28. štev,
V Kranju, dne S), julija 1914.
XV. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne Številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je t hiši Itev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranja. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati m računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila m plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Pogreb prestolonaslednika in njegove soproge.
Dne 3. julija popoldne ob štirih se je zvršilo v dvorni kapeli na Dunaju slovesno cerkveno pogrebno opravilo. Pričujoč je bil cesar, vsi nadvojvode in nadvojvodinje, ves dvor na Dunaj došlih članov cesarske rodbine, ministri, papežev nuncij, predsednika obeh državnih zbornic, poslaniki in zastopniki raznih vladarjev, vojaške deputacije, mnogo generalov, državni in dvorni uradniki, dunajski župan in zastopniki drugih mest. Knezoškoi dr. Piffl je blagoslovil krsti. Po blagoslovu so navzoči odšli in se je cerkev zaprla. Vsa slovesnost je napravila globok vtis. Odhajajočega cesarja je ljudstvo prisrčno pozdravljalo. — Potem so prišli iz Hlumca na Dunaj prestolonaslednikovi otroci. Pripeljala jih je grofica Henrijeta Chotkova. Ob pol osmi uri zvečer so peljali otroke v dvorno cerkev h krstam staršev. Otroci so padli na krsti, plakali in potem pokleknili in molili za ljube starše. Vsi navzoči ao bili v solzah. — Ob devetih zvečer so prepeljali krsti iz dvorne cerkve na zapadni kolodvor. Sprevod je otvoril črn španski vitez. Nato je delala spali? dunajska garnizija od dvor-
tivno v črnih žalnih oblekah stopilo v sprevod 120 članov češkega plemstva, kateremu stari dvorni ceremonijel poprej ni dovolil vstopa. Bili so tu knezi Furatenbergi, Thun Hohensteinski, princi Lobkovici in drugo najvišje plemstvo češko. Oovori se, da so namenoma hoteli napraviti sprevod bolj sijajen, kakor so hoteli dvorni urad-niki. Ob enajstih ponoči je odšel vlak proti Art-stettenu. Ob pol eni uri je prišel vlak v P6ch-larn. Uslužbenci so prenesli krsti v črno opravljeno kolodvorsko dvorano. Dež je hudo lil med gromom in treskom. V čakalnici kolodvora je
12 častnikov ulanskega polka z golimi sabljami imelo častno stražo. Ob pol štirih, ko se je nevihta polegla, so prepeljali krsti na dveh štiri-vprežnih gala-vozeh k Donavi in potem po brodu čez reko. Ob bregu reke so gorele plamenice. Donavo je pa pokrivala gosta megla. Ob peti uri zjutraj je dospel sprevod v Artstetten. Tu so prenesli mrliča v župno cerkev, kjer so se opravile mrtvaške zornice in sv. maše. Potem sta prišla v Pochiarn še dva posebna dvorna vlaka, polna visoke dvorne gospode in sorodstvo voj-vodinje Hobenberške. Ob tričetrt na enajst se je v cerkvi zapela še Libera in odnesli so pojem krsti skozi lepi dvorni park v grobnico. Poldne je zvonilo, ko so bile vse Ceremonije končane.
Tuji vladarji se pogreba niso udeležili, ampak le po zastopnikih, tudi nemški cesar ni prišel k pogrebu. Namignilo se jim je baje, da je dvorna cerkev premajhna. Nadvojvoda Franc Ferdinand je sam določjl, da naj ne bode pokopan y družinski raki. ampak v Artstettenu v mavzoleju.
Po smrti prestolonaslednika.
tako velikanskega shoda $ vi^tlg obširna dvorana v »Unionu", kakor je bil zadnjo nedeljo. Sodi se, da je bilo navzočih do 4000 oseb. Nad odrom je bila sredi cipres podoba prestolonaslednika in kip cesarja Franca Jožefa. Spodaj sp Stali zastavonoše z zastavami. Dekoracija s črnimi flori je pretresljivo vplivala na navzoče. Shoda se je udeležil ljubljanski knezoškoi dr. Jeglič, poslanci S. L. S. in veliko županov. Š primernim nagovorom je otvoril zborovanje poslanec Povše, ter dal izraza glede zločina v Sarajevu užaljeni slovenski duši.
V daljšem govoru je potem Jako Čvrsto označil čustvovanje katoliških Slovencev deželni glavar dr. Šusteršič. Opisal je lepo, čisto in vzorno življenje v prestolonaslednikovi rodbini; to življenje je bilo odlično katoliško. Hčerka Zofija je rekla pred odhodom staršem: .Ljubi starši, dokler bodete od doma, bom vsak dan pri sv. maši prejela sv. obhajilo." Pokojni nadvojvoda je rekel navzočemu duhovniku : .Sedaj šele prav razumem, kako modra je odredba o vsakdanjem sv. obhajilu." V smrt je prestolonaslednika spremila njegova blaga soproga.
Franc Ferdinand je bil vitez brez strahu in brez madeža. Ko so Vsenernci vprizorili podlo gonjo .proč od Rima!" je poklical k sebi dr. $chwarza, predsednika ,Katoljš. šol. društva za Avstrijo," in mu je rekel: »Na to gibanje «Proč od Rima!* je samo en odgovor. Moj odgovor in moja dolžnost je, da stopim z današnjim dnem kot pokrovitelj na čelo vašemu društvu." Franc Ferdinand ni bil tak katoličan, ki se plazi sramežljivo in strahopetno v cerkev, da tam malo pomoli, doma pa ima prižgano sveto hudič«; bil je čel mož, cel katoličan, pripravljen za svojo vero žjve.ti in umreti.
Ko je pokojnik postal prestolonaslednik; se j* 4». • mah priljubil vsem katoliškim naiodpin našega m0m sovražil WFWffr Wm wo-bodomi&Mno frarnasonstvo na celi črti. Vidimo pa povsod, da sta v tesni zvezi svobodcmiscisivo in velesrbsko izdajstvo.
Franc Ferdinand je hotel ustvariti veliko œo-gočao Avstrijo in v njej zadovoljiti vse narode. Posebno je cenil pomen Jugoslovanov za našo monarhijo. Nekemu hrvaškemu politiku je rekel v Miramaru: »Kadar postanem cesar, bo dobil hrvaški narod svojç pravic*,." Vkljub naklonjenosti do Jugoslovanov je pa padel on kot žrtev hudodelske jugoslovanske roke. Moral je pasti,
PODLISTEK.
(Iz feičine piiredii V. HybaSek.)
4. Slavec.
Pomlad, čarovnica, je pokrila gole bregove z baržunom mladega zelenja, zavila drevje v cvetje belo ko sneg in po travnikih razmetala v divnem neredu vse polno pestrih barv. Kot spreten dekorater je okrasila naš kraj in ga pripravljala kakor se pripravljajo mesta na prihod kralja in kraljice. Mesto preprog — travniki, mesto ulic, hiš, trga — so tu bregovi in šumeči gozdi in mesto mlajev stoje drevesa v dolgih vrstah oJb cesti — cvetoča in dišeča — kakor vojaki v vrsti. In visoko v njihovih kronah se zbira polno ptičev — pevcev, kakor pevci in godci na galerijah in korih.
Nekoč se je stemnilo nebo — in kot čelo z gubami, tako se je pokrilo s črnimi, gostimi oblaki. Kakor za kuhs,e skrilo se je za nje solnce po dnevu in luna z zvezdicami po noči. Mrzel veter je brez usmiljenja pripogibal drevesa in je potresal z njimi kakor da bi jih držala nevidna roka za njih krasne, cvetoče krone in jih vlekla semintja... Kaznujoča roka, trda roka razjarjenega očeta sega tako v jezi v bujne kodre neubogljivih otrok in jih stresa .. . Drevesa so tu stala žalostna in objokana ...
V tej žalostni, deževni noči je letelo nizko pri tleh par slavčkov. Veter jima je pihal nasproti in ju bičal z dežjem. Glavici sta imela iztegnjeni,
kljunčka malce odpeta, da sjta lovila »ajpp, in oči priprte.
.Počijva malo!" prosila je zadaj samica. To<U slavec kakor da nesjp, ^mli mu je prošnja njegove neveste trgala srce, — leti dalje — reže zrak — lovi kapljice dežja v letu — ogiba se dreves in kaže pot... Tudi on čuti utrujenost, mraz, lakoto in žejo; mehko njegovo perje se vedno bolj napaja z vodo iu peruti sta vedno težji... A mimo njegovih priprtih oči plove prelepa slika njegovega rojstnega kraja ... Oraj-ski vrt, kjer je na bezgovi veji, v mehkem gnezdu, zagledal z dvema bratoma in sestrico luč sveta, sj je izbral za svoj in svoje neveste dom. Zastonj ga je vabila osa, naj leti ž njo k Renu, da tam posluša veličastni šum njegovih valov, občuduje krasoto mest, gradov in vinogradov ... Ni je ubogal, četudi jo je zelo ljubil Raj še se ji je hoie! odpovedati, vso ljubezen do nje y sebi zatreti in iz daljnega juga kot samotar leteti na svoj cilj, kakor da ne bi videl svojega ljubega vrta, slišal iuborenja njegovega majhnega potoka in sedel v senci njegovih grmov.
.Praga moja" — teko ji je slikal lepoto novega doma — .vpeljal te bom v tih in varen kraj. Travniki so tem prekrasni, vlažni, polni mehkih črvov, grmovje gosto in temno tako, da naju tam ne zasledi uiti najbolj bistro in radovedno oko. Omamen vonj bezga in jazmlna, potem narcisov in lilij, pozneje vijolic iu resedice — ip potem vranic —- se liri po tem vrtU-gozdovi vrtnic stojijo tam in cveto v avgustu in se v septembru, ko se bova preselila drugam.
Voda in zrak sla sladka, nasičena te dišave... Sredi na zelenem travniku stoji bel gradeč. Kakor solnčni žarki stekajo se k n/trnu stezice, posute z belim paskom. Umetno delo njegovega balkona se dviga visoko na njegovem zidu in v jasnih* toplih večerih majnika prihajajo nanj lepe kom-tese v mehkih oblekah, da poslušajo naše koncerte. Ljubijo nas s čisto, gorelo ljubeznijo svojih deviških src, občudujejo naše petje, varujejo in braoijo nas kot dragocen zaklad. Stroge kazni zadenejo vsakega, ki bi se drznil uničiti naše gnezdo in tirati katerega izmed nas v sužnost žičnate kletke. Tukaj, le tukaj" — je navdušeno zatrjeval pevec, — .bova varno preživela rojjnik najine ljubezni."
Sem je peljal danes družico svojega življenja. Veslal je z vso silo po zraku, naporno se je boril s severo-zahodnim vetrom, ki mu je že dva dni zoperno pihal nasproti, in tolažil se je s tem, da bo kmalu pripeljal svojo nevesto v svoj dom — senco zelenečega bezga ...
.Počijva!« — vzdihnila je vdrugič mlada slavčeva družica — toda uho njenega ženina je začulo udar zvonov ... Bila je ura devet... Zatrepetal je s krili in zaletel se je z novo silo... Slutil je dolino — globoko, zavarovano pred severnim vetrom. Preletela jo bosta v pol — mogoče celo v četrt ure — in bodeta v cvetočem gostem drevoredu, ki drži kakor špalir razpostavljenih družic, pričakujoč njihovega prihoda — do vrat parka ...
Dalje prih.
zaradi tega, ker je hote! srečne in zadovoljne narediti Jugoslovane. Velesrbsko gibanje živi samo od nezadovoljnosti Jugoslovanov. Ko postanejo zadovoljni, izgubi to gibanje tla. Umreti je tedaj moral imeniten cesarski princ, ker je hotel našo srečo. Ko bi bili mi bogati, postavili bi mu najkrasnejši spomenik.
Srbski listi so že prej pisali nesramno proti našemu prestolonasledniku in sedaj pravijo, da je morilec mučenik, ne pa umorjenec.
Strmeti moramo, kako se morejo na naših tleh najti ljudje, ki proglašajo Belgrad za kulturno središče Jugoslovanov. (S tem je govornik meril na dr. F. Novaka, ki je 9. junija 1914 v Belgradu pri Obradovlčevi slavnosti izrekel nado, da postane Belgrad kdaj kulturno središče jugoslov. plemen.) Mi imamo svoje kulturno središče v Avstriji. Žalostno je, da so se našli celo v Ljubljani ljudje, ki so odobravali grozno dejanje v Sarajevu. Mi pa kličemo: »Čast in slava spominu Franca Ferdinanda in njegove soproge, naše srčno sočutje njunim ubogim otrokom! To sočustvovanje ne bode minulo, dokler bo živel slovenski rod. » Mi pa pojdimo na delo za naš hrvaško-slo-
venski narod in za mogočno Avstrijo! Tako bomo najbolje delovali v duhu pokojnega Franca Ferdinanda. Brezobziren boj veleirdajalcem, hujskačem in zapeljivcera, boj brezvestnemu časopisju, ki je deloma plačano iz Belgrada! V boj za našo državo zoper vsakega sovraga! Kadar nas bode naš cesar klical, da obračunamo s hudodelci, takrat bo težka pest slovenskega vojaka maščevala hudodelstvo. Ob svežem grobu prise-zamo zvestobo spominu pok. prestolonaslednika, zvestobo našemu presvetlemu vladarju. Naša mogočna monarhija hoče in mora živeti in bo živela vkljub njenim sovražnikom. Živio hrvaški slovenski narod! Živela Avstrija! Živio naš cesar Franc Jožef I.
Govoru je sledilo nepopisno navdušeno in gromovito ploskanje. Nato je poslanec Povše v kratkem govoru sklenil znamenito zborovanje.
•Slovenski Narod* in «Dan» sta te dni
vsa besna nad zborovalci v »Unionu" in nad glavnim govornikom dr. Šusteršičem. »Narod'' pravi, da bo treba zborovalce kakor garjeva bitja izgnati iz slovenske družine. O dr. Šusteršiču pa piše: »Kadar je kazalo zgrabiti za gnojne vile, kadar je bilo treba stopiti do kolen v najgnus-nejši strankarski gnoj, kadar so se pred takim nečednim delom umikali, držeč se za nos, celo Štefeti in Gostinčarji, takrat je bil vsikdar na svojem mestu komtur in glavar dr. Ivan Šus-teršič!" _
HrvaŠka »Stranka prava* in »Kmečka Stranka* sta pa v skupni seji izrekli dr. Šusteršiču zahvalo za njegov odločen, moder in daljnoviden govor na ljubljanskem shod«.
Cesarjeva zahvala.
Cesar je izdal kot odgovor na izjave sožalja na svoje narode sledeče pismo: Ljubi grof Sturgkh!
Globoko potrt sem pod vtiskom nesrečnega dejanja, ki je iztrgalo Mojega iskreno ljubljenega nečaka iz resnemu izpolnjevanju svojih dolžnosti posvečenega delovanja na strani njegove blago-dušne, v uri nevarnosti zvesto pri njem vstajajoče soproge in je spravilo Mene in Moj rod v najbridkejšo žalost.
Če mi more biti v tej bridki bolesti kaj v tolažbo, so to nešteti dokazi vroče naklonjenosti in odkritosrčnega sočustva, ki so Mi došli v ravno preteklih dneh iz vseh krogov prebivalstva.
Zločinska roka Me je oropala ljubega sorodnika in zvestega sotrudnika, je oropala otroke potrebnega varstva, ki so komaj odrasli najnež-nejši starosti, tega, kar jim je bilo drago na zemlji, in je nagromadila neizrečno bol na njihove nedolžne glave.
Blaznost male čete zapeljancev pa ne more omajati svetih vezi, ki vežejo Mene in Moje narode, ne more seči do čustev iskrene ljubezni, ki so se izrazila Meni in dednemu vladarskemu rodu iz vseh delov monarhije nanovo na tako ganljiv način. •
Šest in pol desetletij sem delil s Svojimi narodi žalost in veselje, tudi v najhujših urah vedno svest Si Svojih vzvišenih dolžnosti in od-aovornosti za usodo milijonov, za katere sem
Vsemogočnemu odgovor dolžan. Nova bridka izkušnja, ki jo je prisodila človeškemu umu nedvomna božja volja Meni in Mojim, bo pa potrdila v Meni sklep, da vztrajam na poti, ki sem jo spoznal za pravo, do zadnjega zdihljaja, v blagor Svojim narodom. In če bom mogel zapustiti nekdaj zastavo njihove ljubezni kot najdražje volilo Svojemu nasledniku, bo to najlepše plačilo Moji očetovski skrbi.
Naročam Vam, da razglasite Mojo iskreno zahvalo vsem, ki so se stavili v teh dnevih, polnih žalosti, v potrjeni zvestobi in udanosti okoli Mojega prestola.
Na Dunaju, dne 4. julija 1914.
Franc Jožef s. r. Sturgkh s. r.
DOPISI.
Iz Smlednika. Od 2. julija 1.1. naprej imamo zopet tu poštni urad. Dve leti je bil spravljen v grajskih kleteh v Št. Valburgi, kamor ga je samo iz nasprotovanja in nagajivosti prenesla takratna poštna upraviteljica. Mnogo truda je bilo treba, da smo ga pripravili nazaj v Smlednik. Slednjič pa je vendar zmagala odločnost naših mož in to vkljub temu, da so naši možje po izjavi neke napredne dame izbrali »najbolj tumastega" za župana. Kaj pa, ko bi bil »najbolj tumast" tisti, ki to podtika drugim? Za gdč. na tukajšnji pošti bi bilo pa morda boljše, da bi se manj ozirala na tistih par modrijanov, ki zajemajo svojo učenost v časopisih kot so »Dan" in »Slov. Narod" in »Učiteljski tovariš". — Tudi bo ustanovljeno v kratkem v Smledniku »Gasilno društvo". Takoj, ko bodo potrjena pravila, se skliče ustanovni shod. Možje, le tako naprej 1
S Šenturške Gore. Zadnjo nedeljo se je tu prav veličastno zvršila slovesnost 150 letnice župne cerkve. Cerkveno opravilo je imel preč. g. profesor dr. Mihael Opeka iz Ljubljane. Odložili smo pa nameravano igro in ljudsko veselico na mesec avgust, kajti sarajevski zločin je vzbudil tudi v planinskih srcih veliko žalost. Ljudstvo moli za umorjenega prestolonaslednika in za potrtega cesarja.
Gorje. Preteklo nedeljo se je vršil v društveni dvorani občni zbor gorjanske podružnice »Sloven.Straže". — Protestnega shoda v Ljubljani v Unionu so se od nas udeležili trije možje, ki so shod zelo pohvalili.
Sovodenj pri Novi Oselici Naši liberalci so se začeii en mesec prezgodaj veseliti in bahati po svojem umazanem časopisju, da bode Kmet. izobraževalno društvo v Sovodnju priredilo veselico na dan 2. avgusta to je ravno na cerkveno žegnanje na Novi Oselici. Vprašamo pa vas: Ali že imate od pristojnega oblastva in od županstva uradno dovoljenje za prireditev? Ali mislite na semenj pokazati svojo oliko s plesom in z bojem? Vam je malo mar za izobrazbo, vas poznamo dobro. Potrebni bi je pa bili, čeravno se sklicujete, da ste naprednjaki. Pred sejmom se nikar preveč ne veselite, ker za veseljem rada pride žalost.
POLITIčNi PREGLED.
Cesar je odpotoval zadnji torek z Dunaja v Išl.
Skupni ministrski svet se je te dni pečal na Dunaju z dogodki v Sarajevu. Sklenilo se je mirno postopanje proti Srbiji in ureditev bosen-skih zadev. Po vsi monarhiji se zatre velesrbska propaganda. Podržaviti se nameravajo v Bosni vse srednje šole in nad dijaki uvesti strožje nadzorstvo. Dijaki bodo dobili uniforme, da se jih bo lahko spoznalo. Preosnovala se bo tudi državna policija v Sarajevu in Mostarju in zaključil bosenski sabor.
Čehi o umrlem prestolonasledniku. V
»Mladočeškem klubu" je poslanec dr. Kramar o pokojnem prestolonasledniku izvajal tole: »Upanja katoliških krogov, da bo Franc Ferdinand kot vladar vladal Avstrijo v ^katoliškem smislu, bi se bila težko izpolnila, pač pa bi bil Franc Ferdinand zlomil pogubljivi vpliv madjarske nadvlade, kar bi bilo koristno za blagor vse monarhije. Ni verjetno, kar se pripoveduje, da bi se bil Franc Ferdinand kdaj dal kronati za češkega kralja, hotel je imeti le trdno in enotno avstrijsko državo in za to bi bili posamezni narodi po njegovem mnenju od svoje samostojnosti precej žrtvovali. Zaradi te enotnosti je želel, da bi se uvedla nemščina kot državni jezik, s čimur bi pa Čehi seveda ne bili zadovoljni.
Zaplenjena zastava. Z Zagrebu je bila zadnji torek v cerkvi sv. Marka zadušnica za rajnega prestolonaslednika. Na zadušnico je prišla pravaška omladina s sliko Franca Ferdinanda in z zastavo, zavito v črni flor. Policija je dijake razpodila in zastavo zaplenila.
Preiskave zaradi napada v Sarajevu. V stanovanju nekega srbskega dijaka v Gradcu je policija konfiscirala mnogo spisov in knjig.
Štiri osebe so zaprli na Reki, kakih deset dijakov v Ljubljani in nekaj na Dunaju.
Preiskava v Sarajevu je baje dognala, da so se napadalci bili zbrali na posvet pri trgovcu Jovanoviču v Tuzli, kjer so imeli shranjene tudi bombe. Zaprli so Jovanoviča, nekega Hrvata Krajnoviča in nekega Turka iz Trebinja. Eno bombo so našli v Sarajevu v mestnem parku in drugo v reki Miljači.
Zadušnica v Rimu. Za rajnega prestolonaslednika in soprogo je bila slovesna zadušnica v Rimu v cerkvi avstrijskega hospica. Libero je pel papežev državni tajnik Merry del Val. Nav zočih je bilo 16 kardinalov, več škofov, zastopniki tujih držav in mnogo odlične gospode.
V dvorni župni cerkvi na Dunaju je imel pater Puntigam iz Sarajeva govor pred pet tisoč ljudmi. Povedal je v govoru, da je on dal pokojnika v sv. olje in da je visoki rajnik nosil pod srajco svetinjico Matere božje in presvetega Srca Jezusovega na zlati verižici. To svetinjo je vzel prestolonaslednik seboj v grob. Jutranjo in večerno molitev je Franc Ferdinand kleče opravljal in zvečer je obujal kesanje nad grehi. Vsak dan je bil pri sv. maši in vsak prvi petek pri sv. obhajilu.
Dunajska mestna občina se je pritožila proti odločbi naučnega ministerstva. ki je razveljavilo sklep občine glede zaprtja češke šole na Dunaju, na upravno sodišče. Sodišče je zavrnilo pritožbo mestne občine in se izreklo, da ni prav, če ostane Komenskega češka šola zaprta.
V hrvaškem saboru se ponavljajo hudi nemiri, ker pravaši jako ostro nastopajo zoper koalicijo, v kateri so srbski poslanci. Posebno hud ropot je nastal dne 6. t. m., ko je koalicija sklenila, da se glavni zastopniki pravašev izključijo iz sabora. Izključeni so bili : dr. Frank, Za-kljuka in dr. Horvat od 60. sej. Vučetič in dr. Prebeg od 30 sej in drugi pravaši so dobili ukor.
Dva laška vohuna so vjeli na Tirolskem in so ju zaprli v okrožnem sodišču v Roveretu.
Dva špijona, ki sta vohunila za Rusijo, so zaprli. Eden izmed nju, Rudolf Poljak, je bil nekdaj tajnik bolgarskega kralja. Spremljal je kralja v Berlin in se je tam seznanil z ruskim atašejem in stopil kot vohun v rusko službo. Bolgarski kralj je to zasledil in ga je iz službe odpravil. Vohunska poročila je Poljak pošiljal v Kristijanijo ondotnemu zaupniku ruskega generalnega štaba.
Ločitev zakona. Ruska velika kneginja Marija Pavlovna je „bi'.a »oraoieua s švedskim princem Viljemom. Ker je Marija 'PavrbW%i-zadeta pri nekem vohunstvu v Švedi ji na korist Rusije, je ruska vlada (!) dovolila, da se zakon razdere.
Albanija. Prenk Bib Doda je prišel v Drač in je obljubil knezu, da bo še enkrat šel na vstaše. V Drač je došlo tudi več prostovoljcev iz Avstrije in Nemčije.
Na Srbskem se uvede vsled konkordata po onih katoliškin cerkvah, kjer bodo župljani to zahtevali, staroslovensko bogoslužje.
Bolgarski proračun izkazuje vsoto stroškov 251 milijonov, in sicer 60 milijonov več za novo-pri dobljene pokrajine. Finančni minister Tončev je izrazil upanje, da se bode dežela srečno rešila cadreg.
Albanske vlade. Williams, atenski poslanik Združenih držav, je šel študirat razmere v Drač in je sporočil svoji vladi tako-le: »Šel sem v Drač, iskal albansko vlado, pa nisem našel niti sence. Kako to? Saj obstoji vendar sklep londonske konference, ki ustanavlja to vlado. Po-praševal sem in končno našel ne eno, ampak pet vlad, in sicer: 1. Šest oklopnic, ki so se nahajale v pristanišču; 2. Kontrolno komisijo; 3. Holandske častnike, ki so gospodarji oborožene sile; 4. Kneza Wieda; 5. Albansko vlado, ki pa dela vse, samo vlada ne. Vsaka teh vlad pobija vse ostale, izvzemši seveda ono, ki sestoji iz oklopnic. Med eno in drugo vlado gre vse skrižem. Albanci pa med tem preklinjajo velesile, ki jih s svojim nesoglasjem uničujejo. Vse se nahaja v nepopisnem stanju anarhije. Našel sem kneza, ki imenuje samega sebe kralja, ki pa nima oblasti, ne podanikov, izvzemši svojo ženo in otroke." Poslanik Williams, ki je priobčil to poročilo tudi v atenskih časnikih, je bii od svoje vlade telegrafično odstavljen. Neki dovtipni ita-lijan je pa prišel na srečno misel, da naj se Albanija prepusti avstrijski vladi, ako Avstrija prepusti južno Tirolsko Italiji.
Integralna (čista) katoliška stranka se snuje v Italiji. Zanjo se poteguje škof Arcbi v Como. Jezuit P. Kolb je pa proti nemškim inte-gralistom izdal posebno brošuro.
V Rimu je bil izvoljen za župana knez Colonna. Od 78. glasov jih je dobil 63.
V Madridu se pojavljajo nemiri zaradi, po-draženja kruha. Bilo je že več krvavih pretepov in več oseb so zaprli.
Med Mehiko in Zjedinjenimi državami se je sKlenil mir. V Mehiki se bode ustanovila začasna zvezna vlada. Huerta bode odstopil, prej pa se bode ž njim poravnal Carranza.
prlloj* ..Gofnlcu" iltv. 28 Iz 1.191*
NOVIČAR.
Je že nekaj let, dne 24. novembra letos, kakor potrjuje »Sava", bo minulo že 18 let, odkar se trudi kranjski občinski odbor za podržav-Ijenje pošte v Kranju, pa še do danes ni dosegel ničesar. Polž je le sedem let čez plot lezel 1 Kje je li vzrok neuspehu? »Sava" pravi, da z dr. Trillerjem ne bo nič in da je otročje njega prijemati, naj bi radi pošte kaj pomagal, ker spadajo poštne zadeve v področje državnega poslanca (Demšarja). Ako je res, da je to otročje in da deželni poslanec pri tem nič nima, potem je bilo pa tudi otročje, da se je g. Ciril Pire kot deželni poslanec v to vtikal in da je še lani, dne 2. oktobra, v seji deželnega zbora stavil predlog za podržavljenje pošte v Kranju. G. Pire naj se tedaj priporoča državnim poslancem, pa malo bolj dosledno naj dela, kot dozdaj. Ko se je dne 9. decembra 1896 za podržavljenje pošte v Kranju priporočal »nekemu Antonu Koblarju", dva meseca pozneje pa proti njemu agitiral, je bilo to seveda čedno priporočanje. In če se zdaj zanaša na posredovanje dr. Šusteršiča in »velmožnega gospoda Franca Demšarja na Češnjici", ob vsaki priliki in vsaki volitvi pa proti njima od hiše do hiše pete brusi, je to kajpak tudi lepo in uspešno priporočilo. Prej je dolgo vrsto let mesto Kranj zastopal v državnem zboru g. dr. Ferjančič, za čigar izvolitev se je pač g. Pire zelo trudil. A tudi s tem ni dosegel ničesar. Je li pozabil se mu priporočiti? G. Pire ima tedaj nesrečno roko, mesto Kranj pa po njem nesrečno politiko. To lahko izprevidi tud' občinski odbor. Nekaj podobnega je s priporočili za dekliško osemraz-rednico v Kranju.
Hud udarec za Gorenjsko je to, da odhaja vlak iz Ljubljane prezgodaj. Če ima brzo-vlak z Dunaja kaj zamude, odide gorenjski vlak, ki pravilno odhaja pet minut pozneje kot brzo-vlak, — brez pošte. To se zgodi večkrat. Vsled tega dobivajo Gorenjci jutranjo pošto večkrat dostavljeno še-le popoldne. Kakšno škodo imajo vsled tega trgovci in ves promet, ko se vse skoraj za en dan zakasni! Prav bi bilo, da bi se interesentje zbrali in napravili prošnjo, da se stvar ugodno uredi vsaj jeseni, ko bo stopil v veljavo nov vozni red.
Ljudski denar se trosi. »Državni poslanci na Dunaju dobivajo dvajset kron na dan, seveda zato, da bi mogli v tem času, ko delajo v državnem zboru, na Dunaju živeti. Na leto znašajo te dijete 4,660.000 K. Toda poslanci zdaj že dolge mesece nimajo na Dunaju nič opraviti, ker državni zbor ni sklican, dijete pa vseeno vlečejo." — Tako poroča »SI. Narod", glasilo stranke, ki ima v državnem zboru samo enega poslanca. Ako bi imela liberalna stranka več poslancev, bi ta notica ne mogla iziti v »Narodu", kajti ta list svojim ljudem vse dobro privošči.
Volitve v Istri. Pri ožji volitvi v Pulju je dobi! hrvaški kandidat Stihovič 439 glasov in italijanski liberalec Fabro 359 glasov. Izvoljen je bil tedaj Hrvat Stihovič z 80 glasovi večine. V trgovski zbornici in veleposestvu v Istri ne more prodreti noben slovanski kandidat. V okraju Izola Milje je bil izvoljen laški socijalist Lorzen. Krščanski socijalci se volitve niso udeležili.
V istrskem deželnem zboru je med poslanci 19 Hrvatov in Slovencev, 22 italijanskih liberalcev en laški krščanski socijalec, en socijalist in trije škofje kot virilisti.
Med zaprtimi ljubljanskimi dijaki sta tudi dva osmošolca, ki sta zapletena v srbske zadeve. Ker ne moreta delati mature, je bila iz-praševalna komisija pripravljena iti na sodišče, da bi dijaka ondi napravila izpit. Višja naučna uprava je pa to namero preprečila in tako utegneta osmošolca biti udarjena, ker ne napravita pravi čas izpita.
Mestni občini ljubljanski je dovolil deželni odbor 1,000 000 kron posojila. Denar bo posodila deželna banka. Nato se je sklenilo, da naj naredi Ljubljana še en milijon dolga za razne potrebe. Bo že!
Podružnica »Slomškove zveze za Gorenjsko* je imela svoje zborovanje na Brezjah dne 25. junija ob 2. uri popoldne. Predsednik je pozdravil 44 navzočih svetnih učiteljev in učiteljic in 11 duhovnikov. Med temi je bil tudi č. g. poslanec Piber, ki je med svojim pozdravom učiteljstvo zagotovil, da bo S. L. S. to, kar je obljubila oziroma v deželnem zboru sklenila, tudi popolnoma gotovo izpeljala. G. profesor dr. Capuder je s svojim predavanjem »o versko nravni vzgoji* napravil dober vtisk na vse poslušalce. Koncem zborovanja se je poslovil naš vrli predsednik podružnice, tovariš Petrič. ker je premeščen v Ljubljano. On je vodil predsestvo skrbno, odkar obstoja podružnica. V začetku je štela podružnica le 10 članov, po skrbnem voditelju se je mogla zelo razširiti. Torej vsa čast in nvala za njegov trud! Odslej bo vodil posle podružnice mesto njega do občnega zbora njegov namestnik tovariš Julij Slapšak. Prihodnje zborovanje oziroma občni zbor se bo vršil 8. oktobra zopet na Brezjah, kjer bo predaval g. samostanski predstojnik »o brezžičnem brzojavu".
Ura za prihodnje zborovanje se bo določila pravočasno. Najbrže se bo vršilo zborovanje že dopoldne po sv. maši.
Nezgoda v Kranju. Danes zjutraj je peljal Odrtnikov iz Naklega voz šute po strmem Mohorjevem klancu navzdol. Utrgala se je zavora pri vozu, konja je pognalo proti kanalu, kjer je padel, voznika je pa vrglo proti steni, kamor ga je tiščala truga. Ljudje so prihiteli in rešili konja izpod voza in voznika izza fruge. Konj je bil le malo poškodovan, voznik ima pa baje zdrobljeno nogo in so ga prepeljali v deželno bolnišnico.
V Savo je skočil danes dopoldne z mostu pod Kranjem zaradi izgubljenih treh pravd Janez Cvirn p. d. Kobalan iz Hotemož. Slekel je obleko na mostu, nag skočil v največji curek in plaval nekaj časa po Savi. Potem se je pa premislil, prišel na suho in tekel med vrbe v GaŠtajsko gmajno. Neki fant mu je tja prinesel obleko. Nato sta pa prišla orožnika in sta ga spremila na sodišče.
Poroka. Zadnjo soboto je v Kranju preč. g. msgn. Tomo Zupan poročil gospodično Ano Šavnik, hčerko g. ces. svetnika Karola Šavnika, z gospodom Francem Emmerjem, inženirjem pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju.
G.Andrej Kmet, vpokojeni nadučiielj cerkljanski, ki je bival zadnja leta v Kranju, je tu umrl in je bil zadnjo nedeljo slovesno pokopan. Spremilo ga je k pogrebu mnogo stanovskih tovarišev in tovarišic. Pokojnik je bil svoj čas izvrsten pevec in zato mu je pristojalo, da so mu pred hišo in na grobu zapeli par pesmic. Rojen je bil v Naklem, služboval je v Vokli, v Tržiču in Cerkljah. Več let je bil član c. kr. okr. šolskega sveta. En njegov sin je župni upravitelj na Vojskem, drugi je pa profesor. Naj počiva v miru!
V Lurdu se bode obhajal od 22.-26. julija svetovni evharistični kongres. Ta kongres je 25., kar jih je bilo. Kongresa se bode udeležil tudi ljubljanski knezoškof dr. Jeglič.
Na Zaplazu bo v nedeljo sv. Ane dan velika cerkvena slavnost, kakoršne še ni videla Dolenjska. Procesijo z Najsvetejšim bo vodil preč. g. generalni vikar Flis. Na shod pridejo tudi deželni glavar in poslanci, »Orli" in druga društva. Sodelovala bo godba Salezijancev iz Ljubljane. Ta shod se bo priredil v spomin na kongres v Lurdu.
Imenovanja na srednjih šolah. Č. g. dr. Jakob Kotnik, suplent za verouk na državni gimnaziji v Kranju, je Imenovan za kateheta na tem zavodu. — Katehet na idrijski realki profesor Andrej Plečnik pa pride za kateheta na državno realko v Ljubljani.
Letno poročilo c. kr. Franca Jožefa gimnazije v Kranju. Profesor Fr. Komatar je priobčil drugi del listin (1465—1839) iz kranjskega mestnega arhiva. Pred listinami so točno izdelani regesti v slovenskem jeziku. Članek ima stalno vrednost. Gimnazijo je obiskovalo koncem leta s privatisti vred 318 učencev in učenk, med njimi jih je bilo 5 Nemcev, drugi so bili vsi Slovenci, vsi pa katoličani. Po vspehu je bilo 39 odličnjakov, 227 z dobrim vspehom, 16 sposobnih in 49 nesposobnih.
Letno poročilo c. kr. I. državne gimnazije v Ljubljani. Profesor dr. J. Debevec nadaljuje v njem temeljiti čianek o Grški drami. Učencev s privatisti je bilo 680, razen 14. so bili vsi Slovenci, Nemca ni bilo nobenega, vsi so bili katoliške vere. Po vspehu: 132 odličnjakov, 378 sposobnih, 43 splošno sposobnih in 82 nesposobnih.
Iz vest je c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani. Spisala sta članka: Prof. I. Maselj »Katalog učiteljske knjižice" in ravnatelj Anton Stri -tof »Ob stoletnici bitke pri Lipskem". Statistika kaže, da je bilo koncem 1. 1913/14 skupaj 390 učencev, med njimi 5 Hrvatov in 4 Čehi, drugi so bili vsi Slovenci, vsi katoličani; odličnjakov 33, sposobnih 213, v obče sposobnih 36, nesposobnih 82 in s ponavljalno izkušnjo 25.
Iz vest je knšk. privatne gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano. Na prvem mestu podaja prof. dr. A. Breznik izvrstno glasoslovno razpravo »Začetna poglavja iz slovenske srednješolske slovnice". Ta članek je kos slovenske slovnice za srednje šole. Jezikoslovci imajo priliko, da povedo o glasoslovju svoje mnenje zdaj, preden pride slovnica v celoti na svetlo. Iz statistike učencev posnemamo, da je imel zavod 342 učencev, ki so bili vsi katoličani in razen jednega Nemca vsi Slovenci. Odlično sposobnih je bilo 84, z dobrim uspehom 198, vobčne sposobnih 20 in z nezadostnim uspehom 32. V osmi šoli nad polovico odličnjakov — je že nekaj!
Izvestje c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani izkazuje, da je imela šola v vseh moških in ženskih oddelkih 387 rednih in 28 izrednih učencev. Po narodnosti je bilo 377 Slovencev, 20 Nemcev, 8 Hrvatov, 6 Čehov in 4 Italijani.
Elektrarna na Završnlci se bliža dovršen ju in prihodnji mesec bode lep kos Gorenjske zalesketal v električni luči.
Podpolkovnik Merizzi, ki je bil ranjen
v Sarajevu, je rojen Ljubljančan. Njegov oče je bil stotnik pri topničarjih in je spremljal cesarja Maksimilijana v Mehiko. — Merizzi bo kmalu zapustil bolnišnico, ker se mu je zdravje zbolj-šalo.
Avtomobil, v katerem se je vozil ustreljeni prestolonaslednik, je grof Harrach podaril cesarju in so ga že prepeljali na Dunaj.
Celovški knezoškof dr. Kaltner je dne 4. t. m. prišel v Soinograd in bi! ondi slovesno introniziran. Navzoč je bil kot papežev legat monakovski kardinal dr. Zetinger.
•Glasbena Matica* v Ljubljani je imela občni zbor, na katerem so bili izvoljeni v odbor tudi nekateri naši glasbeniki. Odstopili so gg.: dr. Mohorič, Milčinski in dr. Papež. Je bilo začelo nekaj pokati zaradi ljubimkanja s »Sokoli" in zaradi deficita. Osnoval se je asanacijski odsek.
Nesreča pri kamniški železnici. Blizu Most se je peljal Aleš Mežan z ženo čez progo, ko je prihajal vlak. Vlak je trčil ob voz. Mežan in žena sta padla z voza in se močno pobila.
Zofka Kveder se je od prvega moža ločila in se je omožila v Zagrebu z vodjo socijalnih demokratov Demetrovičera. Tega so pa zaprli, ker je na sumu, da se je udeležil atentata na Čuvaja. Zofka je odšla v Albanijo.
Slovanski čebelarski shod bo letos v Pragi. Udeležniki shoda dobe lahko posebne ugodnosti, da se bodo vozili na shod z brzo-vlakom s karto osebnega vlaka in da bodo imeli štiri dni brezplačno stanovanje, vrhutega jih bodo Pražani prijazno pogostili. Čebelarji, ki mislijo iti v Prago, naj se brž zglase pri osrednjem čebelarskem društvu v Ljubljani, da se jim priskrbe legitimacije. Čebelarski shod, združen z razstavo, bo trajal od 7.—16. avgusta. Dosedaj se je zgla-silo za shod 40 Slovencev in mnogo čebelarjev iz drugih slovanskih narodov.
Čebelarska podružnica v Radovljici vabi na zborovanje, ki se bo vršilo to nedeljo, dne 12. julija 1914 ob 3. uri pop 31 ud ne pri Kuntu na Selu pri Žirovnici. — Na zborovanju bo predaval podružnični predsednik, izprašani učitelj čebelarstva Janša Žnidaršič, o čebelarenju na Gorenjskem. Podružnični udje in prijatelji kranjske čebele, na veselo svidenje! — Odbor.
Železniška nesreča. V Gradcu sta trčila skupaj dva tovorna vlaka. Več vagonov se je popolnoma razbilo in zavirač Urbanič je bil ranjen. Škoda znaša 80.000 K.
400.000 zlatnikov iz Carigrada prejme, kdor naroči izborno turško srečko ter pri žrebanju dne 1. avgusta zadene glavni dobjtek. Ker vsaka srečka mora zadeti, s čemur je v najneugodnejšem slučaju zajamčena povračljivcst večjega dela kupnine, v srečnem slučaju pa dana možnost, priti na lahek način do velikega bogastva, potem se mora priznati, da pomeni nakup turške srečke v istini najnedolžnejšo in najcenejšo loterijo. — Pojasnila daje glasom današnjega oglasa za »Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana 9.
Na tedenski semen) v Kranju dne 6. julija je bilo prignanih:
domače govedi 208 - za pitane vole .... 88 v bosenske . . — >£) za srednje pitane vole 80—84 . hrvaške     .    . — -~ za nepitane vole . .   76—78 ,
telet.....10   £ za teleta......098 K
domačih prašičev 211 »3 za pitane prašiče . . . 1'04 . hrvaških , . — gp za prašiče z* rejo ... 1*90 . domačih koz . — za bosensko goved . . 0*— . domačih ovac   .   3 n za domače ovce  .  .  .  0*— .
Za 100 kg:
pšenice.....28'— K detelja.....1'40 K
rži......21.— . seno......6'50 ,
ječmen..... 18*— . pšenična moka . kg 045 .
oves......16*— . kaša...... 030 .
koruza..... 18"— . ješprenj   ...   . 0-26 .
ajda......25 — , maslo..... 250 .
proso.....20*— . jajce......0.07 .
krompir   .... 6-— . drva (trda) (klaftra)   18'— .
fižol (rdeč)   .  .  . 26 — . drva (mehka)  .   .  10— .
koks...... 30-— ,
Pazite na otroke! Požari se pojavljajo! Vzemite otroke seboj!
Steckenpferd iiujno-rnlečno milo
od Bergmann & Co., Tetschen ob Eibl
je čedalje bolj priljubljeno in razširjeno radi priznanega vpliva proti pegam in dokazane nedosegljive vrednosti z ozirom na negovanje kože in telesne lepote.
Tisoči priznalnih pisem. Mnogoštevilna odliko* vanja! Pazite pri nakupu izrecno na znamko »Steckenpferd" in na celi naslov. Cena 80 vin. v lekarnah, drogerijah in parfumerijah itd. Istotako priporočila vredno je tudi Bergmanovo lilijno mazilo »Manera* za ohranitev lepih in nežnih ženskih rok. Cena 70 v za tubo.
Gorenjci!
V nedeljo, 19. in ponedeljek, 20. julija na
Tabor Svete vojske na Brezjah!
RAZPORED:
a) V nedeljo:
Ob Va 12. zadnja sv. maša za tiste, ki bodo v nedeijo popoldne na potu. Pričetek tabora ob 3. popoldne. Pridiga in litanije. — Nato zborovanje izven cerkve. Govore: Deželni poslanec dr. Vinko Gregorič, ces. svetnik Gustav Pire, Ku-rat Jožef Kelin, gdč. Antonija Štupca in Kat. Štirn ter zastopnika hrvatov P. Fortunat Pintarič in Vladimir SmolČič.
Zvečer v mraku sprevod, pri katerem se bo pela abstinentska himna.
b) V ponedeljek:
Ob -/,6. sv. maša za t prestolonaslednika Fr. Ferdinanda in soprogo, pri kateri se bo delilo sv. obhajilo.
Ob 7. druga pridiga. — Potem nadaljevanje zborovanja. Občni zbor Protialkoholne zveze ter pokrajinskih podzvez: štajerske, koroške, goriške, tržaške in hrvaške. Nato drugi govori. — Po končanem skupnem zborovanju posvetovanja proti-alkoholnih zvez: duhovske, učiteljske in dijaške. — Popoldne za tiste, ki bodo želeli izlet na Bled oziroma v Bohinj.
Po pravici se pričakuje največja udeležba z Gorenjskega: 1. zato ker imajo Gorenjci najbližje, 2. ker ravno na Gorenjskem alkohol v obliki žganja napravlja grozno gorja.
Pridite torej vsi pogumni Gorenjci na vele-važno zborovanje, da Čimprej osvobodimo domovino aužnjosti alkohola 1
RAZNOTEROSTI.
Parnik ponesrečil. Nemški parnik .Mera" je pri otoku Lobosu zavozil na plitvino. Parniku so priletele na pomoč razne ladje.
Elektrika umorila. V Spandovu na Nemškem se je napravil stik pri neki močno napeti žici, ki je padla na tla. Pet delavcev je bilo ubitih in šest ranjenih.
Francoska gnije. Francoski fantje so tako slabotni, da jih izmed rekrutov 65% boleha za tuberkulozo. Med vojaki so pa morali tekom enega leta 368.579 mož zdraviti po lazaretih zaradi spolnih bolezni. Res grozno!
Anarhisti ubiti. V Novem Yorku so anarhisti izdelovali bombe. Ena bomba se je razpo-čila in je ubila štiri prvake anarhistov, ki so imeli glavno besedo nad industrijskimi delavci. Ranjenih je bilo še 19 oseb, bivajočih v isti hiši. Eksplozija je bila strašna, več nadstropij hiše se je sesulo. Pripravljali so baje tačas bombe za napad na Rockefellerja.
NOVEJŠE VESTI.
Dunaj, 9. julija. Nemci hočejo nesramno izrabljati sarajevski napad v svoje namene in hujskajo vlado, da naj trdo nastopi proti Jugoslovanom in pomaga ponemčiti Bosno.
Sarajevo, 9. julija. Šolskega vodjo Nikolo Illča v Gračaničici so zaprli, ker so našli pri njem bombe.
Mostar, 8. julija. Srbski trgovec Gmizovič je tu zaničljivo govoril o smrti prestolonaslednika. Kmet Zofko je popadel nož in ga je zabodel.
Atene, 9. julija. Po tridnevnem boju so vstaši vzeli mesto Korico. Albanski vojaki so pobegnili.
Pariz, 9. julija. Tukaj so zaprli več ruskih anarhistov, ki so nameravali umoriti ne-le ruskega carja, ampak tudi francoskega predsednika Poincareja, ki hoče odpotovati v Rusijo.
Pismo iz Albanije.
Nastopno pismo je dne 19. junija 1914. spisal neki naš slovenski roj^l, ki biva kot šolski brat v avstrijskem zavodu V Skadru. Ker je v pismu precej zanimivih podatkov o razmerah v Albaniji, kamor so obrnjene oči vsega sveta, priobčujemo to pismo. Glasi se:
Najprvo naj opišem naš zavod. Hiša je bila zidana 1. 1907. Stala je 70 0G0 K. Kakor se že iz imena razvidi: .Avstrijsko-ogrska sirotišnica in Malizorski dom", tako se celotno imenuje, jo je zidala Avstrija. Letos jo poveča za dobro polovico, kar bo stalo 100.000 K. Ko Vam to pišem, je že do prvega nadstropja dozidana. Stari in novi trakt delata pravokot. Šolski bratje ao prišli semkaj 1.1908.
Sedaj nas Je tu osem. Vsakemu plača Avstrija 1000 K na leto. Letos smo imeli tu okrog 70 dečkov. Polovica je sirot, polovica pa .Mali-zorov" aH Gorjanov ali Hribovcev. Za dečke plača Avstrija po 90 vinarjev na dan za vsakega. Prihodnje šolsko leto bo več Malizorov, da bo vseh skupaj nad 100. Avstrija si prizadeva, da bi gori v hribe spravila kulturo, kar je tudi potrebno.
Namen našemu zavodu je toraj: dvigniti to revno, neuko (po hribih zna komaj 20% ljudi brati in pisati) in v vsakem oziru ne kultivirano ljudstvo do one omike, ki je dandanes vsakemu neobhodno potrebna. Neki domačin piše, da je to ljudstvo — pastorek med evropskimi narodi. Naša šola ima nemško podlago in značaj, vendar se pridno goji tudi materni jezik.
Sedaj imamo dvorazrednico, s časom se bo gotovo razširila. Dečki ostanejo letoindan v zavodu. Malizori gredo ob velikih počitnicah do mov v hribe. Sirote pa ostanejo v zavodu od 6—14., da, nekateri fantje celo do 17. leta, ako so pozneje prišli. Tako postanejo sposobni za rokodelstvo, ali se pa tudi naprej izobražujejo.
Da so ti dečki precej trmasti in neolikani, si lahko vsak misli. Nravno so še precej dobri, tudi vedoželjni.
Jezik „Shqyp6tarjev", kakor se imenujejo, je vejica na indogermanskem jezikovnem deblu, in sicer edini dijalekt staroilirskega jezika, ki se je do danes ohrani!. Govori ta jezik krog dva in pol milijona ljudi, drugi pravijo, da jih je le poldrugi milijon. Gotovega se ne ve, ker je bilo ljudsko štetje doslej zelo pomanjkljivo. Saj še v Avstriji natanko ne štejejo — *Iasti Slovencev.
Pod vplivom turške nadoblasti in različnih sosedov se je v jezik vrinilo veliko tujk: turških, slovanskih, italijanskih in novogrških.
Da bodete imeli malo pojma o tem jeziku, naj sledi tu par primer: Mire" se vjen! = Dobrodošel! Si je? = Kako je kaj?, A je shnosh? — Si zdrav? itd.
V nekaterih izrazih je jezik skoro smešen. Tako se pravi na primer: Sem v ušesa vzel — slišal. Če hoče kdo reči, da je na klavir igral, pravi, da je padel na klavir. Mesto: slabost — pravi: slaba Čednost.
Kar se ortografije tiče, so si Shqyptarji še zelo needini. Jezik se deli v dva dijalekta: „ge-giški" in „toskanski." Dalje prih.
Zahvala.
Za prijazne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga in dobrega očeta, oziroma starega očeta, brata, svaka, tasta, strica in bratranca, gospoda
Andreja Kmet-a,
nadučitelja v pokoju,
se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti, zato naj sprejmejo srčno zahvalo tem potom tudi vsi oni, ki so dne 5. t. m. spremili blagopokojnega na kranjsko pokopališče. Posebej se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, prečastiti duhovščini, vsem, ki so nam stali v britkih urah ob strani, zlasti gosp. V. Rusu ter vsem sorodnikom, znancem in stanovskim tovarišem, ki so prihiteli v velikem številu iz daljnih krajev, dalje polnoštevilnemu učit. zboru iz Cerkelj pod vodstvom g. nadučitelja Jos. Lapajne-ta, ki je pripeljal zadnje pokojnikove učence k pogrebu, slavni »Narodni čitalnici" v Kranju za častno spremstvo z zastavo, predvsem pa čitalniškemu pevskemu zboru in gg. učiteljem pevcem za pre-tresujoči žalostinki.
Še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena zahvala.
Kranj, dne 9. julija 1914.
Žalujoča rodbina A. Kmetova.
JKrva na prodaj. MjZflPShega pomočnika
Ha Letenlcan, na dekanooem frao Hlten, bo prihodnjo nedeljo po-' poldne ob 5. ari mroa na prodal.
Iz proste roke se proda zelo prostorna, za vsako obrt pripravna
oiSH
za stalna dela sprejme
Franc Erzar,
mizarski mojster v Cerkljah pri Kranju.
mesečna soba
priprosto mebiovana, se išče za nizko ceno.
Ponudbe na upravništvo »Gorenjca".
v Kranju pod mestom št. 18.
Več se izve pri lastnici istotam.
Učenca
ki je dovršil vsaj dva razreda kake srednje šole sprejme veletrgovina
Peter Majdič
„Merkur", Kranj.
Zobozdrainilšlii In zobDtehnlSkl atelje
Dr. Edv. Globočnlk, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Fr. Holzhacker,
konc. zobotehnik
V KRANJU
v Hlebševi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj 16     do 5. ure popoldne na razpolago. 52—23
I Kranjska deželna g| banka v Ljubljani |
Deželni dvorec.       ^JKt     Unod GosP°ska nllca. |j
ebbbehhbebsebbhb 3vfvČ eeeebbsbbeeeebbb
b h
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 in pol odstotka,
vloge v tekočem računu od dneva vloge do dneva dviga. Zalaga va-dije in kavcije za podjetnike in obrtnike. Daje posojila proti vknjižbi in na amortizacijo. — Priporoča v nakup svoje pupilarno-varne
b b b
b b b
s a b
b gj b
jB.il 01 ^ |a |o
zastavne liste in komunalne zadolžnice, kosi po 100, 200, 1000, 2000 in 10.000 kron. — Za vse posle Kranjske deželne banke in za njene vrednostne papirje jamči dežela Kranjska.
e b e b
b b b b b b b b
20
9A
30