f Fran Gorazd List za listom pada . .. Rojenice so Te našle pred 74. leti v Ljubljani. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču si nastopil svojo prvo učiteljsko mcsto na Dobravi pri Podnartu. Kmalu nato si se preselil v prijazno Sorico v selško dolino, odkoder je bil doma Tvoj oče in kjer si poiskal svojo zvcsto življenjsko družico. Tam si se izoblikpval in preobrazil v značajnega, samozavestl^pga in krepkega moža. V službi marljiv kot čebela, točen kot ura in do pičice natančen si krnalu pridobil naklonjenost predpostavljenjh, da si dobil učiteljsko mesto v Kranju, kjer sj zaželgl večjega ražroaha. Tedanji okrajni glavar v Kranju dr. Miha Gstettenhofer Te je hotel ujeti, da bi prevzel vodstvo takrat se snujoče šulferajnske šole v Davči pri Selcih. Čeprav Ti je obetal zlate gradove, si njegovo ponudbo z gnjevom odklonil in preprečil ustanovitev te šulferajnske šole. Ne samo vzoren pedagog je bil pokojni Gorazd, temveč jc znal spretno sukati svojc pero. Ves prosti izvenšolski čas je naš France temeljito izrabil za dosego naprednih idej, ki jih je dosledno propagiral. Bil je marljiv dopisnik raznim naprednim političnim in strokovnim listom. Bil je tudi zvest dopisnik »Učiteljskega tovariša«. Zdaj je napisal aktualen uvodnik, zdaj obelodanil mičen potopis, zdaj temeljito ocenil novo knjižno izdanje. Polemiko proti nasprotnikom je znal voditi kakor malokdo. Bil je vsikdar cel vojščak, opasan z uma svetlim mečem, vedno z nabasano puško ob nogi. Odkrit, neustrašen, odločen. V tistih časiji namreč ni bila npbena šala, bosti se kar z dvema nasprotnikoma: z vladnimi nemškirrfi mogotpi in z domapo reakcijo. Naš France je bil visoko izobražen, gibčen in preračunljiv. Vrgel se je že pred 1. 1900. na propagando za tujski promet, izdat v zvezi s svojim svakom lekarnarjem Trnkoczvjem lične prospekte o krasotah Slovenije za inozemstvo, napisal propagandno brošuro »Ljubljanski Grad«, več letakov tujskoprometne vsebine itd. Za mladino je priredi} spis »Kaj mora mladina vedeti o alkoholu« iri ga razdelil v več tisoč izvodih. Skrb za številno družino ga je gnala iz Kranja v Ljubljano. Poleg učiteljevanja se je znašel v uredništvu »Gostilničarja« in kof; vešč organizatorični talent je osnoval in vodil deset let gostilničarsko šolo. za katero je potrebno učno snov kar sproti izbiral. ker ni bilo učnih knjig na razpolago. Nekaj let pred upokojitvijo je še osnoval zasebrjo trgovsko šolo, iz katere je izšlo na stotine slpvenskega trgovskega naraščaja. V zemlji domači počivaj v miru! -ipl- —1 Plače državnih nameščencev. Državni nameščenci in upokojenci nimajo zaradi večkratnih redukcij svojih prejemkov več eksistenčnega minima, in zadnji finančni minister je izjavil, da je nadaljnje znižanje prejemkov absolutno nemogoče, temveč da je treba pri prvi priliki prejemke prilagoditi gospodarskim razmeram. Neizogibno potrebno je, da se ustanovi pri ministrstvu financ poseben odbor, ki naj določi eksistenčni minimum za posamezne katergorije državnih nameščencev in upokojencev. (»Slovenska beseda«, 12. III.) —1 Fond za nezaposlene učitelje. Poslanci prejšnjega parlamenta so si znižali za 50 din dnevnice in so denar nalagali v fond, iz katerega naj bi se namestili nezaposleni učitelji. Nabralo se je 4 in pol milijona din in ker brezposelnih učiteljev ni. so si poslanci s privoljenjem vlade povišali dnevnice za 50 din dnevno. Lepo. (Po »Slovenskem domu« od 12. III.) —1 Članek o turneji učiteljskega pevskega zbora priobčuje tudi »Slovenec« od 14. III., ki pripominja: Veselimo se, da se je že vendar enkrat tudi ta pevski zbor dokopal do spoznanja, da je dolžan gojiti v prvi vrsti slovensko pesem in jo kazati svetu v vsej njeni lepoti.