tlikavih macesnov, samo mojega p1·eklicanega oprtnika ni bilo pod nobenim. Obupal sem. da bi ga še kdaj našel, in jezen na ves svet ter še posebej nase sem se vračal proti koči. Kar sem precej daleč stran opazil sredi grnšča neko rjavo pego. Pogledal sem malo bolj in kar zdrvel tja čez rušje in skalovje. Oprtnik je čemel tam na melu in se mi ves premočen režal. Saj! Tičal je le dober lučaj pod kočo in zlodej vedi. od kje se je bil tja skotalil, ker nad njim ni bilo nobenega macesna. Toda, kaj bi premišljeval o tem. Pozdravil sem ga s krepko brco, namesto da bi mu bil hvaležen, ker se je dal najti. Poslej ga nisem nikdar več kje pustil, toda nesrečna navada kotaljenja mu je za vedno ostala. še nekajkrnt sem ga namreč lovil po bregovih. No, takrat pa je bilo poslednjič. In spet ga je obenem z brco doletela huda be­ seda, ki jo tujca k sreči nista razumela. Naposled smo pričakali svit. Dan je bil spel vedet· in sonce nas je naglo ogrelo. Visoko z roba smo z vriskom opozorili oskrbnico. da se vračamo. Ne dolgo zatem pa smo sedli za obloženo mizo in ponesrečena tura je zadobila svoj mik. Le preparani oprtnik se nam je potuhnjeno režal tam s klopi. Na oddihu med potjo sem potem vprašal onega fanta, ki ga je bil posvojil, kako se mu kaj obnaša. Pohvalil ga je, da še ka1· gre. Unesel se je pač; mladostna objestnost ga je minila in nemara se vdaja samo še spominom, ko s poti gleda v steno, v katerih se je kdaj mudil, in potem spravljen v drugem okolju domotožno pripoveduje svoje zgodbe in se škodoželjno hihita ob norčijah, ki jih je bil zganjal. LEOPOLD ST A NEK Sledi 226 Gozd, gozd, gost iuči in senc, gost sem tvoj vsak dan. Izgubljen biti, sredi bitij pozabiti prostor in čas. Jagod kri povsod na pot rosi, v ies gredo stedi, vez drži vanj in nazaj. Po gorah 1n dolinah porečja Drete Drago Meze Dolina ob Dreti, med domačini imenovana Zadrečka dolina, je lepa, slikovita in polna kontrastov. Da je tako, opazimo že, ko se spustimo skozi gozd izpod 902 m visokega Crnelca do prve jase ob cesti, s katere se odpre širok razgled po dolini, kjer se pod • nami gnetejo domovi v Šmiklavžu, v Novi Štifti in Tiroseku pa so razmetani daleč na okrog po gričevju in hribovju. V dalji se od­ pirajo visoke Golte in Paški Kozjak, za njim pa se kažejo obrisi Pohorja. Z leve in desne strani doline udarjata v oči dva izrazita po­ krajinska kontrasta: na desni, to je na južni strani, mrko, močno gozdnato, visoko in strmo pobočje Menine, ki se podaljšuje s Krašico in Tolstim vrhom v Dobroveljsko planoto, s prisojne leve strani pa valovito hribovje, s prostranimi, bolj ravnimi plos­ kvami, ki je na gosto posejano s svetlimi ja­ sami sredi lepih gozdov, na katerih se košatijo samotne kmečke domačije in nad njimi pla­ nine. Desna stran je skoraj nerazčlenjena, v nasprotju z levo, ki jo režejo številne vode, pritoki Drete, tako Mačkovec, Rogačnica. Kanolščica in Priprna ali Sokatnica; te od­ makajo prostrano pogorje Kranjske rebri in njeno nadaljevanje z Lepenatko in Rogatcem. Nadzemski pritoki z desne, predvsem izpod Menine, so redki. Skoraj vsa voda iz pogorja Menina-Dobrovlje priteka v Dreto pod z0m­ ljo v obliki mnogih kraških izvirkov: od Studenca pri Šmiklavžu in bližnjega Zrela, preko izredno vodnate Krope, kjer vre voda na dan v 8 močnih izvirkih, in manjše Litoš­ ce pri Šmartnem do lepega kraškega spod­ mola v Kokarjah, imenovanega Zijalka, iz katere priteka močnejši kraški izvir, ki se steka po ravnini proti Dreti v strugi, ki je višja od ravnine in obdana z nasipom (izgon). To pa so le večji in stalni kraški izviri. Ve- Dolomitna Lepenatka (levo) In apnenčasti Veliki Rogatec (desno) ozivl)ata sicer enolični rawodnl hrbet med Dreto in Lučnlco. Po rebreh pred njima .~o na krčevinah samotne kmetije v Sent.lenartu In Sent­ florjanu 111 u vlS)lh delih. zlasti 11a Lepenatkl. planinski paSnlkl: tik pod Vel. Rogatcem je na krčevini naJulSjl kmet nad Zadrečko dolfno. Zg. Spel! ( 1163 m). Na desni :adaj Je Dte. ~k6vSka planota. liko je manjših in kar brez števila perio­ dičnih izvirkov. ki oživijo, kadar se pod­ zemske votline ob obilni moči napolnijo z vodo, ki sili na površje. Kristalno čista in hladna voda (med 7 in 8° C) izvirkov, za njimi pa ponekod strme in gladke stene so privlačnost sicer mrke Menine. Po osojni severni strani Menine imenujejo domačini tudi vode, ki od tam pritekajo v Dreto, »senč­ ne vode.« Kontrastom v pokrajini je vzrok različnost kamenin. Levo stran sestavljajo neprepustni vulkanski tufi, laporji, peščenjaki in drugi, v katerih se je lahko razvila gosta rečna mreža, ki je relief živahno razčlenila z glo­ bokimi dolinami in sfrmimi grapami, med katerimi se širijo plečata slemena in ostanki starih uravnav. Menina in Dobrovlje pa sta v pretežnem delu iz prepustnih apnencev in deloma tudi dolomitov, ki vodo požirajo, zato na njih ni razvita nadzemska rečna mreža, kar ustvarja nerazčlenjen relief, le na večjih uravnanih površinah je obilo kraških globeli, največ vrtač in brezen, v območju Dobro- Foto: D. Me1.e veljske planote pa tudi več kraških jam. Izjema so tu posamični vložki nepr epustnih kamenin, na katerih so se razvile tekoče vode, ki so sicer enolično apneniško gmoto Menino-Dobrovlje na nekaj mestih močneje razčlenile. Tako je predvsem na meji med obema, v Velikem Rovtu, kjer je potok V6- lažnica ustvaril živahno razrezan relief, do­ stopen tudi človeku za naselitev, pa ob Boč­ nici nad Bočno, ob Mostnem grabnu nad Potokom in v manjši meri tudi ob Hudo­ vincu v Malem Rovtu. Nerazčlenjenost in okorna gorska gmota stopa posebej do izraza v Menini, ki jo sestavljajo, zlasti na vrheh, čistejši dachsteinski apnenci, v katerih je in­ tenzivno razvit sredogorski kras. Tudi leva pobočja nad Dreto niso brez ap­ nencev in dolomitov. Iz apnenca je štrleči Veliki Rogatec (1557 m), ki se s strmimi pečmi visoko vzpenja nad nižji neprepustni svet. Viden je daleč naokoli. Drevje, ki ga prelqjva tudi na vrhu, zastira pogled, ki bi bil sicer zelo mikaven. Ce bi turistično zaži­ vel, bi kazalo na njem postaviti stolp. Dobrih 227 100 m mzJa je sosednja stožčasta dolomitna Lepena.tka (1426 m), ki je v velikem delu iz­ krčena in služi za planinsko pašo; to omo­ goča tudi niz vodnih izvirkov na severni strani gore. Obsežna krčevina in sh'ma, a gladka _pobočja Lepena.tke so zelo ugodna naravna smučišča. Res ne bi bilo napak mi­ sliti na postavitev planinskega doma nekje v območju med Rogatcem in Kranjsko rebrijo, saj so kraji tod primerni ne samo za poletni turizem, marveč tudi za zimskega; ker Zgor­ nji Špeh kmetijo opušča, bi bila preureditev te v planinski dom zelo primerna, saj je na izredno lepem mestu, zaščitena je pred sever­ nimi vetrovi, do nje je speljana vozna pot, je pod Vel. Rogatcem in prav blizu Lepe­ na.tke. Z njo bi veliko pridobilo celotno raz­ vodno pogorje, ki se vleče med Dreto in Lučnico, s katerega so zelo lepi razgledi. - Oba vrhova, tako Veliki Rogatec kot Lepe- na.tka, oživljata sicer enoličen relief razvod­ nega hrbta med Dreto in Lučnico, ki je v velikem delu sestavljeno iz neprepustnih ka­ menin. Dreta si je izdolbla dolino ob prelomnici, ki je obenem kameninska meja med apneniš­ k im pogorjem Menina-Dobrovlje in nepre­ pustnimi kameninami na levi strani Drete. Ubrala je torej pot manjšega odpora. V dnu je zarezana v mehke plasti, ki so se odložile vanjo, ko je bila dolina že izdelana; te so najbolj razširjene v spodnjem delu doline niže Krope, kjer sestavljajo gričevnato raz­ vodje med Savinjo in Dreto. V njih je močna Dreta izdelala široko dolino, tako že v povir­ nem delu med Šmiklavžem in Novo Štifto, zlasti pa od Krope oziroma Bočne navzdol do izliva v Savinjo pri Nazarjah. V dolini so se n a..'T!estila večja in manjša naselja, ki se v gručah tišče na bolj napetih delih doline, Spodnja Zadrečka. dolina je široka zelena ravan, posejana s prijaznimi vasicami (spredaj Bočna), nad katero se z desne pne visoka Menina z Dobroveljsko planoto, na levi pa nizko · razvodno gričevje med Dreto in Savinjo. Foto: o. Meze 228 Gornji r1rad je središče velikega dela Zaarečke doline. Velika cerkev, ki je sredi skromnega naselja, spominja na pretekle čase. ko so fmelt v Gornjem gradu sedet ljubljan.~kl škofje, takratnl fevdni go­ spodje skoraj celotne Gornje Savinjske doline katere pogostne poplave Drete ne dosegajo. Največji je Gornji grad, v srednjem veku gospodarsko, politično in upravno središče obsežnega fevda, ki je zajemal skoraj celotno Gornjo Savinjsko dolino, kasneje nekaj časa s statusom mesta, danes pa Je eden od lokal­ nih središč Gornje Savinjske doline. Skupaj z bližnjim šokatom, kjer je prijazno camping naselje. se skuša v zadnjih letih tulistično u veljaviti. Danes živi v njem ca. 720 ljudi, že leta 1854 pa jih je imel 741 ! Zanimiva pri­ vlačnost v njem je velika baročna cerkev, zgrajena v času, ko je bil v Gornjem gradu sedež ljubljanskih škofov; v njej so poleg ostalih umetnostnozgodovinskih vrednosti tudi znamenite slike Kremser-Schmidta, Lay­ erja in Kilnla. Danes ima Gornji grad značaj trga le v osrednjem delu, zunaj tega pa iml.! popolnoma kmečko lice. Dreta je burna reka, čeprav ji tega ni videti. Ob visoki vodi sili čez korito, trga bregove. reže vijuge in poplavlja nižje dele ravnice ob njej; ta proces je čedalje intenzivnejši, to pa zato, ker jezovi pri opuščenih žagah popu­ ščajo in deroča reka vali s seboj za jezovi Foto: o. Meze naložen prod, s čimer se ji rušilna moč po­ dvoji. Zato ne preseneča, da je ravnica v ve­ likem delu v travnikih, Je na napetih delih ravnine in na terasah ter vršajih so njive in naselja. Do prvih let po zadnji vojni so po njej spravljali les iz obsežnih gozdov Menine. Krašice, Tolstega vrha, Kranjske rebri in drugih: do Krope so plavili hlode, od tu na­ prej, kjer se Dreta po močnem kraškem dotoku, Kropi, zelo okrepi, pa so splavarili. Danes so prevoz lesa prevzeli kamioni, ki so tudi cesto po Zadrečki dolini, ki pelje k lesno-industrijskemu podjetju v Nazarjah, močno razrahljali. Temperatura Drete ne raste v smeri toka, marveč se močno spreminja. Ker ne prihaja z visokih gora in ima razmeroma dolg tok, bi pričakovali, da se poleti precej segreje. Pa ni tako. Sproti jo hladijo močni pritoki pod­ zemske kraške vode izpod Menine in Dobrov­ lja, tako, da ima na sotočju hladnejšo vodo kot Savinja, ki je izrazita alpska reka (po­ leti za ca. 1,5° C: Savinja 18° C, Dreta 16,5° C}, in ne mnogo višjo od povirja, kjer ima pri Podbrežniku nad Novo Štifto 13,2° C; na 229 nekaterih vmesnih odsekih je znatno toplejša, tako n. pr. v Gornjem gradu 18,5° C, nad izli­ vom Studenca ima 18° C, pod njim pa le še 15° C (vse meritve so z dne 15. avgusta 1958). Podobni hitri skoki so tudi v ostalem toku. Do vasice Krope priteče poleti že precej se­ greta, tu pa jo močno shladi mrzla Kropa (7,2' C), kar učinkuje na Dreto do njenega i7.­ liva v Savinjo. Hitri skoki v temperaturi Drete poleti ne bi vplivali ugodno na eventualni razmah poletnega turizma v Zadrečki dolini, saj za kopanje ni najboljša, ima pa zato druge prednosti, zlasti to, da je bogata z ribami (postrvi, lipani, krapi in razne belice) in pa, da je narava ob nji zelo slikovita. Glede stal­ nega segrevanja ima Savinja pred Dreto prednosti, zlasti od Luč navzdol, ker vanjo ne dotekajo več kraške vode; nasprotno, z Lučnico in Ljubnico dobiva velike množin e toplejše vode, kar bo lahko ob razširjenem turizmu imelo pomembno vlogo zlasti niže Ljubnega. Po dosedanjem znanju sodeč smemo reči, da je človek kasno poselil dolino in pobočja Drete. Sledi vodijo v ero naseljevanja naših prednikov, predslovanska naselitev, ki jo je mogoče spremljati ob Savinji do Radmirja. pa v Zadrečko dolino ni segla. Nanjo bi morda kazalo le Gradišče v Bočni, to je ime hribčka, na katerem sta šola in cerkev, in apnenčasti grič z enakim imenom pod Gor­ njim gradom, ki ga je Dreta ločila od Menine. Naši predniki. ki so morali krčiti verjetno še nedotaknjene gozdove, so v dolini ustvarili dve večji naselitveni središči: eno okrog Gor­ njega grada, drugo pa okrog Nove Stifte, od­ koder so prodirali naprej proti Crnelcu, kjer so se združili z naseljenci ob Crni. Najprej so poselili ravnine z vasmi in zaselki in šele nato višji hriboviti svet s kmetijami. Tudi tu se je v hribovitem svetu nad Dreto povzpela naselitev precej visoko, vendar v vsej Gornji Savinjski dolini v splošnem naj­ niže. Na prisojnem levem bregu so kmetije bolj skupaj in tudi više sežejo kot na na­ sprotnem, desnem osojn em pobočju. Med vsemi je daleč najvišji Zgornji Speh pod Ve­ likim Rogatcem, ki si je postavil veliko do­ mačijo na lepem, položnem in plečatem raz­ vodju Kanolščice in Rogačnika 1165 m visoko. Upravno spada že na lučko stran. Malo pod njim, v višini 1095 m, je n a majhnem prevalu kmetija Spodnji Speh, ki pa je že nekaj let opuščena in spremenjena v planino. Med osta­ limi kmetijami, ki pa so vse pod 1000 m, se 230 vzpno najviše tri v Citriji (Seniflorijan): Slemšek, Budna in G6rnek. Vse tri so med vojno požgali Nemci, po vojni pa jo je ob­ novil Je Budna. V Sentlenartu sega visoko še Mežnija pri cerkvici Sv. Lenarta. ca. 930 m, v Mačkinem kotu, to je v povirju potoka Mačkovca, Zg. Laznik, 915 m, medtem ko je najvišji v Tiroseku, na levi strani Drete, Zg. Crnevšek, le še 840 m visoko. - Na osojni strani Menine se je vzpel najviše P6glednik nad Šmiklavžem, 920 m, za njim pa J ese­ nalkar in Toman, ca. 820 m. V Rovtu, med Menino in Dobroveljsko planoto, je najvišji Slopnik na Slopeh, 945 m, v območju Dobro­ veljske planote na zadrečki strani pa je vi­ soko nad vsemi idilična vasica Creta s Kra­ pletom, 910 m, kot najvišjim kmetom in ne mnogo n ižjim Jeg6vnikom, 885 m. Na južni strani Dobrovlja segajo posamične kmetije še nekaj više, tako Planinc nad Sv. Joštom, 1020 m, ki je najvišja kmetija na Dobroveljski planoti, in edina, ki presega 1000 m; ca. 30 m nižja je kmetija Ptica, ki Ježi v bližini Pla­ ninca. Med te smemo šteti končno tudi Mež­ narja pri Sv. Joštu. 937 m, ki je prav tako na zgornjem južnem pobočju planote, spada pa upravno pod naselje Rovt, torej k Za­ d.rečki dolini, kamor tudi naravno gravitira. V veliki večini so tudi vse kmetije, tako tudi najvišje, na apnenčasti Menini in Dobrovlju na dolomitu in na vložkih neprepustnih ka­ menin, največ vulkanskih keratofirjih. Izje­ ma so le redke kmetije v Tiroseku (najbolj zn an a Tomanova), v Malem Rovtu, v Zavo­ dicah, v Nadbočni in nekatere n a Braslov­ škem in Vranskem Dobrovlju, ki so na ap­ nencu, medtem ko so kmetije na Mozirskem Dobrovlju na keratofil·ju ali na dolomitu. Tudi Zadrečki dolini in krajem nad njo vojna ni prizanašala. Vendar so podivjane nemške horde naredile tu manj škode kot n. pr. na Solčavskem. Pozigali so v Šmartnem in Bočni, upepelili pa so tudi nekaj hribovs kih kmetij, med njimi že imenovane v Citriji in nekatere v Tiroseku. Vse požgane domove v dolinskih vaseh so po vojni postavili na novo ali obnovili, enako tudi večino požganih hri­ bovskih kmetij, le nekatere, kol: Gornek, Slemšek, Skrl6všnik in Sp. Vrtačnik so še danes v ruševinah, in ne kaže, da bi še kdaj zaživele. Kmetija Piki v Rovtu nad Slop­ nikom v rebri pod šavnicami pa je opuščena že iz predvojnih časov. Kot drug i izrazito agrarni kraji, tako tudi ti v porečju Drete preživljajo že nekaj deset- letij gospodarsko krizo. Ta se je zlasti raz­ rastla v povojnem razdobju in še prav po­ sebej v zadnjih nekaj letih. Nje odsev je v upadanju števila prebivalstva, ki gre na račun kmečkega življa, medtem ko se je v industriji zaposlilo le malo ljudi. Prebivalstvo torej ne beži s kmetij v industrijo bližnjih krajev. ker te skorajda ni, marveč v oddalje­ nejše industrijske in sploh urbanske kraje; prebivalci iz spodnje Zadrečke doline v bli­ žini Nazarij si pomagajo z zaposlitvijo v nekaj večjem lesno-industrijs!{em podjetju v Na­ zarjah. iz zgornje Zadrečke doline, vključujoč tudi del spodnje, med Šmartnim in Bočno, pa od jeseni leta 1960 v Litostroju - oboje pa za prebivalce hribovskih kmetij ne pride v poštev. Delovne sile n a kmetijah je v sploš­ nem premalo, pa še v tej čedalje bolj pre­ vladujejo starejši ljudje. Toda kljub temu so . zlasti hribovski kraji, agrarno prenaseljeni. Primanjkuje predvsem obdelovalne zemlje, k i je je iz leta v leto manj. Da je tako, je vzrok v pomanjkanju delovne sile, ki ne more ob­ delati vse zemlje, strojev, ki bi delo olajšali, pa za težaven hribovski svet skorajda ni; izjema so motorne ročne kosilnice, katerih brnenje se sem in tja sliši tudi že v teh hribih. Njive se spreminjajo v travnike, ti v pašnike in končno v gozdove. Zaradi po­ manjkanja delovne sile močno peša tudi ži­ vinoreja, ki je bila še v prejšnjem stoletju pomembna, če že ne najvažnejša gospodarska panoga. Danes je poglavitni vir dohodkov pre­ bivalstvu gozd. Sečnja v gozdu pa je omejena, zato tudi hribovski kmetje, ki imajo največ gozdov, ne morejo z njimi vedno kriti vseh potreb. Č:eprav je po dolini že dolgo speljana cesta. se z njo neposredno lahko okoriščajo . ~martno ob Dreti je mikavna vasica t lepo lego u dolini. kamor se cez 721 m visoko Lipo steka pešpot , Vranske. Ima ugod.ne osnove za mrizem. ki pa danes niso še nič tzkor!šcene. Zadaj na desni je skrajni 11zhod11I del Menine - Sav11lce. na levi Krašica, med njima pa v ozadju 1007 m visoka Predkovlca; nižji svet zadaj ;e ob Vtllainlci, na katerem je hribovska vas Vel. Rovt Foto: PeUkan. Celje 231 le dolinske vasi in znatni del Tiroseka, ne pa ostala hribovska naselja. Nekaj na boljšem so v zadnjem času kmetije v Mačkinem kotu, ob Kanolščici, ob Priprni in v Velikem Rovtu, kamor so speljali gozdne ceste, toda le po dnu dolin, drugi pa še vedno čakajo na po­ vezavo »s svetom«. Turizma ni, čeprav so _v naravi zanj dobre osnove. Nič čudnega zato, da hribovske kmetije, pa tudi dolinske, ljudje zapuščajo in si iščejo zaposlitve zunaj doma. Vprašanje je le, koliko je to smiselno. Spet se odpirajo vprašanja, ki so ob podobnih pri­ merih povsod enaka, in ki smo jih načeli tudi že v našem glasilu. V ilustracijo samo nekaj številk: V vseh hri­ bovskih krajih je od leta 1869 do 1961 število prebivalstva padlo od 5 do 15 °/o, na Mo­ zirskem Dobrovlju celo za preko 40 °/o! Samo med leti 1953 in 1961 se je znižalo: v šent­ florijanu za 7,7 O/o, v šentlenartu za 16 °/o, v Tiroseku za 19,1 °/o, v Šmiklavžu za 4,5 O/o, na Creti za 6,1 O/o in v Rovtu celo za 26 °/o! Kmečkega prebivalstva je bilo med leti 1953 in 1961 manj: v Tiroseku za 30,6 °/o! , na Creti za 25,8 °/o, v Šmiklavžu za 24,1 °/o, v šent­ lenartu za 22,2 °fo, v Rovtu za 21,8 °/o in v šentflorijanu za 19,6 O/o. Profesionalnih gozd­ nih delavcev pa iz teh krajev skorajda ni, enako je tudi z zaposlenimi v industriji, ki je tu ni; pa tudi če bi bila, velike razdalje do hribovskih kmetij in slabe ceste onemo­ gočajo dnevno fluktuacijo delovne sile. Iz Zadrečke doline se odpirajo na vse strani možnosti številnih lažjih in težjih tur. Lažje so po prijetnih tihih dolinah Dretinih pri­ tokov, po razvodnem gričevju med Dreto in Savinjo mimo prijaznih zaselkov (Podhom, Homec, Brdo, Vrhi, Seče, Veniše, Gorica) na jasah sredi lepih iglastih gozdov, in mimo številnih hribovskih kmetij na obeh straneh Sentflorijan j e hribovska vas, sestavljena skoraj v celoti Iz samotnih kmetij, ki so se namestile na večjih krčevinah sredi Lepih gozdov. V sredini zadaj Raduha, desna in levo od nje Travnik v Smrekavškem pogorju Foto : D. Meze 232 Tak je svet na Dobrovlju - pri Jezerniku. Planotast znacaJ ;c te moc110 zabrisan Foto: D. Meze Drete, s katerih se odpirajo lepi razgledi na dolino in čez njo. Zahtevnejši turist lahko ure in ure uživa blagodejni mir in široke razglede na dolgih sprehodih po grebenu med Dreto in Lučnico z Lepenatke, Velikega Rogatca in golih vrhov pogorja Kranjske rebri, kamor se povzpne skozi stranske doline Dretinih pri­ tokov in mimo prijaznih kmetij. Pa tudi daljši sprehodi po samotnem gozdnatem DobrovLju, v strokovni literaturi imenovanem Dobro­ veljska planota, mimo visoke Crete in čoka­ tega Tolstega vrha in Krašice, mimo in čez neštete kraške globeli, vrtače in suhe doline, kjer se le redko odpirajo prostranejši raz­ gledi, so posebne vrste mik miru željnemu turistu. Ljubitelji lepot podzemlja pa pridejo na Dobroveljski planoti še posebej na račun. Na ogled in proučevanje jih vabi pet kraških jam: Stubernica na položnem južnem pobočju Tolstega vrha v bližini kmeta Ptice v višini blizu 1000 m, Hlasteva jama severovzhodno od starega Zovneškega gradu v rebri Konj­ šeka, Jen~kov brlog zahodno od Sv. Katarine na Creti, Zijalka nad ponikalnico slepe do­ line pod Sv. Urbanom in jama istega imena ob izteku manjšega potočka v Zadrečko do­ lino v Kokarjah; v vseh jamah, zlasti še v Stubernici so tudi manjši kapniki. Na južnem robu planote, malo severozahodno od Tabora nad Vranskim, v višini 505 m, pa je večje kraško brezno, imenovano Škdavnica, ki pa sliči že kraški jami, saj ima horizontalni vhod in udrti jamski strop. Med turami je zlasti lepa n a Creto skozi Potok in mimo »angleških barak« (zidali so jih med vojsko angleški ujetniki), kjer je danes udobna zidana goz­ darska koča na veliki krčevini z lepim raz­ gledom čez dolino na sever in vzhod, ali pa po globačah s Kokarij in čez Zavodice. Ce imaš motorno vozilo, prideš z njim po novi gozdni cesti do angleških barak in dalje na Krašico ali proti Tolstemu vrhu, od koder je le kratek skok do Sv. Katarine na Creti. Dolga a lepa je tudi partizanska pot, ki nas vodi po strmem vzhodnem robu planote do kmetij na Braslovškem Dobrovlju in mimo 233 njih na Vransko Dobrovlje, kjer se ob Sv. Janezu in Pavlu vzpnemo na Creto; po njej se lahko pelješ od Letuša do kmeta Covnika na Braslovškem Dobrovlju, do koder je zgra­ jena dobra in razmeroma zložna cesta, ki pa je v načrtu še naprej vse do Crete. številni pokrajinski kontrasti na Dobrovlju, na eni strani močno zakrašen planotast svet, ki pa je v manjšini, na drugi pa prevladujoč ži­ vahno razrezan relief, ki so mu osnova vložki nepropustnih kamenin in dolomita z nor­ malno razvito rečno mrežo, in poleg tega šte­ vilne samotne kmetije, skromne, a s prijaz­ nimi ljudmi, katerih naklonjenost so občutili brezštevilni partizanski borci, to so skrite lepote, ki nehote pritegnejo obiskovalca. lju­ bitelja samote in lepote'. Na samotnih poteh 1 O življenju na dobroveljskih kmetijah . zlasti onih. ki gravitirajo na Spodnjo Savinjsko dolino. Je obširno In znanstveno dokumentirano pisal VSEM LASTNIKOM UMETNISKIH SLIK S PLANINS KIMI MOTIVI! srečaš le redkega turista, tudi gozdarja in lovca Je sem in tja, še redkeje divjad, le kdaj pa kdaj pretrgajo tišino pesmi žag in udarci sekir, ki redčijo bogate in goste gozdove. Kamioni, ki odvažajo les, na srečo ne motijo tišine in ne zastrupljajo čistega zraka čez vse leto, marveč le takrat, ko se nabere dovolj nasekanega lesa pod drčami in žičnicami za odvoz; potem pa je spet dolgo časa mir pred njimi. Škoda je Je, da so prostrane Dobrovlje brez planinske postojanke in celo brez naj­ skromnejšega gostišča, to pa tudi danes. ko so se jim z vseh strani odprli dohodi po poteh, ki jih zlahka zmagujejo tudi najšib­ kejša motorna vozila. Sosednja dolinska pla­ ninska društva ali turistične organizacije naj bi se ob tem dejstvu nekoliko zamislile ! Milan Natek v Celjskem zborniku 1962 z naslovom - Zemlja in človek po Dobrovljah•. V oln ·iru prns lav ob našem planinskem jubileju bo Planinska zveza. Slovenije prire­ dila v letošnji jeseni razstavo planinskih slik z naslovom GORA V UMETNOSTI SKOZI STOLETJA. Na razstavi bomo skušali pokazati na posameznih primerih, kako se je pri nas v človeški zavesti spreminjala in oblikovala podoba gore in kako jo našla vidno, likovno obliko v posam eznih stoletjih: od n aivno slikani.It gričev in slrnl­ nih masivov na naših srednjeveških freskah, preko fantastičnih gorskih kulis v baroku do romantične podobe gorske pokrajine in ljudi v njej v 19. stol., preko realizma in impresionizma, ki vidi gore kot breztežno gmoto v tre petanju sončne luči. do najmodernejših pogledov na goro. ki so v posameznih primerih tudi že a bstraktni. V tem okviru bomo skušali dati dostojno mesto tudi našim specifičnim alpskim sli­ ka r jem 20. stol., Valentinu Hodniku. Maksu Koželju in drugim. 234 Trenutno je delo za razsta,vo v pripravljalni fazi. Materia l je posebno za starejša obdobja sicer že več a li manj zbran in evidentira n, težave pa so pri novejšem gr adivu (na primer pri Valentinu Hodniku), ki je raztreseno pri številnih posameznikih. Zat-0 se obrnčamo na vse naše čitatclje. ki so lastn iki slik ali pa vedo, kje se na hajajo za razstavo v poštev !lrihajajoče podobe, da sporoče naslov slike in lastnika na Planinsko zvezo Slovenije. Ljubljana. Dvorakova 9, telefon 32-553. Gradivo za razstavo zbira kustos tov. F rance Zupan.