter ape" 1'iramo na izvršilni Odbor povodom nakane, da se ta odlični kulturni delavec odstavi s svojiga mesta, na katerem je mnogo storil in uspešno deloval v prid naroda in države, da to prepreči.
Poverjeništvo Udruženja Jugoslovenskog Učiteljstva.
V Zagrebu, dne 17. sept. 1924. Tajnik: A. Tunkl. Preds.: Jos. Skavič..
Dailmaltinsko učiteljstvo je v imenu 763 članov protestiralo sledeče:
Glavnemu Odboru UJU — Beograd!
Danes smo predsedniku vlade gosp. Davidoviču poslali sledečo brzojavko:
Učiteljskoi Udruženje Dalmacije odločno vstaja proti eventuelnemu odstra-njenju nadzornika Gangla v Ljubljani s službenega mesta, ter hoče na korist naroda in države ščititi in Vas g. predsednik prosimo, da v interesu šolstva, narodne in državne misli ne dovolite, da se to zgodi. Prosimo istotako. da se zavedno in delavno učiteljstvo ne preganja iz partizanskih ozirov. — Predsednik: Radovanovič.
Obveščajoč Vas o tem prosimo, da zastavite delovanje v tem pravcu — učiteljstvo je z vami!
Tajnik: A. Kačič. Poverj. Bartul Dživoje.
Poverjeništvo UJU — Ljubljana je v imenu 2500 članpv protestiralo sledeče:
Gospodu Milutinu Stankoviču, predsedniku UJU — Beograd!
Med slovenskim učiteljstvom vlada vihar ogorčenja zaradi namere razreše-nja višjega šolskega nadzornika Gangla in ostalih srezkih nadzornikov. Spominjamo Vas ob tej priliki na obljubo gospoda ministrskega predsednika Davidoviča. Nujno zahtevamo v interesu celo-kupnosti naše organizacije, da to namero preprečite. — Pov. UJU — Ljubljana, Jelene.
Gospodu ministrskemu predsedniku Lj.
Davidoviču — Beograd.
V imenu 2500 članov našega Udruženja dvigamo svoj glas proti nameri
Temeljni kamen »Učiteljskemu konviktu« so pa položili »Moravski h o s p i t a n t j e«. in sicer gg.: Janko Toman, nadučitelj v Moravčah, Matija Janežič, učitelj v Pe-čah; Fran Roji na. nadučitelj na Vačah; Božidar Čampa. učitelj na Vačah; Fran Raz potnik, učitelj pri Sv. Trojici in Valentin Bernik, pomožni učitelj in ekspozit na Vrhpolju.
Ti gospodje tovariši so poslali prve dni meseca rožnika 1893. 1. »p r v i h deset kron za Učiteljski dom«-katere so se naložile dne 12. rožnika 1893. i. v mestni hranilnici ljubljanski na vložno knjižico mestne hranilnice štev. 879 1 pod imenom »Učiteljski dom«. To knjižico je izročil A. Žumer učitelju J. Dimniku z namenom, da zbira došli denar in darovalce objavlja v »Učit. Tovarišu«. Prvi izkaz glej »Učit. Tov.« 1893. 1„ štev. 13, stran 159. v »Vestniku«.
Drugo večjo vsoto, in sicer 106 K je poslalo: »Društvo učiteljev in šolskih prijateljev logaškega okraj a«. (Glej »Učit. Tov.« 1893. L, štev. 14., str. 170. v »Vestniku« pod naslovom: »Učiteljski dom«.) Drugi izkaz.
Za temi so se oglašali polagoma novi darovalci, kojih imena in darovi so objavljeni v »Vestniku« posameznih šte-
vilk »Učit. Tovariša« in v začasni blagajniški krijigi, ki jo hrani t. č. blagajnik.
Da bi bil pa namen »Učiteljskega konvikta« bolj razločno označen, je spisal učitelj J. Dimnik v ta namen poseben članek pod naslovom: »Učiteljski dom« ter ga objavi v »Učiteljskem Tovarišu« 1893. 1., št. 16. V tem članku izjavlja dopisnik med drugim tudi to-le:
»Učiteljski dom« postavi v prvi vrsti: »Zavetišče učiteljskih sirot, ter učiteljskih otrok sploh.« — To je torej: »Učiteljski k o n v i k t«.
V tem smislu je pojasnjeval J. Dimnik namen »Učiteljskega doma« oziroma »Učiteljskega konvikta« tudi pri peti skupščini »Zaveze slovenskih učiteljskih društev« v Mariboru dne 16. in 17. vel. srpana 1893. 1. (Glej »Učit. Tovariš« 1893. L, št. 17., stran 205. v »Društvenem vestniku« pod zaglavjem: »Iz zaveze slovenskih učiteljskih društev«!) Pri tej priliki omenja J. Dimnik, da bode treba za pobiranje denarja ustanoviti posebno društvo.
Darovi za »konvikt« so vedno bolj pogosto dohajali in »Učit. Tovariš« ima s 15. številko 1893. 1. pričenši v vsakej številki na zadnji strani poseben oddelek s pozivom: »Spominjajte se Uči-
ministrstva prosvete razrešenja višjega šolskega nadzornika Engelberta Gangla v Ljubljani, kakor poroča »Narodna Pro-sveta«. Slovensko učiteljstvo bi smatralo ta čin za hud udarec proti odličnemu nosilcu ideje narodnega in državnega edin-stva med slovenskim narodom in učitelj-stvom. Prosimo Vas. gospod ministrski predsednik, da s svojim vplivom to namero preprečite.
Učiteljsko udruženje Ljubljana.
Jelene.
G. Milutin Stankovič. Beograd (Učiteljski dom).
Radi razrešenja Gangla in srezkih nadzornikov in učinjenih persekucij vlada med našim udruženim učiteljstvom nepopisno ogorčenje. Storite vse korake v zaščito udruženega učiteljstva. Napredno naše učiteljstvo je danes brezpravno. Ako ide prosvetna politika v tej smeri dalje, ne moremo jamčiti za enotnost in skupnost našega udruženja.
Poverjeništvo UJU — Ljubljana.
Jelene.
Proti klerikalni nakani so protestirala tudi naša okrajna učiteljska društva in sokolska društva v državi.
Da je uspela ena najostudnejših nakan klerikalni stranki, je pripisovati političnemu položaju in skrajnemu pritisku, ki ga danes izrabljajo. A srbska javnost je pričela tudi že spoznavati njih dvojno in neiskreno vlogo, ki jo igrajo pod zaščito in firmo zakona in reda.
Slovensko napredno učiteljstvo je bilo primorano poseči po politični obrambi in nekoliko stopiti v stran s svojega strogo strokovnega in stanovskega stališča. če se je hotelo dostojno braniti proti nasiljem, ker bi sicer bil njega glas le glas vpijočega v puščavi, klerikalna hidra pa bi dalje uganjala svoje orgije.
Tako pa je našel glas učiteljstva močen odmev po državi in prišlo je že do tega, da so se pričele odpirati oči tudi srbski javnosti, ki je do nedavnega še zagovarjala nov prosvetni režim. O zadnjih klerikalnih nasiljih in persekucijah na prosvetnem polju so danes pisali domala vsi večji srbski in hrvatski listi.
Nasilja pod vlado zakona in pravice.
»Tabor«, štev. 220., 26. sept. 1924: »Ne bomo veliko rekriminirali. Samo gola dejstva naj govore za one. ki jih še ni strast popolnoma zaslepila:
Za mesto učiteljice v Konjicah so prosile poleg drugih ena učiteljica z 19, druga z 7, tretja z 6 službenimi leti, vse dobro kvalificirane, dr. Korošec je dal mesto Slomškarici Angeli Rott, ki ima 4 leta in t mesece službe.
Za mesto učiteljice na dekliški osn. šoli v Celju sta prosili poleg Stanška-rice iz Kranjske Mar. J., ki ima 18 službenih let. tudi dve učiteljici, ki ste že cela leta tar.i poučevali in ima ena tudi 18 let službe, druga pa 15 let in je njen mož v Celju definitiven učitelj. Dr. Korošec je dal mesto Slomškarici.
Za mesto učiteljice v Šmarju pri Jelšah se je potegovala učiteljica s 14 leti 8 meseci službe. Mesto je dobila Slom-škarica z 10 leti 9 meseci službe.
Za mesco upravitelja v Hočah sta se ootegovala poleg drugih: a) učitelj s pivovrstno kvalifikacijo in 25 let službe,
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= BREŽIŠKO - SEVNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto, dne 11. oktobra, pričenši ob y2l0. uri v Brežicah po sledečem sporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Poročilo o krški in dubrovniški skupščini. 4. »Rokotvorni pouk in delovna šola« — predava tov. Bregant. 5. Slučajnosti.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ SLOVENJGRADEC zboruje v četrtek, dne 9. oktobra ob 9. uri v Slo-venjgradcu s sledečim vzporedom: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi, društvene in stanovske zadeve. 3. Poročila delegatov o pokrajinski in glavni skupščini UJU. 4. Slučajnosti. — Tova-rišica blagajničarka prosi zamudnike za
b) učitelj s prvovrstno kvalifikacijo in 34 leti siužbe. Mesto je dobil Slomškar Firm z 21 teti službe, ki je zdaj-kot slom-škarski organizator povrh še imenovan za okrajnega šoiSKega nadzornika v ptuj-sko-ormoškem oKraiu.
V Hočah je bilo razpisano tudi mesto u č i t e i i a. Proti vsem zakonskim določbam, ziasti proti § 106. točka b) izvršilnih Dredpisov k stalnemu šolskemu in učnemu redu je dr. Korošec potegnil za nos v;se moške orosilce in imenoval učiteljico, Firmovo ženo. na to mesto. — Izrecno je predpisano, da smeta biti na štirirazrednih šolah največ dve učiteljici. Dve sta bili že dozdaj tam de-finitivni. Firmova je tretja.
Za upraviteljsko mesto v Sv. K r i -ž u pri Rogaški Slatini so se potegovali učitelji z dobro kvalifikacijo in z 28., 18 ter ISV2 službenimi leti. Mesto je dobil Slomškar Slavko Černigoi s 15 službenimi leti.
Tako v letu 1924. po Kristusu v Jugoslaviji pod vlado »zakona in p r a -v i c e«.
poravnavo zapadle članarine. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. Na poilnošte-vilno snidenje vabi predsednik.
= KRŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto, dne 11. oktobra t. 1. v Kostanjevici. Začetek ob 10. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo o skupščinah (poročata tov. Jurčec in Brezovar). 3. Slučajnosti. — Za skupen obed se naj vsakdo pravočasno javi šolskemu vodstvu v Kostanjevici. Udeležba obvezna za vse članstvo.	Odbor.
= KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v sredo, dne 8. oktobra 1924 ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Kamniku. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu poročilo o pokrajinski skupščini UJU v Krškem in o državni skupščini UJU v Dubrovniku. Na zborovanju se razdele vsem članom članske izkaznice. Udeležba strogo obvezna!
= TRŽIŠKI (MOKRONOŠKI) KROŽEK zboruje v soboto, 11. oktobra 1.1. v
slučaju dežja pa v ponedeljek 13. oktobra t. 1. ob 10. uri v šentpeterski šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Praktično predavanje o vzgoji dreves na šolskem vrtu. 3. Kako postanem umen čebelar ali »Čebelarstvo pri šoli«. Oboji predavanji je prevzel tov. ravnatelj Lunaček iz Št. Ruperta, ki bosta zbog njegovih bogatih skušenj in spretnosti gotovo zanimali ne le tovariše, temveč tudi gg. to-varišice. 4. Slučajnosti. — Radi obeda se je zglasiti vsaj 3 dni prej pri šolskem vodstvu v Št. Rupertu. Pridite vsi, da se spoznamo in vidimo koliko nas je še ostalo od lani ali prišlo na novo v naš kraj! — V. B e r c e , t. č. predsednik.
NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto. 4. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne v osnovni šoli v Novem mestu po tem dnevnem redu: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo o pokrajinski in državni skupščini UJU. 3. Šolski vrt kot učilo, poroča tov. Kosec. 4. Slučajnosti. Na zborovanju se bo pobirala tudi članarina za Slov. Šol. Matico. Zborovanje na Dvoru se odloži na pomlad. Pričakujem polnoštevilne udeležbe. — Predsednik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LOGAŠKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 11. oktobra 1924 ob ^lO. uri na Rakeku s sledečim dnevnim redom:
1.	Pozdrav predsednika in ugotovitev zborujočega članstva. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Poročil'o o pokrajinski skupščini v Krškem; poročevalec Karoi Štravs. 4. Predlogi, nasveti in slučajnosti. 5. Volitev novega odbora. Tovarišica blagajničarka prosi tem potom vse cenj. tovariše(ice). da v najkrajšem času poravnajo zaostalo čfanarino. Pred zborovanjem ob 9. uri je odborova seja. Odbor poživlja članstvo na polnoštevilno udeležbo, kajti v sedanjih resnih časih je nadvse potrebna naša solidarnost in stanovska disciplina. — Predsednik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v četrtek, dne 9. oktobra t. If. ob 10. uri v risalnici »Mladike«. Dnevni red: 1. Zadnji zapisnik. 2. Poročilo predsednika in dopisi. 3. Poročilo o pokrajinski in glavni skupščini. 4. Razprava o internih društvenih zadevaih.
5.	Predlogi. 6. Slučajnosti. Pridite vsi» in točno!
= BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje 11. oktobra 1924 v slučaju lepega vremena ob 9. uri na Dobličah. v slučaju slabega vremena pa isti dan ob 13. uri v Črnomlju. Dnevni red: 1. Odobren je zadnjega zapisnika.
2.	Poročilo predsedstva. 3. Poročilo delegatov o pokrajinski in državni skupščini UJU. 4. Potovanje po Srbiji — poroča tovariš S. Mrovlje. 5. Učiteljska Samopomoč — poroča tovariš K. Barle.
6.	Slučajnosti. Odhod iz Črnomlja na Dobliče ob 7. uri. Tovarišica Francka Završanova bo preskrbela onim. ki se bodo pravočasno javili, obed. Povratek iz Do-Mč v Črnomelj ob 13. uri. Tu se vrši ob 14. uri ustanovni občni zbor »P 0-družnice Slov. planin, društva za Bel o krajin o« s sledečim vzporedom: 1. Pomen podružnice za Beliokrajino — poroča tovariš Ivan Za-gažen. 2. Čitanje pravil. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. — Odbor.
Poročila:
+ KONJIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO. Dne 14. junija je prihitelo učiteljstvo vsega okraja v prijazne Vitanje, kjer se je zbralo 39 tovarišev in tova-rišic.
Tov. predsednik je pozdravil najpri-srčnejše vse došlece. se spomnil kraja današnjega zborovanja, namreč Vitanja, ki so preživele svojo nemškutarsko zgodovino in ki so in ostanejo »slovenske Vitanje«.
Tov. Golež nam je nato poročal o nastanku in razvoju trga, o nastanku in razvoju župnije in obeh šol. slovenske in nemške, ki sta se po raizsulu stare Avstrije združile v slovensko petrazredni-co. Sedaj deluje na šoli narodno-napred-no učiteljstvo, ki poučuje jugoslovansko mladino v jugoslovensikem duhu. Zanimivemu predavanju so prisotni sledili z največjo pažnjo. tov. predavatelju pa se je za vse predavanje zahvalil v imenu vseh navzočih tov. predsednik.
Po izvolitvi delegatov za pokrajinsko in glavno skupščino se je zaključilo uspelo zborovanje.
Popoldne je posetila deputacija sivolasega tov. nadučitelja v pok. Kose rja na njegovem domu. prinašajoč mu prisrčne pozdrave celokupnega učiteljstva, Tov. Golež pa je razkazoval vitanjske zanimivosti: razvaline starih gradov, elektrarno in fužine. Le težko smo zapustili prijazen kraj ter se razšli oziroma vrnili v smeri proti Konjicam, kličoč si »Na svidenje v novem šolskem letu«.
+ ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo dne 14. junija t. 1 svečano zborovanje v Rogaški Slatini. Od 67 članov jih je bilo navzočih 46. Predsednik Šumer pozdravi posebno prisrčno navzoča gosta: Jakoba Dimnika, šolskega ravnatelja iz Ljubljane, iskrenega tovariša in neumornega delavca na kulturnem polju, ki lahko s ponosom gleda na svoje 45-letno delovanje in z mirno vestjo misli na oddih; tov. K. iz Benečije. ki nam je živ memento za delo v prid naciji, da čim prej dospe srečni dan osvobojenja tudi za one. ki bi radi bili pri nas srečni, a ne morejo in ne smejo.
Nato izroči bivšemu dolgoletnemu predsedniku našega društva tov. Torai-
slavu Kurbusu častno diplomo, katero mu poklanja društvo v znak hvaležnosti in priznanja.
Predsednik poroča o novem postopanju pri kompetencah, opozarja na važnost T v o r n i c e učil za vse šolstvo in sporoči nekatere manj važne zadeve. Zapisnik zadnjega zborovanja se odobri.
O »Etiki« je podava! tov. Zidar. Na podlagi razmotrivanj o današnji človeški družbi in njenem moralnem miljeju zaključuje. da bo treba tembolj stremeti za nekim višjim idealom, poosebljeno etiko, h Kristu, ljubeznivemu, učečemu in od-puščajočemu.
O temi »Slovnica v službi pravopisa« je podaval tov. Volavšek. Iz. obširnega in zelo skrbno sestavljenega referata bi bilo posneti sledeče misli:
Slovnica naj obravnava samo snov, ki ima za življenje praktičen pomen.
Stojimo na načelu strogega logično-genetičnega razvijanja. Dosedanje izkušnje izključujejo sistematično pot, dovoljujejo pa v posamnih slučajih mehan-
t e Tj s k e g a doma pri raznih prilikah in zborovanjih.«
Štajerskim tovarišem pa ta namera ni bila po volji, češ, to je stvar »Zaveze slovenskih učiteljskih društev«, ne pa »Slov. učiteljskega društva«« v Ljubljani. Slovensko učiteljsko društvo pa, ki je prvo to misel sprožilo, ni hotelo odstopiti od početega dela in vsled tega je nastalo nekako nasprotje ali bolje ljubosumnost med Slovenskim učiteljskim društvom in med nekaterimi člani »Zaveze«. Prišlo je že tako daleč, da se je zaneslo to nasprotje v slovenske politične liste, v kojih se je napadalo »Slov. učit. društvo«. »Učiteljski Tovariš« in »Konvikt«. (Glej »Slovenski Narod« z dne 24. prosinca 1894. 1.) Na te napade je odgovoril »Učit. Tovariš« v člankih: »Bodi jasno!« (Glej »Učit. Tov.« 1894., 1„ št. 4., stran 49.; dalje glej tudi o tem v istem listu stran 60. v »Listku« in stran 61. v dopisu iz Ljubljane!) »Slovensko učiteljsko društvo« je zmagalo in nasprotniki so utihnili. Misel o »konviktu« se je pa bolj in bolj oživljala in tudi »Učiteljski Tovariš« ima od 4. številke leta 1894. naprej v vsaki številki na zadnji strani stalno rubriko s pozivom: »S p 0-minjajte se »Učiteljskega
k o n v i k t a« pri raznih prilikah in zborovanjih!«
»Slovensko učiteljsko društvo je vedno nadaljevalo pričeto delo in njega odbornik ter t. č. urednik društvenemu glasilu »Učiteljskemu Tovarišu« Jakob Dimnik je sestavil na podstavi sklepa občnega zbora »Slovenskega učiteljskega društva« z dne 28. grudna 1893. leta (Glej »Učiteljski Tovariš« 1894. 1.. št. 2.. stran 29. v »Društvenem vestniku« iz Ljubljane): »Načrt pravil društva za zgradbo učiteljskega k o n v i k t a v Ljubljani«, Koja so objavljena v »Učit. Tov.« 1894. 1., v 7. štev., stran 108. Načrt teh pravil se je predložil vladi v potrjenje.
Pravila društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani je c. kr. deželna vlada za Kranjsko z dne 17. vel. srpana 1894. 1., štev. 10.261 potrdila. (Glej »Učit. Tov.« 1894. 1.. št. 23.. str. 353.!). S tem je bil »konvikt« zagotovljen — na papirju. Treba je bilo čakati prvega občnega zbora. Ta se je vršil dne 28. grudna 1894. 1. v Ljubljani v mestni dvorani z nastopnim vzporedom: 1. Poročilo osno-valnega odbora. (Poročevalec g. Jakob Dimnik). 2. Volitev odbora. 3. Nasveti.
Ko poročevalec nariše prav ob kratkem zgodovino »konvikta«. preide takoj k blagajniškemu poročilu ter pove. da je do dne 28. grudna 1894. 1. nabral za »konvikt« prostovoljnih doneskov 4 5 2 K 26 h (štiristo petdeset in dve kroni, dvajset in šest vinar-j e v). (Glej začasno blagajniško knjigo in »Učit. Tovariš« 1. 1895.. št. 3.. str. 55. in 56. v dopisu iz Ljubljane!)
V odbor za prvo upravno leto »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani« so bili izvoljeni ti-le gg.: Z u-mer Andrej, predsednik; Rak tel j Fran. 1. podpredsednik; K e c e 1 j Al.. II. podpredsednik; Režek Juraj. tajnik; Dimnik Jakob, blagajnik C e p u d e r Josip, odbornik; F u r -lan Jakob, odbornik; J a n e ž i č Janko, odbornik; Likar Janko, odbornik.
Voljeni odbor je pričel poslovati takoj po občnem zboru, oziroma s 1. prosincem 1895. 1. z gorečo željo, da bi ljubi Bog blagoslavljal to podjetje, ravnaje se po besedah našega Slomška, ki pravi:
. »Brez božje pomoči je vse naše prizadevanje brezuspešno.«
In če bode Bog naše podjetje blagoslavljal. smemo zagotovljeni biti, da se bode svet, ki gleda ubogega učitelja tako rad preko ram. prepričal o nas, da smo se zavedali svojega poklica.
Bog z nami! Z Bogom začnimo in z Bogom k on čaj mo!
Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani. J. Dimnik, t. č. blagajnik.
f Tovarišu L. Dolinšku v spomin.
V nedeljo, dne 21. septembra t. 1. se je po Krškem pomikal ob milo donečih zvokih sokolske fanfare dolg, nepregleden sprevod. Belo. s cvetjem obtoženo krsto so nosili Sokoli na čelu sprevoda pa je stopala šolska mladina iz Leskov-ca in Krškega, saj je bil Lojze Dolinšek njen učitelj in vzgojitelj.
Ob preranem grobu pokojnika sta se postavila tovariš Leopold Levstik kot predsednik učiteljskega društva in dr. Kandare kot starosta Sokola.
Dolinškovo delovanje je bilo kratko, a plodonosno. Eno leto je služboval v Cerkljah, zadnji dve leti v Leskovcu.
ske vaje. Pravila nimajo praktičnega pomena, tem več pa vaje.
Oba referata sta bila sprejela z velikim odobravanjem.
Nato ie predsednik tov. Šumer podat glavne misli o disciplinarnih predpisih za
učiteljstvo.
Kot delegat za glavno skupscino v Dubrovniku se izvoli tov. Glinšek. za namestnico pa tovarišica Jakj'č;eva-
+ SLOVENJEBISTRISKO UČITELJSKO DRUŠTVO ie zborovalo v soboto, dne 20 septembra t 1. na deski šoli v Slovenski Bistrici ob prav lepi udeležbi Izostalo je tokrat le 9 članov, ki so se skoraj vsi opravičili.
Pozdrav. V pozdravnem govoru se odhajajoči predsednik zahvaljuje za zaupanje. ki ga je članstvo gojilo napram njemu," odkar je pred petimi leti prevzel predsedstvo. Posrečilo se mu je, zbrati vse učiteljstvo našega okraja v društvo, razen dveh učiteljskih oseb.
Želi, da bi društvo spremljali dve zvezdi-vodnici — složnost in delo.
S prisrčnimi besedami pozdravlja navzočega našega prvoboritelja in voditelja tovariša ravnatelja Jelenca.
Prečitanjie zadnjega zapisnika. Zapisnik junijskega zborovanja se prečita
in odobri.
Stanovske in društvene zadeve, lo-
variš ravnatelj Jelene, burno pozdravljen, izčrpno in zanimivo poroča o dogodkih. zadevajoč učiteljski stan in o požrtvovalnem delovanju »Podpornega društva za učiteljišč-n i k e v Ljubljani«. S 1. januarjem 1925 pristopi društvu Slovenjebistriško učiteljsko društvo kot ustanovni član.
Poročilo. O svojih osebnih vtisih pri skupščini v* Krškem poroča tovariš To-mažič z mladostno navdušenostjo, ki jo žalibog pogrešamo pri marsikakem tovarišu in tovarišici.
O izletu »Fer. Saveza« k Plitvičkim jezerom in slapovom Krke temperamentno poroča tovarišica Hribarjeva. Njeno nad vse zanimivo popisovanje je bila pač najboljša agitacija za pristop učiteljstva k »Fer. Savezu«.
H koncu čestita tov. Rainer tovarišu predsedniku na njegovem imenovanju za nadučitelja v Ljutomeru, obenem obžaluje njegov odhod, kajti tov. Karbaš si je znal pridobiti ugled in spoštovanje vsakega nosameznika ter mu v imenu članstva obljublja, da bo društvo sledilo njegovim idealom in da bo skušalo delo nadaljevati po poti. ki jo je on začrtal.
Nasilja novega prosvetnega režima.
—na Slučaj Dequa{. Citateljem je znano, da je novi g. minister prestavil z uporabo čl. 71. kot prvega tov. Cirila Dequala iz Dvora v Ambrus. Danes slučaj nekoliko natančneje pojasnjujemo, da tov. vidijo, kako se pri nas meri pravica. — Dequal je služboval 7 let v Am-brusu. Leta 1920. je bil na lastno prošnjo premeščen na Dvor začasno v zvezi s premestitvijo tov. Samca in Janežiča. Na državni praznik 1. decembra 1921 je v cerkvi pel z otroci »Bože pravde«. Po maši ga je v zakristiji napadel dekan G., zakaj nj pel slovensko. Rekel je, da dokler bo on župnik, se ne bo nikdar več pelo srbsko. Napadel ga je radi te himne tudi pri konferenci, potem pa vložil ovadbo po § 104. in pa tožbo radi žalje-nja časti. češ. da je Dequal med konferenco rabil besedo »nesramno«. Državno pravdništvo ni našlo povoda za preganjanje, okrajno sodišče pa je Dequal!'a
Svojih zmožnosti ni uporabljal le v šoli, ampak tudi na prosvetnem polju. Sokolu je posvečal vse svoje moči. Ves prosti čas je uporabljal za izobrazbo naroda in za sokolske prireditve kot predsednik dramatičnega odseka v Leskovcu.
Kako je gorel za godbo, bodo pomnili gospodje pri Krškem salonskem orkestru. Navzlic zdravnikovi prepovedi je ob vsakem vremenu prihitel iz Leskovca v Krško, kadar so ga pozvali. Težko bodo dobili namestnika, ki bi 1. vijolino tai-ko mojstrsko obvTadal. kot jo je Lojze Dolinšek. Dasi je bolehal že več let za sušico, bil je vedno vedrega duha, s svojimi dobrimi dovtipi je spravil tudi rnrač-neža v dobro voljo. Kako so ga cenili ne le tovariši, ampak vsi. ki so ga natančneje poznali, je pričal njegov krasen pogreb.
Zelo ga pogrešajo njegovi ožji tovariši na leskovški šoli. Zaradi njegove nežno čuteče duše in dobrohotnosti so ga vzljubili kot svojega brata. Zato mu kličejo: »Hvafa Ti na vsem in lahka Ti bodi žemljica!«	A. B.
kljub pomanjkljivim dokazom obsodilo na 100 Din. G. je zahteval nato še disciplinarno postopanje in Dequal je dobil pri okrajnem šolskem svetu v Novem mestu opomin. Imeli' je velike stroške, tudi mu je med tem umrl edini sin za škrlatinko. no, G. pa je le iskal prilike, kje bi ga še huje udaril. Leto pozneje je bil Dvor razpisan v definitivno namešče-nje. Oglasili se je Dequal, ki je bil edini k o m p e t e n t. prav dobro kvalificiran, prejel je več pohval in nagrado za vzorni šolski vrt. Ko je G. za to izvedel, je po svojem zaupniku župniku O. razglasil, da »če bo višji šolski svet imenoval De-qualla, se bo pritožil na ministra, če bo minister potrdil imenovanje, se bo pritožil na kralja, in če bo še kralj potrdil, se bo pa ljudstvo dvignilo.« Ljudstvo pa seveda o vsem tem ni ničesar vedelo ter je Dequalu izkazalo zaupanje s tem. da ga je zaporedoma dve dobi izvolilo v občinski odbor. V Ljubljani pa niso bili točno poučeni, imenovanja niso izvršili in akt je ITežal toliko časa. da je nastopil minister g. Korošec. Takrat pa se je uveljavil zopet dekan G. in je uspel. Ci-tali smo takoj v časopisju, da se Dequal iz nujnih službenih razlogov premešča v Ambrus, na Dvor pa pride iz Ambrusa tov. F. Mervar in njegova žena. Pri tem pa je zlasti zanimivo to, da se oba branita. niti Dequal noče v Ambrus, niti M. na Dvor. Dequal ima ženo doma z Dvora, ima posestvo, vrt in svoje gospodarstvo. Je občinski odbornik, ima otroke, na Dvoru se je popolnoma uživel in bi s premestitvijo trpel veliko škodo. Ko so ljudje izvedeli za nameravano premestitev. so takoj nabrali 200 podpisov in po-sliali v Ljubljano 4 odbornike protestirat proti premestitvi, ker so z Dequalom popolnoma zadovoljni. Enako pa je M. začasno navezan na Ambrus. Je blizu tam doma. ima tam sorodnike, uredil si je svoje gospodarstvo in si niti najmanj ne želi na Dvor. Tudi ambruška Občina je poslala 3 zastopnike javit prosvetnemu oddelllku, da M. ne puste iz Ambrusa. Ti so šli tudi k SLS in tam zagrozili, naj ob času volitev ne hodijo po glasove, če jim ne puste dobrih učiteljev pri miru. V Ljubljani so vse izjave zabeležili in posllali v Beograd. Na ministru g. Korošcu je sedaj, ali bo poslušal glas dveh občin, ali oa bo ravnal po slepem fanatizmu zaznamovanega dekana G.
Splošne vesti.
—	O zadnjih persekucijah na prosvetnem polju so prinesli poročila tudi srbski in hrvatski \ isti, ki citirajo vse dogodke in nasilja v tem oziru iz »Učiteljskega Tovariša«. Posebno navajajo »konfiscirano« izdajo »Učiteljskega Tovariša«. Komentarje k temu prinašajo beograjska »Politika«. »Vreme«, »Samouprava«, Beogradske Novosti« in »Reč« ter »Narodna Prosveta«. od zagrebških listov je poročala »Riječ« in »Novosti«. Registrirali so nasilja tudi Dubrovački in Splitski listi. Škandalozne prosvetne razmere in nasilja, ki jih uganja klerikalna stranka v prosvetnem resoru. vzbujajo torej pozornost tudi izven Slovenije in tudi srbska napredna javnost vedno bolj spoznava usodno napako, ki jo je naprai-vila s tem, da je izročila prosveto klerikalni stranki ter obsoja klerikalno partizansko politiko.
—	Na konservatorij v Ljubljani so sprejeti nastopni učitelj(-ice), ki so dobili za čas študija potrebni dopust: Re-povš Ivan, Černetova Josipina. Kmetova Marija, Lahajnerjeva Marija, Artlova Marija. Klemenčeva Ivana. Rudolfova Vida, Klovarjeva Sonja in Šušteršičeva Jožica.
—j Pri zadnjih občinskih volitvah v Mariboru in v Celju pogrešamo zastopnikov učiteljskega stanu med izvoljeno listo, kar ne dela posebne časti in ne posebnega priporočila sestavljalcem list.
—	NABIRALCE »ZVONČKOVIH« NAROČNIKOV vljudno, kakor nujno prosimo, da poravnajo zastanke na naročnini »Zvončka«. V mesecih julij, avgust in september nismo prejeli skoro nikakega denarja. Zberite sedaj naročnino tudi za nazaj in nam jo nemudoma nakažite, ker moramo poravnati pri tiskarni račun tiska. Pričakujemo, da se zanesljivo odzovete tej prošnji.
Uprava listov.
—	Blagajnikom učiteljskih društev. Vplačila na račun članarine so od meseca junija sem skoro pri vseh društvih (s prav malo izjemami) popolnoma izostala. Nekatera društva nam niti za prvo polovico niso poravnala članarine. Prosim tov. blagajnike, da napravijo v
tem oziru red. ker nam je sicer poslovanje pri poverjeništvu zelo otežkočeno. Vodstvo ima vsak dan izdatke, ki jih krije samo s članarino, saj veste, da je to edini dohodek poverjeništva.
Tovariše blagajnike nujno prosim, da nam nemudoma nakažejo vse zastanke na članarini, pa tudi obrok članarine za III. četrtletje. Kdor hitro da. dvakrat da!	Blagajnik.
—	Rez. art. potporučnik Srečko F. Kristan, m. p. in učitelj-upraviteij nas naproša, naj lojalno popravimo, da ni bil nikdar suspendiran; glede ostalega pa, da po disciplinarni preiskavi. Ker je g. rez. art. podp. opremil svoj dopis s štampifjfco svoje vojaške sarže. radevo-lje dodajemo še ta dostavek k našemu zadnjemu poročilu. — Nikakor pa se ne moremo strinjati z dvojno mero ministrstva prosvete v Beogradu in g. malega ministra prosvete v Ljubljani, da so se imenovanja v nekaterih slučajih zaradi disciplinarne preiskave odgodila, v drugih slučajih pa se postopa drugače
—	Članica »Slomškove zveze« gdč. Ana Grebene, učiteljica v Šmartnem ob Dreti izjavlja v »Slovencu« štev 221. dne 27. sept. 1924, da ni bila nikdar članica UJU in je bila ves čas svojega službovanja članica »Slomškove zveze«. — Rade volje potrjujemo, da imenovana ni članica UJU. Bila je pomotoma zamenjana z istoimeno gdč. A. G., našo članico ter s tem popravljaimo pomoto.
—	Uradni list. Strokovno tajništvo potrebuje v svrho dopdfnitve zbirke Uradnega lista štev. 25. iz leta 1918. Kdor izmed tovarišev more preskrbeti omenjeno številko, ki je edina manjkajoča v celi zbirki, naj to javi po dopisnici.
—	Uredništvo »Naše Otadžbine«
javlja svojim prijateljima i pretptatnici-ma ovo: Usljed ferijalnog putovanja sa dacima i teške žalosti u familiji nijesu mogli izači brojevi za juli i august, nego se sada štampa septembarski broi kao 7., pa če do konca godine izači deset bro~ jeva. Tako če odsada list uopče izlaziti. Kako je urednik prikupio novog i za-nimljivog materijala. nada se. da če ga prijatelji i pretplatnici novim prilikam još srdačnije poduprijeti u radu za prikazovanje Otadžbine u rječi i slici. Još imade kompleta za g. 1924. Pretplata je 40 Din. a šalje se prof. Dušanu Jakšiču u Karlovcu (gornjem).
—	P. n. poverjenike Slov. Šolske Matice prosim, da mi vpošljejo nabiralne pole članov za tekoče leto s članarino vred zanesljivo do 2 0. oktobra t. 1. Dvoje knjig je dotiskanih. na tisk čaka samo, še »Zbornik«. Če store poverjeniki s člani vred do gorenjega roka svojo dolžnost, tedaj bodo letošnje Matične knjige v rokah članov že prve dni decembra. Prosim torej, da ne bo brezpo-trebne zamude. Letna članarina znaša kakor lansko leto Din 30. — Pavel P1 e s n i č a r . blagajnik Slov. Šol. Matice, Ljubljana, Komenskega ul. 8.
—	Usposobljenostne preizkušnje za osnovne in meščanske šole se prično na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani dne 4. novembra 1924 ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji se naj predlože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do dne 25. oktobra v rokah izpraševalne komisije. Kdor bi ne bil priipuščen, se bo pravočasno obvestil; posebna vabila k izpitu se ne bodo pošiljala. — Izpraševalna komisija za osnovne in meščanske šole v Ljubljani.
—	Učitelji(-ce) srpskog ili hrvatskog jezika iz Ljubljane i okolice, koji pouča-vaju na osnovnim i gradanskim školama samo taj predmet, uputili su gosp. Ministru Prosvete predstavku. u kojoj mole, da im se maksimum sati snizi na 18. Predstavka je dovoljno obrazložena i potkrepljena s jakim razlozima. Učitelji tog predmeta poučavaju u 10. 12 i više razreda, nekoji idu iz jedne škole u drugu sa ukupnim brojem učenika 400—500. Koliko takva učitelja izmori samo govo-renje u više puta, zagušljivoj i prašnoj sobi, tumačenje, ispitivanje, pa popravljanje samo škol. zadača, kad dode na učitelja oko 2500 i više svezaka (godišnje 6 škol. zad.). a da ne govorimo o domačim vežbama. Tu tegobu te fizičku i du-ševnu napornost sečaju osobito učitelji gradanskih škola i viših razreda osnovnih škola (6—8). Mislimo, da navedeni razloži dovoljno govore za snizenje broja sati. te smemo s punim pravom očekivati naredbu gosp. Ministra u tom smislu, za sve učitelje(ice), koji u Sloveniji poučavaju samo srpski ili hrvatski jezik.
—	Usposobljenostni izpiti za osnovne in za meščanske šole pred izpraše-valino komisijo v Mariboru (na državnem moškem učiteljišču) se prično dne 4. novembra 1924 ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje naj se vpošljejo potom šolskega vodstva Okrajnemu šolskemu svetu, da; bodo najkasneje do 25. oktobra 1924 v rokah izpraševalne komisije. Posebna obvestila o pripustu k izpitu se ne bodo razpošiljala. — Predsednik.
—	Na Meži pri Dravogradu je preminula upokojena učiteljica Alojzija Do-minkuš v 65. letu starosti. Službovala je na mnogih šolah bivše Štajerske. Prizadetima sestrama upok., učiteljicama Irmi in Gizeli Dominkuš, naše sožailje!
Uspešno sredstvo proti vsem vrstam revmatizma.
Pred enim letom se je posrečilo ime-jitelju biološko - bakteriološkega laboratorija dr. Rahleju iznajti zdravilo Radio-Balsamica, ki je najboljše sredstvo proti vsem vrstam revmatizma. Dr. Rahlejevo zdravilo je splošno znano kot najradikal-neje sredstvo proti revmatizmu, ne samo v naši državi, ampak tudi v inozemstvu, kar dokazujejo priznanja zdravnikov in zahvalna pisma tisočev ozdravljenih bolnikov. Radio-Balsamica se izdeluje na povsem novih principih in je absolutno neškodljiv srcu. tudi na koži in organizmu sploh ne pušča nikakih sledov. Bolniki, ki so se preje zdravili leta in leta v kopališčih, so okrevali že po uporabi dveh do treh steklenic tega čudiotvor-nega zdravila.
Zdravilo se Izdeluje in dobiva v laboratoriju dr. Rahlejeva, Beograd. Kosovska ulica 43.
Naša gospodarska organizacija.
—g Darila za »Učiteljski konvlkt«:
Ruša, Nuša in Slavka Kersnikove na Brdu pri Lukovici. v počeščenje spomina pok. ravnatelja Jakoba Dimnika, 250 Din; Julka Povšnar-Z a 1 o k a r j e v a. učiteljica v Kokri, v spomin obče priljubljenega ravnatelja Jak. Dimnika, 100 Din; B o ž o R a č i č. upravitelj osrednjega zavoda za žensko domačo Obrt v Ljubljani, 10 Din članarine ; Engelbert Gangl. višji šolski nadzornik, 10 Din članarine; Ignacij K r i ž m a n . nadučitelj v pokoju v Gorici, po ravnatelju L. Jelencu v počeščenje spomina pok. Jak. Dimnika. 160 Din. — Za Ganglov kamen: Amalija Keceljeva. učiteljica- v Ljubljani, 100 Din. — Darovateljem se izreka prisrčna hvala! — Današnji izkaz: 630 Din, zadnjič izkazanih 23.120 Din; skupaj 23.750 Din.
Obrambni vestnik.
V POJASNILO.
»Slovenec« ¡poroča v eni zadnjih številk z velikim zadoščenjem, da sem »s frčal« iz kluba demokratskih učiteljev. Izjavljam, da nisem sfrčai iz kluba v smislu »Slovenčeve« notice, temveč sem sam izstopil iz kluba in odbora, ker se ne strinjam z delovanjem oziroma ne-delovanjem te organizacije.
L. Jelene.
—d Zloraba prižnice ali klerikalcem raste greben tudi v cerkvi. (Iz Maribora.) V nedeljo 31. avg: t. 1. je Magdalenski kaplan v Mariboru Zivortnik s prižnice rohnel nad učiteljstvom, češ, da so si že napravili načrt, kako bi odpravili iz šole križ, veronauk in duhovnike, da ne hodijo v cerkev, zanemarjajo spoved in obhajilo, ne vodijo otrok v cerkev itd. Črnil je učitellje kot najhujše verske nasprotnike ter je pozival poslušalce, naj skrbe, da dobimo učitelje, ki bodo vodili otroke v cerkev, prejemali ž njimi obhajilo. moMli ž njimi, in ki se ne bodo izogibali duhovnikov. Pozival jih je. naj pridno segajo po knjižici, ki bode v ti zadevi v kratkem izšla. (»Krščanska šola«). Klerikalci so doslej po »Straži« in »9'Jov. Gospodarju« črnili in blatili vlado, zdaj jim je ta po godu, da le sedi v nji njihova stranka; odslej se mislijo zaganjati kar pavšalno v učiteljstvo ter ga razdvojiti v svoje strankarske in osebne namene. Toda mi upamo, da bode učiteljstvo moralično tako močno, politično pa toliko zrelo, da se obrekovalnega lajanja ne bo ustrašilo, temveč da bode tudi v naprej ostalo edino ter da bode neumorno delovalo za narod in državo, ne boječ se črnih intrig. Za slovo iz Mag-dalenske fare si je dovolil obrekovanje vsega slovenskega učiteljstva baš tik pred začetkom šolskega leta. kakor da bi
s tem priporočal Cirilovo tiskarno in trgovino ne samo vsem Mariborskim, temveč tudi vsem šolam po deželi. Prepričani smo. da bode učiteljstvo dalo to-mu novemu dbrekovafcu. Cirilovi tiskarni in trgovini podučen odgovor.
—ob Iz Slovenskih goric. Odkar sedi g. dr. Korošec v ministrstvu, so se nekateri kaplani »razkorajžili« tako, da so začeli segati tudi v pravice učiteljskega zbora. Neki kaplan, ki je v »Straži« in »Slov. Gospodarju« rad v svoji rimskokatoliški ITjubezni udrihal po uči-teljstvu. se je hotel kot veroučitelj pri seji krajnega šolskega sveta izkazati mo-drejšim od nadučitelja. Zahteval je, naj seja sklene naročiti za šofeko knjižnico tudi »Slovenskega Učitelja«, češ, naj učiteljstvo tudi tega čita. Nadučitelj je seji razložil, da za to naročilo ne obstoji na šoiTi nobena potreba in da spada zadeva v kompetenco domače učiteljske konference, povabil ga je, naj stavi tam svoj predlog. Ker je kaplan naščuval svoje pristaše, češ. kar krajni šolski svet plača. ima tudi pravico naročati, je dosegel večino, nakar je nadučiteS'j izjavil v zapisniku, dai on tega sklepa ne bode izvršil, ker ne spada v kompetenco krajnega šolskega sveta, temveč se bode ravnal po določbah zadnjega odstavka § 140. dokonč. šolskega in učnega reda. ki pravi izrecno: da odloča o nabavi učil in knjig za knjižnico domača učiteljska konferenca. Tako ni modri petelinček s svojim objestnim vrtanjem dosegel nobenega drugega praktičnega uspeha, nego da je naščuval pair udov proti nadučitelju, a tudi ti so po seji izprevideli pravi namen klerikalnega kopita. Šolski uipravi-teJji so poklicani čuvati pravice učiteljskega zbora pred podobnim »petelinje-njem«.
Književnost in umetnost.
Priporočamo vse spodaj navedene knjige v nabavo utiteljstvu in Šolam, posebno pa Solarsklm, vsem Javnim ljudskim in društvenim ter uCiteljskim-strokovnim knjii-nlcam. Vse tu navedene knjige se naro-iajo tudi lahko potom Uiiteljske knjigarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica, Stev. 6.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl Ramovš Franc: Historična gramatika slovenskega jezika. (II. konzonantizem). Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. 335 strani velike osmerke. Cena 260 Din.
—kpl L. Lipovec: Prekvašeni svet, enode-janka (epiilog k ciklusu »Spodobni ljudje«). Splošna knjižnica št. 34. iV Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 64. Cena broš. Din 9.
—kpl L. Lipovec: »Roka roko....«, druga enodejanka iz ciklusa »Spodobni ljudje«. Splošna knjižnica št. 31. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 40. Cena broš. Din 6.
—kpl Pastuškin: Križev pot Petra Kuplje-nika. Zgodovinska povest. V Ljubljani ,1924. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena broš. broš. knjigi Din 17, vezani Din 22, poštnina 75 para.
—kpl Janko Kersnik, Cyklamen. Roman. Priredil dr. Ivan Prijatelj. iV Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Str. 136. Cena broš. Din 22, vez. Din 27, poštnina Diti 1.50.
—kpl Dr. Al. Homan. Somatologija in hi-gijena« I. del. Kr. založba šolskih knjig in učil v Ljubljani je izdala v svoji založbi knjigo »dr. Al. Homan, Somatologija in higijena I. del, človek — telo in žitje. Cena broš. Din 50, vez. Din 55.«
—kpl L. Lipovec: Živeti! enodejanka (Spodobni ljudje III.) Splošna knjižnica št. 32. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna. Strani 48. Cena broš. Din 6.
—kpl Izšla je ravnokar knjiga Voj. Di. Ko-stlč »Vojnički bukvar sa čttankom« II. izdaja v cirilici ilustrirana. Cena je 12 Din. Knjigarna, umetnine in muzikalije Goničar & Leskovšek, Celje.
—kpl S. E. Burroughs: Tarzan, sin opice, roman, poslovenil —z—. Splošna knjižnica št. 29 v Ljubljani 1924. Izdala in natisnila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 3012. Cena broš. 30 Din, vez. 36 Din.
—kpl L. Lipovec: Iskrena ljubezen, enodejanka »Spodobni ljudje« IV. Splošna knjižnica št. 33. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna iti knjigarna. Strani 28. Cena broš. 5 D!n.
—kpl Svoboda Fran: »Poslednji mož«. Veseloigra v treh dejanjih. Posloveniti Fran Govekar. Oder. Zbirka gledaliških iger 7. zvezek. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Cena Din 14, poštnina 75 para več.
Ocene.
—k Ramovš Franc: Historična gramatika slovenskega jezika. (II. Konzonantizem). V Ljubljani 1924. Natisnila in založila »Učiteljska tiskarna«. 335 strani velike osmerke. Cena 260 Din.
Od tujih znanstvenikov že davno zahtevana in od domačih znanstvenikov in rodoljubov željno pričakovana zgodovinska slovnica slovenskega jezika je pravkar začela izhajati. Nje pisec, redni profesor na vseučilišču v Ljubljani, je v znanstvenem svetu znan in splošno priznan strokovnjak. V tem prvem zvezku prinaša zgodovino slovenskih konzonantov v knjižnji slovenščini in naših narečjih, kakor se nam kaže v pisanih in tiskanih spomenikih našega jezika od leta 1000 pa do danes. V knjigi je razloženih okroglo 2500 slovenskih besed, krajevnih in osebnih (imen; alfabetično urejeni registri dajejo možnost, da vsakdo te razlage takoj najde. — Celotna slovnica je preračunana na sedem knjig; že ta prvi zvezek je dokaz,
da bo delo, ne. samo singularen pojav na polju slovenske znanosti, ampak tudi velikanskega pomena za slovensko jezikoslovje sploh. Cena prvega zvezka je v primeri z enakimi publikacijami v drugih jezikih nizka.
—k Enodejanka »Prekvašeni svet«, ki je pravkar izšla v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne kot 34. zvezek »Splošne knjižnice«, zaključuje kot epilog ciklus komedjic-enodejank »Spodobni ljudje«. Ostale štiri že izišle enodejanke tega ciklusa so: 1. »Cisto rodoljubje«; 2. »Roka roko...«; 3. »Živeti!«; 4. Iskrena »ljubezen«. Vsaka teh petero komedjic - enodejank, — kakor jih imenuje avtor L. Lipovec, je sicer zase zaključena enota, ki se lahko vsaka zase samostojno uprizori, vendar tvori ta ciklus idejno-sorodno skupino. Sorodnost pride tudi vidno do izraza v epilogu »Prekvašeni svet« na ta način, da v tem-le nastopajo razen treh bolj postranskih dekorativnih oseb glavne osebe iz ostalih četvero enodejank. Tipi teh oseb, kakor so bili zasnovani v prvih štirih igrah, so v histvu po svojih temeljnih značajih ohranjeni tudi v epilogu. Naravno pa, da so vsled razlike časa (prve štiri enodejanke igrajo pred svetovno vojno, epilog pa v prvem letu po svetovni vojni) in pod vplivom povojne psihoze ti junaki in junakinje prekvašeni, kakor je prekvašen svet (odtod naslov igre) v katerem se sučejo. Prejšnji malomeščanski, ozko-srčni. pavšalni tipi so prevlečeni z lakom vojne in povojne mentalitete: — verižništvo, valutne špekulacije, lov za koriti, oboževanje zlatega teleta, parvenijstvo, preko noči zamenjani poklici, razkošno blagostanje, ki se mu pozna prej preži1-vela beda, spolna nemoralnost, intrigantstvo, nizki instinkti, samoljubje itd. ves niz nečednih kreposti, ki so posledifca vojnega in povojnega konjunkturnega prevrata, gre bujno v klasje.
—k Pisatelj L. Lipovec (psevdonim1 je priredil pod skupnim naslovom »Spodobni ljudje«
ciklus petero enodejank, katerih zadnja predstavlja epilog k ciklusu. Druga enodejanka v tej vrsti
»Roka roko----« je tudi pravkar izšla v založbi
»Zvezne tiskarne in knjigarne« v Ljubljani, kot 31. zvezek «Splošne knjižnice«. — Ta enodejanka je kaj drastična slika slavohlepja, salonske oslad-nosti, plemenitaškega birokratizma in malomeščanske intrige iz predvojne dobe. Trgovec z deželnimi pridelki na sedežu okrajnega glavarstva in okrožnega sodišča je odlikovan z naslovom cesarskega svetnika. Za svoje ali čegave zasluge? Po čegavem prizadevanju? Problemi enodejanke: odlikovanec in njegova žena, cesarska svetnica, — manija za naslovi—, in vsak po svoje globoko občutita doseženo počeščenje, posebno na solncu plemenite gospe glavarjeve in visoko — nizkotnega gospoda glavarja, ki pa v senci tega odlikovanja črpata materijalna sredstva za svoje no-blese in extravagance. Vse v vsem je enodejanka konkavno zrcalo, iz katerega odsevajo zadeti in dobro karakterizirani tipi iz predvojne dobe, ki pa tudi danes niso izginili. — Ta igrica, kakor vse druge tega ciklusa »Spodobni ljudje« bo kakor nalašč primerna za uprizarjanje na naših odrih ob raznih prilikah zlasti na deželi, a je tudi za bralca nič manj zabavno in mično čtivo.
—k Kot tretja v vrsti je v okviru ciklusa L. Lipovec: »Spodobni ljudje« izšla pravkar enodejanka »Živeti!« — Dejanje te igre se vrši v večjem mestu nekaj mesecev pred svetovno vojno. Beda penzijonirane vdove in sfirote je, ozadje, stremljenje mlade življenja polne Beate po uživanju, po rešitvi iz težečih spon bivšega pokvarjenega ljubimca — izkoriščevalca, iz ozračja morečega idealnega oboževalca, iz tlačeče materijalne bede pa je platforma, na kateri se razvija kos življenja, poln konfliktov in zagat. Moralna stran ozko-obzornega življenja se pojavlja v vseh svojih malih in velikih vzrokih in konsekvencah. Nizki instinkti se dušijo in prodirajo. Različni, mar-kantno orisani tipi, večinoma prežeti le od lastnega egolizma silijo s parolo: Živeti! v ospredje. Enodejanka je zelo zanimiva po svojem dejanju, po svoji satiri po verno prikazanem življenju. Gledalcu ob uprizoritvi te igre ali pa bralcu bo ta enodejanka brezdvomno služila v prijetno zabavo, a tudi v resno razmišljanje. Oprema knjižice je, kakor sploh vseh zvezkov »Splošne knjižnice« okusna in veledostojna, cena pa, ki je izredno nfzka (Din 6), gotovo ne bo nikomur ovira, da bi si ne nabavil knjige.
—k Janko K^snik je slikar slovenske malomeščanske in podeželske inteligence, ki nastopa v vseh njegovih romanih. V veliki sliki je prvič pokazal ta sloj v romanu Cyklamen, kakšen je doma, v gostilni in v čitalnici z njegovim narodnim in političnim mišljenjem v času, ko se je začel zavedati svojega slovenstva. Na knjižnem trgu tega romana že več let ni in zato bo izdaja Tiskovne zadruge, ki je prav lepa in poceni, dobrodošla vsem ljubiteljem naše književnosti, zlasti pa knjižnicam dijaštva.
—k Jov. S. Jovanovič: Pregledi za muški ručni rad 1924. Izdanje Podmladka Društva Črve nog krsta kraljevine SHS u Beogradu. Državna štamparija kraljevine SHS Beograd 1924. Str. 136. Cena 20 Din. (Čir.)
U ovoj knjiizi nalaze se pregledi za ručni rad u osnovnim i gradanskim školam iz modelovanja, pletarstva, kartonaže i stolarstva. Odeljak iz modelovanja je nov ostalo u sve .¡zašlo još 1900. g. u knjigama g. Jovanoviča koje se sada ne mogu nigde dobiti. Da se ovakovi predmeti kakve je ovde autor izneo mogu izradivati Oizuzeo modelo-vanje) potrebne su naročite radionice sa skupim alatima za koje sumnjamo da če nam šk. odbori staviti' materijalna sredstva za ostvarenje. Sve je ovde tačno propisano na mm koliko mora biti dugačko, široko ,i visoko. Prava nemačka ka-plarska pedanterija. Iz iskustva znamo, da to de-ca ne volu gde je njihova sloboda skučena me-rom, kakvog zadovoljstva može biti kad recimo na izlozbi vidite sve kutije na mm jednake, jed-nim papirom obožene ¡i odvičene bez ikakve pro-mene i slobode stvaranja. Ovakov ručni rad ubio je ideju u Hrvatskoj, a sumnjamo da nije i u Sr-bili bio uzrokom nemaru učiteljstva prema ruč-nom radu, inače kako da se razume fakt da je list »Ručni r a d« u trečoj godini izlaženja imao 70 pretplatnika.
Ovaj pregled mogu nabaviti oni koji ručni rad predaju u gradanskim i višim osnovnim ško-lama gre su deca jača i razvijenija, ali u osnovnim školama malo je ovde radova koje se mogu u školi izvoditi izuzeo modelovanja i isecanja od papira, ka poslednjem listu autqr veli: »Uput za rad po ovim pregledima izači če u zasebnoj knjiži, ako se prijavi dovoljan broj pretplatnika.« Knjiga u kojoj su samo pregledi bez teksta može se dobiti kod autora Jov. S. Jovanoviča upravitelja učiteljske škole u Aleksincu (Srbija).
. D. M. J.
—k Tarzanove knjige, ki so izšle v angleškem izvirniku, kakor tudi v drugojezičnih prevodih, so se razširile v velikanskih izdajah. Teh
Tarzanovah povesti je več. Vsaka knjiga je zase zaključena in posebna enota, tako, da se lahko bere vsako posebej brez zveze z drugimi. Prva taka knjiga je izšla sedaj tudi v slovenskem prevodu v okviru »Splošne knjižnice« kot 29. zvezek. Dejanje je vseskozi novo in napeto in se razvija v okviiru pretresljivih pragozdnih prizorov, kakor jih je komaj opisal kak pisatelj te vrste. Tarzan je sin angleškega lorda, ki je bil s svojo mlado ženo o priliki uradne misije izpostavljen od uporne ladjiine posadke na afrikansko pragozdno obal, kamor še nI prestopila človeška noga. Pod največjimi nevarnostmi se mladi par vzdržuje nekaj časa v boju s prebivalci divjega pragozda. Mali deček — kas»eji Tarzan — se porodi med grozovitostmi džungle. Komaj eno leto star, izgubi mater vsled bolezni in očeta vsled nenadnega napada orjaške človeške opice. Dete odnese velika opica — samica, ki jii je po naključju poginil njen mladič, in ga neguje, redi in vzgoji po svoje. Radi tega: Tarzan, sin opice. Sam skoro opica, doživi Tarzan v svojem divjem okrožju ne-broj pustolovščin. Ničesar mu ni znano o človeku, a njegov človeški razum raste in ga dviga nad njegovimi tovarišiLopicami. Pripravi si primitivno orožje, s katerim prevladuje vsled svoje orjaške moči vse zverine džungle in slednjič predere do prvih ljudi, do ubeglih kanibalov-ljudožrcev. Iz njih naselbine pridobiva neopažen po zvijači nadaljnja pomožna sredstva. Medtem se mu posreči pod nepopisnimi težavami naučiti se brati in pisati, ker je našel v koči ob obali' knjige pokojnega očeta. A divjii pragozd ga vedno in vedno zvabi v svoje naročje. Zla usoda vrže na divjo obal belo-kožce. On jih instiktivno rešuje iz največjih nevarnosti in vedno jim izginja izpred oči kot gozdni bog ker ne razume kulture človeka z njegovimi krutostmi in ker se čuti napram njemu ne-svobodnega. Njemu manjka kulture, njemu manjka daru govora. A tudi tega si po mnogem trudu in mukah pridobi. Tarzan gre z enim rešenih be-lokožcev v kulturni' svet svojih staršev. Zapusti pragozd, ker hoče poiskati mlado, lepo Američanko, ki jo je svojčas med izstavljenimi belokožc.i rešil iz groznega zobovja orjaške opice in katere sliko si je utisnil neizbrisno v srce. Tudi med kulturnim svetom doživi Tarzan marsikaj nepričakovanega in nezapopadnega. — Skratka, knjiga je od začetka do konca napeto in prijetno zabavno čtivo, ki se je težko odloži iz rok.
—k Pastuškin: Križev pot Petra Kupljenika.
Ko se je koncem 16. stoletja reformacijsko gibanje po naših krajih že moralo umikati brezobzirnim metodam protireformacije, je še skušal po gorenjski strani prediikant Kupljenik priboriti novi veri zmago. A škofjeloški gospod ga je dal zapreti ter ga nato izročiti fanatičnemu goriškemu župniku Nepokoju. Tako je Peter nastopil v vojaškem spremstvu svoj križev pot, čigar prva postaja se je zaključila v tolminski grajski ječi, katero je kmalu zamenjal z ječo goriškega gradu. K telesnim mukam so se nagromadile še duševne: po zvesto vdanem rojaku Gompi izve o smrt! očetovi, ljubljena hčerka Štefaniia mu je onečaščena in ujeta, žena mu je porodila božjastnega sina. Žarek upanja na rešitev v poglavarjevi kapelici mu je komaj zasijal, a tudi že ugasnil: trpin nastopi tretjo postajo mučeništva proti Vidmu, kjer izreče »sveti sod« nad njim obsodbo, ki bi se gotovo tudi izvršila, da se ni človeško čutečemu generalnemu tajniku posrečilo najti v ječti pota do Kupljenikovega srca. Pisatelj nam je podal izredno plastično sliko časa, ko je n. pr. začela verska sekta skakačev uganjati svoje orgije in je še cvetelo inkvizitorstvo. Ostra karakteristika oseb od fanatika Nepokoia pa do simpatičnega starčka patrijarha Grimanija, izpiljena pesniška dikcija — vse to daje povesti trajno literarno vrednost.
—k »Iskrena ljubezen« je četrta enodejanka v ciklusu »Spodobni ljudje«, ki je ravnokar izšla v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani. (Prve tri že izišle enodejanke tega ciklusa so: »Čisto rodoljubje«, »Roka roko«... in »Živeti!«) Ta mična komedjica, ki igra v patriarhalnem ozračju navidezno srečnega in mirno potekajočega, konservativnega družinskega življenja vpokojenega davkarja, njegove verne in skrbne družice in nedolžno-naivne hčerke, poteka v prvi polovici v mirnem ¡idiličnem tiru. A kmalu se nad jasnino družinskega miru razgrnejo temni oblaki, ki se razkade z bliskom in ploho mazilje-nih besev in nepričakovanih iznenadenj v vihar-ček, ki sicer razčisti ozračje, a prej vzravnano debelce Pavlinkine nedolžnosti je okrnjeno, četudi so je skrbni vrtnarji podprli s kolom rešene oficijelne morale. Stari jovijalni zdravnik, ki je povoljno vravnal vso zamotano zadevo, se izraža h koncu napram stari Anči, vdani in preprosti služkinji starega kova: »Pomagali smo, da smo rešili — oficijelno moralo, da veste. Ampak kaj je to, tega vam ne moremo dopovedati. To ni nič za vse navadne ljudi. To je nekaj za — boljšo družbo!«
—k »Ženski Svet«. S precejšnjo zamudo, katero so zakrivile prevozne tež-koče, je te dni dospela osma številka »Ženskega sveta« s pestro vsebino. Zanimiva je študija o naši domači umetnici Ivani Kobilca izpod peresa Ivanke Klemenčičeve. Dr. Jože GJonar zaključuje v tej številki pisma Pavline Pajko-ve. Vida Jerajeva ima torej globoko zamišljenih pesmi. Duhovita je črtica »Ženski klobuki«, od Jos. Ribičiča. — Izvest-ja prinašajo mnogo zanimivega drobiža. Priloga za ročna dela ima več lepih načrtov. Posebno pozornost vzbujajo krasni zastori in posteljna odeja. Vsebine bogati so razgovori v prilogi.
Tej številki so priložene položnice vsem onim, ki nimajo še poravnane naročnine za tekoče leto. Zamudinice naj jih blagovolijo čimprej uporabiti, ker list zahteva ogromnih gmotnih žrtev, in je le v vestnosti naročnic mogoč njegov obstanek in napredek. — Ker so upravi številke prvega polletja pošle, ne more novim naročnicam več doposlati celega letnika. Na razpofago je le še nekaj izvodov od julija dalje.
—k Nušič Branislav: »Občinsko dete«. Roman dojenčka. Poslovenil Cvetko Golar. V Ljubljani 1924. J. Blasnika nasledniki. Povest bi se lahko imenovala tudi »Žalost in veselje«, saj je v njej po-
leg vse žalostne usode zapuščenega dojenčka. ki nima ne domovine, ne staršev, in ki roma iz rok v roke. nadrobljeno tudi toliko veselih prigodb in smešnic, da se čitatelju eno oko včasih solzi od žalosti, drugo pa od smeha. Knjigo bodo z zanimanjem brali tudi oni, ki bi radi po njej spoznali srbsko življenje v malih srbskih mestih in v Beogradu. Tukaj jim bo Nušič dober vodnik; on je eden med najboljšimi srbskimi pisatelji in pozna svoje rojake, kakor malokdo. Da zna tudi tPrav prijetno pripovedovati, to priča vsaka stran te knjige. Knjiga ima na ovitku lepo risbo, šteje 231 strani in stane samo 15 Din. Kupi in beri. Ne bo ti žal.
—k G. Keller: »Regina«. Poslovenil dr. Joža Glonar. V Ljubljani 1924. Natisnila in založila tiskarna J. Blasnikai naslednikov v Ljubljani. »Regina« je povest uboge služkinje, ki je postala žena visokega gospoda, zgodba o sicer poštenem zakonu, kojega slaba stran je bila edino ta, da zakonca nista razumela drug druzega in ki je zaradi tega žalostno končal. Dejanje se vrši deloma v Nemčiji, deloma v Ameriki, opisano je tako živo, da knjige ne odložiš, dokler je nisi prebral. Prepričani smo. da bo povest tega znamenitega švicarskega pisatelja ravno tako ugajala, kakor jim je svoje dni njegov »Don Correa«. Knjiga je lepa, obsega 92 strani in stane samo Din 5. Izdajateljem je šlo za to, da s ceno izdajo omogočijo njeno nabavo najširšemu sloju našega naroda.
—k »Zeleni kader«. V založbi tiskarne J. Blasnika nasledniki v Ljubljani je izšla ljudska povest »Zeleni kader«, ki jo je spisal Ivan Zoreč, znan slovenski pisatelj. Povest je zanimiva, ker opisuje življenje in dogodivščine vojaških ubežnikov med vojno, ki so se skrivali po bosanskih hostah kot organizirani uporniki ter pripravljali s svojimi upornimi dejanji konec vojne. Naslovna stran knjige je lepo ilustrirana. Knjiga stane 14 Din. s poštnino 1 Din več. Naroča se pri tiskarni J. Blasnika nasledniki v Ljubljani, Breg 12. Naroči se lahko z dopisnico.
—k Pravkar je izšla v zalogi Tiskovne zadruge Svobodova veseloigra »Poslednji mož«, ki bo prav dobro došla vsem podeželskim odrom. Nanjo opozarjam vse naše čitalnice, bralna in izobraževalna društva, ki prirejajo ljudske predstave. — Naroča se pri Tiskovni za-drugi v Ljubljani._______
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
RAZPIS.
Vsled ukaza prosvetnega oddelka za Slovenijo v Ljubljani z dne 15. septembra 1924. št. 14.979 razpisujem na meščanski šoli v Krškem stalno učno mesto za strokovnega učitelja za matematiko, fiziko in prirodopis.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati do
dne 23. oktobra 1924
po predpisani službeni poti.
Okrajni šolski svet Krško,
dne 24. septembra 1924.
V založništvu knjigarne
G0RIČ AR & LESKOVŠEK v CELJU
je izšlo:
Brinar Josip, DOMOZNANSTVO
za osnovne šole. Zemljepisni podatki in zgodovinske slike o kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Cena vez. knjigi 20 Din.
„Domoznanstvo" podaja učencem osnovnih šol v jedrnati obliki opis Slovenije (za 4. šol. leto) zemljepis Jugoslavije (za 5. šol. leto) in 44 metodično vzornih slik iz zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Brinarjevo .Domoznanstvo" nadomešča torej kar tri različne učbenike ter je potemtakem cena knjige (20 Din) izredno nizka.
Šolska vodstva dobe na vsakih 10 izvodov en izvod zastonj.
Isto založništvo je izdalo:
Brinar Josip, Slovenska vadnica
za višje razrede osnovnih šol in za meščanske šole. Vaje iz slovnice, pravopisa in spisja. Cena vezani knjigi 24 Din.
Knjigarna
Goričar & Leskovšek v Celju.