"PKOLETAREC" JE DELAVSKI UST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yug»Mluv Federation, S. I*. — — GIuhIIu JugoHlovunHke Socialistične Zveze
— GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S Z.
JT._ NO. 1625. <•»«••—* — . *•«. 1*1. M «.	CM«^. ih. .M.IM m«	»•«• «. »•'• CHICAGO, ILL., 2. NOVEMBRA (November 2), 1938. Publislud W-.kly st lSOI fl. Uwnd«l.	LETO—VOL. XXXIII.
DIES
VRTINCU POLITIČNE KAMPANJE
POSKUS, DA SE IZRABI ODSEK V SEDANJI VOLILNI BORBI
Predsednik Roosevelt ostro kritiziral delovanje Diesovega odseka
Gre zaradi vplivanja na volilce v prilog republikancev. — Dies zavrača očitek zaradi Shirley Temple kot fa-brikacijo. — Njegov odsek ne ve, kaj bi preiskoval, toda "rdečkarji" so mu očividno najljubši. — Od prič še vedno ne zahteva dokazov za njihove navedbe. — Cčitek, da je odsek zgolj politično orodje protinew
dealskih politikov
Diesov kongresni preiskoval-!nedvomno upajo, da bo odsek ni odsek, kateremu je bila po- nehal služiti za štafažo politi-vericna preiskaiva neameriških kom, ki iščejo puhlicitete, ka-aktivn^sti, pa že ves čas niha tere drugače ne morejo doseč;. med fa.V^ti in komunisti, s poudarkom na slednje, je bil pre-
potegnjen narav«
Dies te brani
Načelnik odseka Dies je na-
tekli teden
nost v vrvež tekoče politične j to od govoril, da izvršuje sam* kampanje, oziroma je sam pla-j svojo dolžnost. In ta dolžnost. ti H vanj. Začelo se je. ko je ie dejal, mu hrani, da hi pri-Dies spet začel iskati "komu- krival ali zakrival kogarkoli, niste", to pot med farmar-la- Pa čeprav je ta nekdo demo-boriti v Minnesoti m demokrati j krat (IVes ie demokrat. tod->
v Michiganu. Na vrsto je prišel tudi michiganski governer, demokrat Frank Murnhv. ki o ga prjČe obdolžile "izdajalskega delovanja" tekom znanih sedečih stavk itd. To je vžgalo slamo.
Rcoseveltov ukor
Oglasil se je predsednik; Roosevelt ter dal Dit>u oster ukor, češ, da se je dal njegov od^ek izrabiti, da bi vplival na volilce (Murphy ponovno kandidira v svoj urad). Predsednik je izjavil, da je to neamerško in da tudi ni pošteno, iemati na znanje izjave prič, brez da bi se jih vprašalo za dejstva oziroma dokaze ali vzelo na rese
v proti-Rooseveltovem taboru). ^eS m se ie začel hudovati. da ie Roo^evekova administracija "ima nomada .^me^iti delovanj od-sek« in navedel je slučaj zaradi male Shirlev Temnle, o katerem ie deial. da je bil navadna "fabrikacija".
Orodje reakcije
Diesovi izgovori se lepo sli-
BRATENJE Z NACIJI
v.,. ičrni j |edi za
v sovj. Rusiji !___ . ^
Amrriiki letalec Charles A. Lindbirfh ie mora dobro razurr-ti s nem« .kimi naciji. Ko te i* sadnjic mudil v Berlinu na nekem kongresu, »la bila « »eno na banketu, ki ao fa naciji priredili delegatom. N« uliki je Lind-»ergbova žena v družbi »ina madžarakefa diktatorja Hortkyja.
DROBIŽ OD VSEPOVSOD
s'jo. Ampak delovanje njego-i
-ega odseka, ki kolebi m^****1*	ali tednik.
"Čudo 20. stoletja"	na Egipt., na drugi strani pa na
Tako imenuje nacijsko Nem- franeeki Tuns. Je večinoma .•ijo William S. Knudson, pred- puhava. ki jo namerava Mu v odnik korporacije General | *olini obljuditi z Italijani. Pr-Mo ors, ki meni, da je postala vih 20,000 svojih »ia eljoncev Nemčija vodilni konkurent a- Je poalal tja. (Rezerva za meriške avtomobilske indudri- *hičaj vojne z Angljo, ki je je. Obenem si je privoščil .3ve-1 "prrtekterica" .sosednjega E-zni mezdni zakon ter dejal, da ; tfipt i . . .) bi mu bilo 00 godu, če bi im«li
nrei^-kovaniem fašističnih in
ako bi produkcija ne padla.
O okupaciji Sudetske
Naeij<k<i Nemčija ie ob
pri
naukih aktivnost' in pri tem H* je pa usodno, kar v Fran- liki zasedb, čeških sudetskih
^ ...	ciji zdaj poznavajo," je pri- knnev po-dala preko meje „<>0 dno bjje med p<)same7nimi so
Z e pred nekaj tedni so prišla poročila iz Moskve, ki so govorila o novi "čistki", katere /<rtev da je postal maršal Blue-cher, vrhovni poveljnik sovjetske daljnovzhodne armade. Sovjeti teh poročil niso ovrgli Zadnji teden pa sta vladna li-<ta Pravda in Izvestja objavila ♦eznam odlikovancev iz bojev nt i (" angfengu, v katerem ni bilo imena maršala Bhiecher-ja, kar se je vzelo kot nov dokaz da ga je nekaj doletelo. Da je vsaj odstavljen od no-i
» t ■	1 " ~"T-1	| t
veljat v a pa potrjuje nova vest z Rusije, ki so jo objavili sovjetski listi, da je bila namreč ovjetska daljnovzhodna armada razdeljena na dve komandi, obenem pa je bila tudi Vzhodna Sibirija razdeljena na dvoje upravnih okrožij. Doslej je bila tam ena upravna oblast in ena vrhovna vojaška komanda, pod maršalom Blue-cherirm, katerega se je .smatralo za najboljšega sovjetskega generala. Poveljnika novih armad sta generala <Vrn in Ko-nev. katerima so prideljeni po-lititni komisarji. (Bluecher se ie teh branil.) Upravni sredi-- •i Vzhodne Sibirije sta zdaj Vladivostok rn Kabarovsk; poprej je bilo edino glavno me-«to te province Vladivostok. Iz-premembe je izvršil bojni komisar Vorošilov, ki je že nekaj tednov na Daljnem vzhodu. O Bluecherju sovj. časopisje molči kot grob. če znamenja ne varajo, je mož, ki je bil precei samostojne nature, postal žrtev boja za oblast, ki se očivi-
Kitajsko v njeni borbi z Japonsko
Japonski militaristični valjar si utira pot preko novih kitajskih pokrajin.-Največja in najvažnejša kitajska mesta so v japonskih rokah.. Ali bo Kitajska mogla vzdržati v tej neenaki borbi?
Zadnja leta ne je prelilo že ialcem, neizmerno človeških
za veliko morje črnila v raz-7*ravirh o vrednosti in učinkovitosti modernega orožja in z njim opremljenih armad. Marsikdo je to dvoje podcenjeval in še podcenjuje. Vzemimo primer Rtijopije. Kdo ve koliko
življenj rn materialnih žrtev je že doprinesla v tej neenaki borbi, vzlic temu pa neprestano izgublja in izgublja. Kaj ji pomagajo njene milijonske armade, če pa nima za nje orožja in municije, in če niso za-
Ijudi je verjelo, da bodo Eti- do«tno izvežbane v moderni jopei s svojim starinskim oro-j^oini taktiki? Odgovor je: 1o-žiem odbili italijanski napad! liko, da je do danes izgubila Toda sulica in puška na kresi^ vsa važna pristaniška in mdu-lo sta se izkazali za jalovo o- .^r/jska mesta — zadnja .sta rožj'» proti modernim topo- padla Canton in Hankow — in vom. tankom in letalom. In ko v^a važna prometna središča v so Kitajci zadivili ves «yet z 13 provincah, ki zavzemajo o-odbijanjem japonskih napadov krog 575 tkoč kvadratnih milj na šangaj, je takisto nekateri prostora. Vse navdušenje, vse izmed nas mislil, da ni dovolj, žrtve se razbile ob premoči da ima nekdo moderno oprem- iaponskih topov, strojnic, tan-Ijene armade. Isto smo mislili kov in bombnih letal. Gola in mnogi še mislijo o Španiji.! r>r-»a res da ustavijo kroglo; ••Ljudstev, ki so odločena, bra-1 toda človek je mrtev.. . niti svojo svobodo, ni mogoče podjarmiti!" smo si mislili.
Kakor poprej Etijopija in Toda dejstva?	Španija in zadnji čas čehoslo-
Žrtve grde igre
dopušča, da se križem dolzi ljudi "komunizma", ne da hi ■»e vprašajo za dokaze, ne daje bas pečata verjetnosti njegovi izgovorom. Saj je bila
ličnih produktov, donHin si jih delavci in kmetje ne morejo
to njihove lastne predsodke prrd tem odsekom že vsa Ame- privoščiti!... O tem taki mo-proti ljudem, proti katenm rka nadikana kot eno samo o ž'e 710 crovore. pričajo. Pošten omisle-či Ame-j ?-Omno komunistično gnezdb	Lcmke potipan
r i kanci, je dejal predsednik, — "komuniste" vidijo od^eko- w
Meh ska
stavil. Kako modno je šele, ka-|t:soC- vojakov in 500 bojnih i Vtet*k*m! dar so skladišča prepolna raz-j tal. Se enkrat toliko vojaštva j -
in še več letal ie pa čakalo v zaledju za slučaj odpora od strani čehos.
oblastniki.
komu-
Likota v Španiji
Vsa poročila iz lojalist!čne
ve pr/ce med unijskim deldv-	vliU!a, je ra'/Ja-:i a Španije se strinjajo v tem. da
i; a - . I	stvom. med demokrati, :p'oh	akrov veliko pose?vvo v v]ada Ufn izredno pomanjka-
Frank Zaitz bo pre-
*	kmaki pod vtisom, da ie ze vse .	, , .,?	. . Iltlffnp nnnr»vili to čr -n
'	sega predsednmkega aspiranta	napra\m	it .11
VVilliama Lemkeja iz North
Dakote.
Daladier mlati po nistih
Francoski premijer Daladier
Dejstva pokazujejo drugačno sliko, žalostno in obupno. Etijopija je kmalu klonila pred italijansko mehanično premočjo. Španija se £e upira, ker dobi od časa do časa nekol ko pomoči od zunaj—toliko, da spet iahko zadiha, pa je že spet na cedilu — ampak pri tem pa tud£ neprestano izgublja na Prv'i terenu in, če bo prepuščena sama sebi, kar je verjetno, in se
vaška, tako je tudi Kitajska postala žrtev grde imperialistične igre. Jponski imperializem si hoče zagotoviti nadvlado na azijski celini. Angleškim in francoskim im peri a listom pa tudi «ovjtski Rusiji to ni po godu. Toda nobena noče iti na pomoč napadenemu ljudstvu, dve. da ne bi morda pomagali Moskvi do azijske hegemonije, tretja pa iz istega vzroka čaka, kako bo stvar po-
daval v Penni
j izgubljeno in je samo Se vprašanje časa, kdaj pride sem Sta-Kcnferenca društev Prosvet- l n in prevzame vrhovno ko-ne matice in klubov JSZ za za- mando! Vsakdo, komur se je padno Pennsylvanijo je skle- z]jubilo. je lahko in še lahko nila aranžirati predavateljsko pre<, tem 0<j,€kom pobarva s turo, na kateri naj bo Frank jI škrlatno bar\'o vsakogar, do
ne zgodi v evropski politiki . , JM . 1 naravnost kak čudež, kar je tekla in ali se ne bi morda naje na kongresu social-radikal- ^ ma!o verjetn0f te<laj bo! zadnje dosegel zaželjeni ciljne <tranke zadnji teden napra- wojo ^^ prej aU R]oj I2J?U brez prevelikih žrtev — na tu-vil hud izpad proti komuni- biJa Ce .. faiistično-kratnarska JI račun. Moskva, London in
politika ponudi nazadnje delno Pariz igrajo v bistva sorodno
politiko—Mus-japonski gene-
komuni-
^tom, s katerim pa je povzročil
precej skrbi ostalim vplivnim j<apiUlla' jjo čehoslovaškem | imperialistično voditeljem stranke, ki se zave- vzorcu bo(io )oja,U(i fte !ahko|solini, Hitlr in
Zaitz, ki se je pred 5. tedni vrni! iz Evrope, govoril o svojih vtisih v Ju gosi vi i i in v drugih deželah, ki jih je obiskal.
Za stvar se je zavzela na svojem prošlem zborovanju tudi federacija društev SNPJ za zapadno Pensylvanijo.
Na sestanku, ki se je vršil v nedeljo 30. oktobra na Stra-banu, Pa., je bilo sklenjeno, da bo Frank Zaitz predaval v naselbinah Pittsburgh, Cover-dale, Library, VVillock, Moon Run, Broughton, Bridgcville, Universal, Imperial in v dru-)rih. ki se še priglasijo.
S predavanji v Penni prične 20. novembra. Sestanka v Stra-banu za razpodelitev datumov so se udeležili tajnik konference Prosvetne matice J. Am-
katerega ima kakršne koli predsodke, politične ali drugačne. In zdaj ie pa šel iskal
Petičen ferman ob službo pri WPA
V pit-burškem okraju je bil odpuščen iz službe kot forman pri WPA neki Frank R. Fleming, ki jp lani podedoval nad
napraviti
Francovo orožje ni moglo do-	, • •
¥	. . . . ..	da 10, da dolgujejo mnogo par-
se6i. Letošnja letina je bila ze- inmPntat-niH sedežev socialisti- %ese 11'
lo slaba, živil od zunaj ne pri- čnim in komunističnim glaso-	Drug za drugim ...
de dovolj in Francove bojpe la- vom, ki so po dogovoru povsod; jn Kitajska? Herojsko bor-
d je notopijo še mnogo od tistih glasovali za tistega kandidata Jh> v0<Ji proti jap0n.skim osva-
ladij. ki vozijo lojalistom po- ljudske fronte" ki je dobil_______
..........	• pri prvih volitvah največ gla-l--------
trebna živila. Lojalisti morajo ^ HenMt eden glavnih vo-
skrbeti tudi za tri milijone be- franke, je ostro vnrašal
ral pa medtem neovirano osvajajo nova ozemlja. To je politika, ki mora voditi v splošni samomor.
(Nadaljevanje na 3. strani.)
v Mkhigan, Min-j70 dolarjev, pa vzlic temu ! Jruni.ev jz rebelnega teritorija. Daladierja: "Ali sploh veste, (tudi de-1°*tal na relifnem delu, ki mu ^^ taja poiožaj ob- kaj ste storili?" — Herrlotu je prinašalo $150 na mesec. _______ _______, . ^ Aw%„Uifk stvar ni všeč-tudi zato, ker postavlja na vidik konec franco-
"komuniste nesoto in Californijo mokra<tski kandidat za governer j a Olson je "komunist") — tik pred volitvami.
Zapravljen čas
Kaže, da bo šel ta odsek v pozabo kot eden i/.med tistih, ki so po nepotrebnem tratili
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Nekaj o vsebini prihodnjega letnika Ameriškega družinskega koledarja
Mož lastuje tri hiše, dva avto- "Pen. <> zdaj še Anglija in mobila in uposluje služkinjo... | Frnm-ija priznata Francu pravice vojskujoče se stranke, bo
Libija del Italije
Mussolinijev fašistični veliki u'et je proglasil afriško kolonijo Libijo (večinoma pu^avski pesek) za "sestavni del Italije." Libija meji na eni strani
ta lahko za''d s popolno blokado lojalistične Španije, ki bo na ta način popolnoma izstra-da na.
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Zakon o mezdah in urah je stopil v veljavo
men poizkm v smer nanram
regrVranju delovnega ča^a in
ki je bil že davno potre- ki lahko pošiljali na trg blago
Dne 24. oktobra je stopil v nimalnih mezdah, ki govori, da brozich, predsednik federacije! veljavo zvezni zakon o mini- se v posameznih industrijah
SNPJ čipčk", Ix)vrenc Kavčič malnih mezdah in delovnih u- medtem lahko dvignejo, ako to mezd. n -......... .	mno<roi nižiih cenah kot
iz Svjana, John Terčelj in ne- rah, ki določa najnižje mezde priporoči industrijski odbor, ki ben, danes bi pa moral biti Zi po m no* ^ ^ern[h državah kai drugih članov.	I in najvišji delovni čas za ame- ga nastavi administrator tega izboljšan. Vendar, zate ck je «u	_
Kdor želi nadaljnih infor- riške industrije. Od tega dne zakona. Ti odseki bodo sestav- tu.-Da delodajalcem ne uva.n. Kjer so m it m1 - mlMraJnju. macij o aranžmi za ta preda- pa do 23. oktobra 1030 ne sme Ijeni iz zastopnikov delodajal- je razumljivo, kajti njim smrdi Kiaise.
nobena industrija z »poslov a U cev, unij, ki reprezentirajo de- vsaka kontrola od strani zve-nobenega delavca ve«č kot 44 lavce v posameznih industlrijah zne vlade in bi najrajši na vse ur na teden ali mu plačati-manj in javnosti.	vtčne čase delali po svoji gla-
kot 25c na uro; naslednje leto Proti novemu zakonu vlada vi. Zato bodo nedvomno sli -•e skr*i delovni teden na 42 hud odpor v indmstrijskih kro- st diš*-a ter skušali ovreči ur, minimalna me/da se pa dvi- gih, ki trdijo, da jim bo ško- zakon. To so seveda ne gne na 30c; ta minimalna me- doval. Njegovi zagovorniki pa vseh industrijalcev. Tisti, zda ostane v veljavi za dobo pravijo, da bo pomagal tako ter m šestih let; dne 24. okt. 1010 sej delavcem kot industrijam, ker šeni za novi maksimalni delovni teden skr- hi preprečil nepošteno konku- predvsem podjetnikov v mdu-či na 40 ur, minimalna mezda renco in onemogočil takozva ie rtrijah kot jo nji primer oblake pa dvigne 24. oktobra 1045 potilniške delavnice (mveat- čilna jndustrija. ki je imela hu-na 40c. Važna je določba o mi- shons). V resnici je prvi rkro- do konkurenco na jugu, kjei nje ai.
sko-ruske zveze, ki je bila njegovo delo. — "Ljudska fronta" je po vsem, kar se je zgodilo zadnje čase, nedvomno v zad-njh krčih. delavstvo bo to, spet nov nauk, koliko se je zanesti naše vsakoletne knjige. V mem na meščanske elemente.	častno zastopani naši hikaj-
inji in starokrajski sotrudniki. V leposlovnem delu na primer Angolo Cerkvenik s črtico "<Po-vratek", A. Lindarac (psevdonim sta rok rajskega sotrudni-ka) je napisal satiro "Strokov-niaki", Ivan Vuk, Mile Klop-čič, Tone Soliškar. Culkovski. Ivan Ivanovič, L. Mrzel in več drugih piscev iz starega kraja bo v tem letniku zastopanih s pesmimi, povestmi, s članki in raznravami. Zelo zanimiva mod temi bo za vse naše čita-
Petindvaiseti letnik Ar,ieri-| Glavni del gradiva so seveda škega družinskega koledarja prispevali naši tukajšnji lite-bo po vsebini, ilustracijah in rarni delavci; med njimi Louis opremi ne le ohranil, ampak 1 Beniger, Anton Garden, Etbin znatno povečal sloves te Kristan, Ivan Jontez,
se je doslej delavstvo nesramno izkoriščalo, da so podjetni-
vanja, naj piše tajniku Prosvetne matice Chas. Pogorelcu na naslov 2301 So. Lawndale Ave., Chicago, (11.
Naj bo k temu poročilu še dodano, da bo za kritje stroškov te predavateljske ture pobiralo prostovoljne prispevke, na vsakem sestanku, oziroma shodu, organizacije kot take pa nimajo pri tem nikakih obveznosti, razen da bodo sodelovale za čimboljši uspeh.
na ta tiče ka-
kra iše.
je tako konkurenco na račun delavcev.
Ni dvoma lahko mnogo boljši kot je. Vndar jo začetek v pravo smer, da se uvede nekakšen
vladala
Milan
Medvešek. Ivan Molek, Anton Slabe, F. S. Tauchar, Anton Zaitz, Sta nley 2ele, Frank Zaitz, Joseph Drasler in par drugih.
Molekova črtica "O možu, ki je hotel biti milijonar", je poglavje iz zgodovine naših priseljencev. Mnogi se bodo karakterjev v nji še spominjali. Anton Garden predstavi ci-tateljeni zanimiv opis slovenske farmarske naselbine W lila rd v VVisconsinu, Stanley Žele pa poda spet zgodovinski spis, to pot o znameniti zbirki slovenskih knjig v Chicagu. Zgodovinski pregled o postan-
red v anarhijo, ki je nrmaš i koHsti. <"0 navdu- j doslej na tem polju. Od orga-P	gnkon To se tiče niziranega delavstva pa bo od-|darstv«
visno,
tel je, posebno še za one, ki so
1 ui n ,fltnn ! kdaj delali v sta rok rajskih pre-, tla bi bil ta zakon _________.atirn ku in razvoju Ameriškega družinskega koledarja skozi zadnjih 25 let je priredil Frank Zaitz, ki je dalje napisal tudi
mogovnikih, Mrzefova satira "Gladovna stavka v Trbovljah", ki je izšla v njegovi knjtai "Bog v Trbovljah'1.
"CiJji socialističnega gospo-je razprava, ki jo je da se bo ta zakon ne sa-| priredil za koledar slovenski mo izvajal, temveč tudi nepre- profesor ekonomije, ki pa bo .fino izboljševal in izpopol- vsled znanih vzrokov v članku
podpisan z drugim imenom.
članek o ligi narodov, o "naših Amerikancih v starem kraju", o "novi dobi teme" in več drugih. L. Beniger piše o tragičnem boju svoje sestre s tubor-
(Nadaljevanje na 2. strani )
J
PROLETAREC
UST ZA IHTE RESE DELAVSKEGA UUD3TVA._
IZHAJA VSAKO SREDO.
iMlaja Ju|oilov«nik> Delavska Tiskovna Druiba. Ckicago, lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA ▼ Zrdinjenih driavah sa eelo leto $3.00; ks pol lets $1.75,
sa fatrt lota $1.00.
Inozemstvo: zs celo leto $3.50; zs pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in očisti morajo biti v naiem uradu nsjposneje do pondeljka* __ _popoldne zs priob^iter v številki tokolega to^is.
PROLETAREC
Published every Wcdnesdsy by the Jugojilav Workmen*s Publlshlng Co.,
Inc. Established 1006.
Editor......................................................................Frsnk Zsitz.
Business Manager..................................... Charles Pogorelec.
Asst. Editor snd Asst. Business Msnsger ... ..Joseph Drasler
SUBSCR1PT10N RATBS: United Ststes: One Yesr $3.00; Six Months $1.75; Throe Months $1.00. Foreign Countries, One Yesr $3.50; 91x Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL
TeUpkon«) ROČKWELL 2864.
Vprašanje starostne preskrbe
t
Vprašanje preskrbe ostarelih ljudi, ki nimajo lastnih sredstev zi preživljanje, je eno najbolj perečih vprašanj, ki so nastala vzporedno z razvojem industrijske dobe. Dokler jo bilo človeštvo v stadiju poljedelstva in obrti, se je pač vedno našel "kot" in kos kruha za take ljudi, industrijska doba je pa to docela izpremenila. Vedno več ljudi je bilo odvisnih od zaslužka v Industriji ali trgovini, ki je bil njihova edina posest. In tem ljudem je bilo vedno težje skrbeti za ostarele svojce, ki si niso mogli več služiti kruha, bodisi vsled opešanja moči ali pa, kar je zlasti danes slučaj, ker še za mlade ljudi ni dovolj dela. Poleg tega je pa moderna zdravniška znanost zadnjih sto let dosegla, da se je povprečna človeška živijenska doba znatno podaljšala. In tako imamo vsako leto več starih ljudi, za katere ni "kota" ne kruha.
Za domače ljudi je postal star človek breme, ki je zlasti v naših dneh pičlega zaslužita, brezposelnosti in relifa vedno občutnejše. Bolj kakor kdaj peprej se občuti danes potreba po rešitvi tega vprašanja.
Socialistična družba, ki bi poznala samo produkcijo za porabo, bi ta problem hitro rešila. Dokler si zmožen, delaš in produciraš za se in za skupnost; kadar se postaraš in si potreben počitka, je dolžnost skupnosti, da gleda, da ti tudi na stara leta ničesar ne manjka.
Toda mi živimo v kapitalistični družbi, kjer nekateri dobe preveč, drugi pa premalo od produciranih dobrin. Tako nastaja neenakost v razdelitvi skupnega premoženja, ki ustvarja vrsto perečih problemov. Najbolj tare skupnost »problem razdelitve dajatev, ki so potrebne za normalno delovanje družabnega ustroja. Tisti, ki dobivajo najmanj, so že preobremenjeni; manjšina, ki dobi več, se pa brani prevzeti pravičen delež bremena, ki bi ga morala odrajtati v razmerju s svojimi dohodki. To je krivo, da na eni strani poleg drugega tudi ni «red«tev za preživljanje ostarelih ljudi, dočim je na dru^i vsega preveč. Delavec, ki ima družino, šeto s težavo preživlja; za ostarelega očeta ali mater pa nima ne prostora v hiši ne kruha. Torej je treba ijledati, da nekdo drugi prevzame to skrb nase.
Kdo? Skupnost ali družba, ker nji je lažje in za katero dela tudi on, je delal oče. Toda kapitalistična družba noče prevzeti te odgovornosti, temveč hoče, da dalje ostane na ramah posameznika. Kapitalisti na primer nimajo nič proti starostni pokojnini; njim bi bilo všeč, da se uvede, ampak stroške »naj plača delavec, ne on. On ni pripravljen odstopiti nobenega delca od nakupičenega dobička v socialne svrhe. K temu ga je treba dele prisiliti.
Vprašanje starostne pokojnine je dandanes tudi v Ameriki stalno na dnevnem redu. Večina ljudstva je že spoznala, da je skrajni Čas, da se to vprašanje reši. Ampak kako?
Zadnja leta je pognalo iz raznih glav na tucate raznin pokojninskih načrtov, od dr. Townsendovega, ki je obljubljal dve sto dolarjev na mesec, do zadnjega v Californiji, ki obljublja trideset dolarjev vsak četrtek vsem prebivalcem, ki so dosegli šestdeseto leto starosti. Križ z vsemi temi načrti pa je, da določajo, da mora pokriti stroške tega zavarovanja proti pomanjkanju na stara leta — mali človek — delavec, kmet in mali trgovec, ki je že sedaj preobremenjen z raznimi socialnimi dajatvami, z davki vseh sort. Zato ti načrti ne pomenijo prave rešitve.
Zvezni zakon o starostnem zavarovanju je tudi pomanjkljiv, ker ne prinaša nobenega olajšanja tistim starim ljudem, ki so že danes tu in brez sredstev.
Posamezne države imajo penzijske zakone, ki imajo večinoma isto hibo kot zgoraj omenjeni načrti, poleg tega pa še drugo, namreč prenizko odmerjeno starostno pokojnino. Ti zakoni so potrebni izboljšanja, dokler ne dobimo enotnega zveznega zakona, ki bo rešil to vprašanje za vso deželo.
Socialistična stranka v Per.nsylvaniji predlaga začasno rešitev, po kateri bi vsak prebivalec te države, ki je dosege1 starost 60 let, dobival po 60 dolarjev mesečne starostne pokojnine. Izvzeti so ljudje, ki imajo zadostne dohodke za preživljanje. Kar je pri tem načrtu najvažnejše, je pa to, da ne skuša zvrniti dodatnih bremen na delavce, temveč na tiste, ki imajo največ in ki so doslej najmanj prispevali v socialne svrhe — na ljudi z visokimi dohodki in na velike dedščne.
Taka rešitev tega problema je v sedanjih razmerah in sistemu najpravičnejša. Delavec in kmet sta že tako preobremenjena s socialnimi dajatvami, tisti ljudje, ki imajo od te^a sistema največje koristi, pa se še zmirom branijo, odrajtati svoj delež od dobičkov, ki so jim jih pomagali spraviti na kup ljudje, ki so danes stari in v potrebi.
Starostna pokojnina je stvar skupnosti. Ker pa imamo tak sistem, da je razdelitev dohodkov neenaka, naj tisti, ki imajo večje dohodke, tudi sorazmerno več prispevajo v to svrho.
Starostna pokojnina se mora financirati rz davka na velike dohodke in dedščine. Delavec se itak ne brani nositi svojega deleža tega in drugih socialnih bremen. Toda preveč jc preveč in zdaj je čas, da prevzamejo svoj delež bremena tudi tisti, ki imajo največ. t
DRŽAVNA MILICA NA POZORISCU STAVKE
najst minut, vodnik da signali lika |fnjač» r- V^H)! v*tl P»r — in hajd nazaj v bus v na- sto tucatov turistov, kJ so pri-rlednji kabaret. Prišedši ven!šli notri enako pod vodstvom sem se potipal po žepih in se kakor mi — pa je kaj lahko, ustrašil za čeke. Ni jih bik), da se človek zameša med take, Strela — spomnil sem se tiste-1 med katere ne spada, njeg>vi ga dekleta tik *ebe in hitvl sti* kovati po žepih. Da, saj res — | kril sem jih bil v drug žep in bili so še tam. Bilo mi je žal, da sem tako hitro osumil dekleta, ki je bržkone po&eno kot ie more biti v takih nižinah. Vodnik to/mači: Kabaret, ! v katerem smo pravkar bili, je | v najbolj nižinskem, razvpitem delu Pariza. Bus je vozil počasi, mimo "nočnih lokalov", ki so se vrstili drug za drugim, iz njih pa so prihajali razni a-
v Sioux Cityju, lowa, v uniji CIO organizirani dalavci.
PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
FRANK ZAITZ
IV.
zern^ko beznico. Dolg nizek hodnik, in voznik je tolmačil: /^'Tu so se one in one dni shajali revolucionarji. Prostor je tako skrit, da jih nikoli niso izsledili. V kabaretu je mlad bari-tonist prepeval kvantovsko pesem in ji pomagal priti do pomena tudi z deklamiranjem in gestami. Tudi tu smo dobiti nekako pijačo — absint ali kar že bi se ji lahko reklo. Meni ni ugajala in tudi večina drugih iz naše druibe jo je pustil« na
__mizi. Ostalim gostom pa je
morda prav prišla, je zelo interesanten za pomen- šli v dva lokala, ki so bolj ple-ke posebno za one, ki se zani- Aišča kot kaj drugega in od majo za delavsko gibanja. In časa do časa postrežejo s pro-je mož res prikupen in nevsi- gramo. Zdaj pa gremo v prvo-Ijiv. Ko sva se z Angelo nazaj j v.srtni kabaret, je dejal vodnik, grede oglasila, da ga obiščeva, Sli smo v Tabarin" in dobHi ga ni bilo več v Parizu.	prostor pri mizicah na baiko-
Francoska prestolnica slavi nu, ki je namenjen za take vr-kot glavno mrnto mode, p > svo-1 poste, kakor smo bili mi. . - v .	4 . .. ! jih gledališčih, muzejih, po Oni, ki prioejo *ami in plačajo
mf^J®tZa A1!0 i zgodovinskih spomenikih in šel veliko višjo vstopnino. Idobe
pa odidejo, kajtivozniki imajo vse preračunano skoro (le minute in nočejo čakati.
Ta.ko sva videla "nočno življenje" v petih kabaretih *a manjšo vsoto, kot jo porabiva včasi tu na kakšni naši veselici. Seveda, če bi hotel kdo v teh kabaretih zabavo, ne pa samo pasti radovednost, bi moral vodnika opustiti in priti kot "regularen" gost.
Angela ne je — naravno — zanimala v Parizu tudi za žen-tordi. Nato je nas vodil v pod- *ke klobuke. Saj je v Chicagu
P rad kratkim »<• za>tavkali v Swiftovih klavnicah milico, ki jm sa»trasila Swiftove klavnico. Na »liki s.
• tavkarji, katerim govori organisator CIO, naj »o ma-drla mirro, da ne bo imela milica povoda sa nastop Governer je kmalu po isbruku stavke poslal tja driavno preti njim. Miličarj« vidita na dosni.
Dasi je Pariz mesto mnogo- P°zna» Je to najcenejši način faf;,| marsl-fesa K(lor jG more prostor v dvorani Natakarji sc
. _	.inim.nnin	. .	.	_
potovanja.	j ne b(j mu ^ ako y Parizu j prinesli vsake mi izmed nas *a
Najboljši razgled po Parizu j na eno operno predstavo. šampanjca. Bil je dober in je iz Kiffelovega stolpa. Do do- Vstopnina za gotove dneve je i **™ W popili, bre sredine vozi velika vz.pe-izelo zmerna, ako vzamete ce-samo čez noč, ali pa se takoj j njača, in potem do vrha neko- nene vrste sedež, užitek pa isti. presedejo in potem hajd na- jiko manjša. S prve točke je pariška opera v centru mesta
je kra.-na zgradba, ki pokriva
terih zanimivosti, si jih ogleda le malo naših potnikov. Pridejo iz Cherbourga ali iz Havra, izstopijo, so v Parizu morda
in poiem najel na prej v rojstni kraj. Enako so lep razgled, nato vstopiš v o-navadno v Parizu čez noč^^n^enjeno manjša vzpenjalo in morda še kak dan daij, na poTrsPc?VlWtaš mesto pod seboj z vratku v Ameriko. Vodnik Sr- višine 984 čevljev. Tu proda-bov je vprašal člane svoje sku- jajo razne "suvenirje", Pijačo,
pme že v našem vlaku, koliko *like itd. Eiffelov stolp letos. r;zu kakjh pet -n lridesel res jih je pripravljenih priglasiti popravljajo in mu utrjujejo :e- i dobrih opernih in dramskh »gl*.
po zatrdilu knjig o Parizu vec površine kot katerokoli drugo gledališče na svetu.
Podatki pravijo, da je v Pa-
Mlada švedki-nja v naši skupini, ki je prišla v Pariz s starši, je rekla, da ga pije prvič in da ji je ta pijača prav všeč. Spored je bil prili-čno dolg. Dekleta so imela na sebi manj zakrival kot je običaj v Ameriki — toda plesi in vse, kar so predvajali, je bilo skoz in skoz dostojno. Nedvomno nam "pravega" nočnega
zgodaj zjutraj so se odpeljali! nirji se veliko trudijo, kako bi proti Zagrebu. Prenočišče jim Ka rešili pred pogubno r;o.
~ . . ..	...	,v hotele, v katerih so nas po-
Za poglobitev v pariške mu-	Dya jakfl gU se nam
žeje bi vzelo časa. VečinonaL ,	, ,
je plačala Cunardova družba. Vstopnina na stolp, vključiv- *J	izgubilatoda ne namenoma.
Nekaj dni pozneje se je pripe- ši voznina z vzpenjačami, je v ^	_ 1 _ .Lv 1 V Pred "Tabarinom" je bila ve-
ljala v Pariz dokaj velika slo-inaši valuti okrog 60c.
Dokier
venska skupina, ki je tudi po- ni bil v New Yorku zgrajen to vala pod skupnim vodstvom, nebotičnik Empire State Buil-Le nekateri izmed nje so rekli, ding, je bil Eiffeiov stolp v Pada bi se radi ustavili v mestu, rizu najvišja zgradba na svetu drugi pa so hoteli čimprej da- in je še danes arhitekto<nično lje proti Ljubljani.	in z ozirom na prilike za raz-
Tudi če se ta ali ona takih *,ed najzanimivejša, skupin odloči porabiti par dni Zelo mikaven je pogled po za ogledovanje pariških zani- Parizu z bazilike Sacre-Coeur.! jjjJ opravili v podzemlje. Kajti mivosti, se le malokatera tura Zanimiva je pot do te bazilike, par sovražnih aeroplanov s zadovoljno konča. Enemu se ako greš na vrh griča po Mont- svojimi bombami in zažigal-
posetnikov, ki se za muzej te ali one vrste posebno zanimajo. Našim ljudem je najbolj znan muzej umetnin Loure. Ogromna bogastva so v niemu. V sredi septembra to leto, ko je izgledalo, da lahko vsak hip izbruhne vojna, so v Loum pospravi i mnogo slik s sten in kipov tre drugih umetnin ter
pri tem delu že 25 let. In so ji modUtke naročale: poglej v to in to trgovino v Parizu, in v to in to delavnico, morda dobiš kaj ziMtnja, kako vrše to delo tam in pa nekaj klobukov najnovejše mode si zapomni. Meni seveda ni za te vrste potovanja po Parizu, pa sva se dogovorila, da obiščem jaz še te in te kraje, ona pa naj gre po teh svojih opravkih. Spomnil sem se na ta dogodek, ko sem pred par tedni poshišal v Chicagu takozvano "jugoslovansko ra-Nato smojdio uro". Anouncer Mr. Mar-Čan je oglašal, da se lahko vsaka Jugoslovanka nauči izdelovati ženske klobtrke v najkrajšem času. Pokličejo naj to in to telefonsko številko, in napravijo ddpovor z žensko, ki se je pravkar vrnila iz Pariza in uči po pariški modi. V par tednih, pa znaš. In potem ti preskrbi delo. Angela jo je poklicala in jo vprašala za navodila in cene.
Dotična bržkone še nikoli ni bila v Parizu. Računa $50 in obljubi vsaki tudi delo — ko se nauči. Toda dela je malo in še to je sezonsko. Stotine žensk v te vrste stroki v Chicagu je zaposlenih le po par mesecev v letu. Toda plaiai $50, nauči se, pa imaš delo.
čas, ki sva si ga določila za po.set v Parizu, je nama potekal. Rada bi bila šla še v Ver-sailles, a ni bilo več mogoče. Tujcem so ga zaprli in delavci so ga prenavljali in lišpali, ker ga je vlada določlia za zabavišče angleškega kralja, ki je imel priti v kratkem na slovesen uradni obisk. Pospravila sva prtljago in se odpeljala v Švico proti sedežu iige narodov.
Nekaj o vsebini prihodnjega letnika Ameriškega družinskega koledarja
(Nadaljevanje s 1. strani.)
torju Josiipu Stalinu, Etbin Kri-
zdi škoda denarja za vstopni- j martre peš. Ampak za one, ki nim plinom bi napravilo Lo"uru stan Pa se predstavi z daljšo ne in voznine, drugi je muze- niso navajeni hoditi navkreber nenadomestljivo škodo.	-------—
Prvo in glavno temeljito načelo vseh zatiralcev je, da ob drže zatirance v nevednosti.
jev "že sit", tretji se za cerkve itak ne zanima, četrti bi šel rajše v kakšne zloglasne kabarete, o katerih je slišal, da so le v Parizu taki, peti se kislo drži, češ, da se mora dolgočasiti zaradi drugih, ki nočejo takoj naprej, in tako se dostikrat te skupine po ogledovanju razidejo prav slabovoljno.
Vzlic temu si ogledujejo Pariz v vseh letnih časih, posebnp v poletju velike organizirane skupine, na primer slikarji skupaj, dijaki skupaj, profesorji skupaj, hotelirji zase itd. k£jti vsaka takih skupin ima posebne namene in se zanima za svoje posebne stvari.
Midva sva porabila v Parizu vsega skupaj dober teden dni. Nekatere reklame o Parizu trdijo, da si človek po smetre-nem načrtu lahko ogleda glavne zanimivosti tega zgodovinskega mesta v osmih dneh. Načrt določa, da se voziš vsak dan v ogledovalnem avtobusu in poslušaš predavatelja, ki ti tolmači pn te vodi po muzejih, v zgodovinskih poslopjih, cerkvah itd. Midva sva potovale, po mestu največ po svojem načrtu, vozila pa sva se s podzemsko železnico ali pa z avtobusi, ki so nadomestili poulične kare. Te so letos v Parizu popolnoma odpravili. Omrežje prog podzemske železnice se razteza po vsem mestu in je večje kot pa newyorške pod-ulične železnice. Vagoni so dveh razredov: II. in III. Voznina je ista neglede kako dolgo se voziš in kolikokrat se
'ntkam premično sliko", ka-
ln na večje razdalje, utrudi ji- j Zelo slovit je v Parizu mu- kor ji pravi on, "Svilene noga-va. To je bil menda edini izlet, /e] prikazuje razvoj indu- v'ice'• je res času primerna ki ga je naša slovenska skupi- j strije. daye muzej, v katerem; satira
kulozo. Preminula je v Sheboy- ; je članek "Fatalizem in .ielav-uanu, Wis. Milan Medvesek je sko gibanje", katerega je na-napLsal daljšo študijo o dikta-j pisal za koledar eden najboljših marksističnih teoretičarjev v starem kraju. Podpisan je vsled umljivega vzroka s psev-
na (šest oseb) skupno napravi-j Cf) zgodovinski predmeti iz la, razen da smo si skupno o- francoskih revolucij: muzej, v gledali tudi nekaj kolodvorov katerem so umetnine iz sredin uradov v Parizu, posebno njetra vei<a jn renesance; mu-kajpada tiste, v katere smo zej umetnin iz daljnega vzho-morali radi opravkov. Mrs. (la> jn več drugih, skupaj ka-Gerbčovo iz Cantona so začele ^ih trideset, boleti noge. le na ladji je že- Neki Madžar, ki živi v Chi-lela, da bi ji katera izmed cag-llt Mj je vzel za ogledovanje žensk nekaj dni nosila njene j zanimivosti Pariza šest tednov, nove čevlje, da bi se razmeh- v svojem rojstnem kraju Bu-čali. Hoja po Montmartre je (iapešti pa je bil osem tednov, večino naših sopotnic utrudila, Mnoge tujce interesira v Pada so postale lar nejevoljne. rizu takozvano "nočno življe-Mid va pa sva imela v načrtu |jje"f K j ^a je tu kajpada vsa-še veliko sličnih pešpotov — ke 8orte< Navadnim turistom,
torej jih bova morala napraviti sama, pa ne bo nikomur neprijetno, razen morda nama, če bi se le preveč upehala.
Na pokopališče Pere-Lachai-se ( na grob komunardov) je naju spremljal francoski sodrug dr. Leon Pollinger. Govori dobro angleško — ampak
ki nimajo dovolj sredstev, in ne ča.sa, da bi mogli "nočiV življenje" motriti zdaj v enem zdaj v drugem kabaretu in plačevati visoke cene, ponujajo na razpolago avtobuse, ki te vozijo za ceno par dolarjev v kakih pet kabaretov. Pred vsakim kabaretom vodnik pojasni,
čemu tudi ne — saj poučuje v kakšne vrste nočni lokal je to, tem jeziku! Z njim se je slu- nato vzame skupino v notra-
čajno seznanil v neki restav-
njost, jo posadi okrog miz in
ki živo zadene v ameriško plutokracijo in njene "humanitarne" akcije, v tem slučaju v njenem boj kotiranju japonske svile, da pomaga "kitajskim ženskam".
"Upornika Brezniča lastni življenjepis" je daljša povest, ki jo je za ta koledar napisal Ivan Jontez, dalje pesmi "Kje je Mesija?" in "Božja zapoved". Anton Slabe slika težko stanje v bedni družini, ki se bori s preobilico božjega blagoslova. F. S. Tauchar piše o "Pokljukarjevih neprilikah" in Anton Zaitz o rojaku, ki se je dal v zadnji svetovni vojni vje-ti pod imenom svojega ubitega tovariša, tako da je Jvsled izmenjave imen bil beležen res ubiti za živega, dočim so živega proglasili v domači občini za mrtvega in ga vpisali na farnem pokopališču zaeno z imeni drugih padlih na spominsko
Kadar želite km j oflaiati,
Zelo dober v tem koledarju spomnite se "Proletarca".
donimom. Med drugimi dobrimi satirami bo čitatelje nedvomno zelo zabaval »Ivan Vukov "Testament Pavla Obisače", Tone Mačkov "Tahitanec v Evropi" itd.
Poleg tega gradiva vsebuje koledar spremembe na polju slovenskega časopisja v Ameriki tekom toga 'leta, seznam obstoječih slovenskih listov, podatke o slovenskih konvencijah, ki so se vršile leta 1938, in številne druge podatke.
Med ilustracijami bo zastopan Stanley 2ele s tremi originalnimi slikami, dalje nekaj naših sta rok rajski h in drugih umetnikov.
Kakor prejšnji, bo tudi ta ali jubiljeni letnik vezan lično v platno in cena mu je ista kot prejšnja leta, namreč 75c izvod. Naroča se ga pri "Proie-tancu", 2301 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
raciji Jakob Zupan. Mrs. Gr- natakarji prineiso vsakemu že bec in njena hči, Zupan in nje- od avtobusne družbe za prire-gova hčerka so naročali večer- janje ogledov v naprej naro-jo. Ampak v dotični testavra- čeno pijačo. Prišli smo v "ni-ciji ni znala nobena natakarica žinah". Dobili smo sedeže pri angleško. Pa je baje šla Miss par daljših mizah. Tik mene je Grbec — učiteljica iz Cantona dekle z ulice in nasproti nje — z jedilnim listom okrog in fant, ki je imel ustnice poma-sama zase vzklikala: "Ali zna zane z rdečim, kakor ženska, tu kdo angleško —?" Oglasil I Hitro sem pospravil svoje reči se je dr. Pollinger— tako mi je iz hlačnih v notranje žepe suk-pravil sam — in se z njimi «e- nje. Potem sem opazoval plese, znanil. Zupan ga mi je dan Našminkani moški plešejo z pozneje predstavil — češ, da moškimi. Preteče deset ali pet-
ROJAKI V MINNES0TI!
V četrtem distriktu St. Louis okraja je kandidat
za komisarja
JACOB L. PETE
Volite zanj 8. novembra in za celotno listo FARMER-LABOR STRANKEK-
Novamber 2, 1938
P rolet »r
NEMŠKA SPIJ0NA
JOACHIM BARCKHAUSEN—IVAN VUK
DŽINGIS KHAN
Povest o mogočnem "Gospodarju sveto" in o njegovih vojnoK v trinajstem
stoletju v Aziji
---■--------IOBOI-TBOOPK
Dan in noč je psedel, razmišljal in dela.. Glavno mesto premagane države Hia, pred katero stoji z armado in ga oblega, pa se ne meni za njegove načrte. Trdovratno kljubuje.
Reč, ki mu je bila Ae najvažnejša, ki mu je ležala vedno v mislih, ki «e je vedno sukala okrog njegovih načrtov, je bila Kitajska.
Že dvajset let se mora mučiti s to drža »o, da bi ta bitja s kitami podvrgel svoji volji popolnoma.
Ali ni mu še uspelo. Zopet in zopet je zavrelo v tem ali onem kotu. Vedno zopet so se pojavile strnjene kitajske tolpe, do zob oborožene, da je bilo življenje mongolskih oblastnikov vražje grenko.
Džingis khana je ščemelo po starih, od pro-tina nabuhlih prstih. Odločen je, da naredi natančno tako s Kitajsko, kakor je naredil tu s Hio. Vse Kitajce pokolje.
Njegovi generali so bili vsi navdušeni nati to Džingis khanovo idejo. Nekateri ao imeli za to predloge, ki so še bolj navdušili Džingis Treba je že enkrat, je rekel neki general, temeljito končati s temi Kitajci. Vse prebivalstvo do poslednjega pobiti!
Ce bi v današnji moderni dobi kakšen ge-neralštab imel tak načrt, bi bilo treba najprej vse preračunati in premisliti o vseh tehničnih težkočah, ki bi pri takšni moriji in klanju nastale. V tem mongolskem vene-ralštabu pred sedmimi stoletji pa sploh .ni bilo nikakega govora, kako poklati stomili jonski narod. Tehniška stran? Kaj tehniška... Mongolski generalni štab je imel genije, spe-cijaliste za uničevanje. Vsak general ie bil spccijalfet v moriji in uničevanju. Džingis khan je bil razigran. Koristi tega podviga leže na dlani. Prvič, se tako za vselej reši teh K i tujcev z ženami in otroci vred. Z vso živino in z vsem. Drugič bo tako razljudena država krasen ii> idealen pašnik za ovce in konje mongolske. Ce je Džingis khan zaprl oči, je videl svo; ■ stari sen, kako se uresničuje. Ves svet je bila ena sama stepa le z Mongoli obljudena, ln samo mongolske črede se pasejo na tej ogromni stepi in samo mongolski šotori se vidijo kamor pogleda oko.
Trenotno je bila ta misel in ideja sve*ovno-zgodovinskega i>omena. Usoda ogromne države in njenega prebivalstva je ležala na kocki. Izvedba te misli in ideie bi Mongolom zagotovila gospodstvo nad vso Azijo za vse večne ča-«e. V desetih letih bi bila Kitajska nezaslišano prostran pašnik: čez sto let pa nezaslišano prostrana puščava.
Pa je vstal na tem bojnem posvetu same eden edini mož. In izrekel je svojo b°sedo proti temu načrtu in ideji.
In ta mož ni bil niti mongolski general, niti knez. Bil je samo ujetnik. Ime mu je bilo Tutsai.
Bil je krasne postave. Pri prvem kitajskem bojnem pohodu je bil ujet. In ta krasna njegova postava, dolga črna brada, je ugajala Džingis khanu. Ni mu vzel glave. Spraševal ga je sicer zvito in prebrisano* a Tutsai mu ie odgovarjal tako priprosto in s tako plemenitim naglasom, da je mandžurske#a Kitajca sprejel za svojega osebnega služabnik?. Nikdar se ni tega kesal. Celo spoprijateljil bc je z njim in je vedno rad na bojnih pohodih poslušal njegove nasvete.
Nekdanji poglavar pastirjev se je okleni! tega molčečega moža, kajti nekoč je samo kratka beseda tega Kitajca šinila khar.u po vseh kosteh: "Pameten moraš biti", je rekel Kitajec. "Mnogo dežel si zavzel v sedlu. S sedla vladati pa ne znaš in ne moreš."
Džingis khan je pomen teh besed takoj razumel. In od tega trenotka je imel Kitajec vpliv na vsa notranja vprašanja države. Kitajec je bil kakor rojen za notranjo upravo tako ogromne države. Tu in tam je staremu, trdemu vojaku Džingis khanu dal razumeti besedo kulture, o človečanstvu in človeškem dostojanstvu.
Večkrat ga je mikalo, da bi temu krvoločnemu mongolskemu vragu obrnil hrbet . . ► Pa tega ni storil. Kajti slutil je. da bo tako lažje kaj dosegel za kulturo.
(Dalje prihodnjič.
MRAKI NAD MESTOM VALČKOV
Društvom in Klubom
Za čimboljši gmotni in moralni svojih priredb jih oglašajte
PROLETARCU
KOMENTARJI
Kdo je pravi fant?
Zadnjič nas je "Enakoprav-n ost" informirala, da je bil Va-tro J. G rili imenovan za načelnika slovenskih skupin v Ohi-ju, ki delujejo za izvolitev demokrata Sawyerja za gover-ja. Zdaj nam pa pove "'Ameriška Domovina", da je bil imenovan za takega načelnika
srednjega veka, ko se je Se vs? gccjilo po božji volji! Saj dandanašnja noč ni prišla po krivdi slovanskih — ali drugih — ljudstev, temveč po krivdi ti-frtih, ki jih jahajo in izkPr ičajo! Ta ljudstva bodo nekoč tudi pr'šla do besede! In navsezadnje tudi nismo mlade ma-
čke, ki jih lahko vsak norec Frank M. Surtz. S tem je stvar ^^int za vselej likvidira z no- ^	_
postala skoroda komplicirana. *«m' }Ui}*r>\ ^ MuasoUniji in:yl)e! ( ker ta
k'rin n«Li	-t* nr«vi t haroberlauii pridejo in izgi- _.............
nejo, ljudstva pa ostanejo! človeštvo je preživelo že mnogo tiranov, toda noben tiran ni še preživel nobenega ljudstva in ga ne bo. Kam pa pridemo, če v de-'bi v*i takole obupali nad svojo mokratski primarni kampanji bodočnostjo? Potem bi res na-ni biia za 8awyerja, temveč -Utopila noč, po kateri ne bi več sedanjega governerja Dave.vja, zasijalo sonce! — s kater im jo veže sorodna gle-	Pošteno povedano
danje na delavske probleme, »AmeriAka Domovina" je zlasti stavke. Ampak: Davey )t ■ ^ v urednUkem članku o i "'bili, ločeni "rihti"!). Strašni pogorel m treba je bilo nekaj ,itienem	v 0h.;ju grehi! Pa to ni se vse! Tu li na-
storiti, da v slučaju Sawyer- med d j zapiHaia: "Mnogi še podporne organizacije ne
Kdo neki je torej "ta pravi fant**? Saj vendar ni Pirčev vpliv pri demokratih koga odrinil?
Vsi kol eden . ..
"Ameriška Domovina'
hip, ko je bil v PitUjurghu u-stanovljen "neodvisni" I st pod vplivom in nadzorstvom Stalinovih komunistov "Nt prej", kar je situacijo docela spremenilo in t'iko ve koč po.'avilo na glavo. Tako "danes ni v tč sledu o kaki proletarski -<>li-damoiti in Marksovih naukih v teh listih", ki so (sta) "za izolacijo, proti združenju delavskih skupin in proti viakl akciji, ki hoče pomaga*i le-li> v ski solidarnosti". Zlasti "Pro'Veta" greši tako -triiinu, da njeni čitatelji pričakujejo rtšitve predvsem cd — izobra-dva lista nočeta prisegali na "edino zveličavni" moskovski evangelij oziroma "linijo" kakor "Naprej" in nj s jpovi trabanti, je pač naravno, da sta tako "demoralizirala" svoje čitatelje, da so "polni konfuzije, za delavske unije in organizacije skoraj izgubljeni, obupani in ne vidijo nobenega ha* k a boriti se in nastopati proti reakciji in rasizmu" (pri Krotcu sta to dve po-
jeve zmage ne odide po vodi Pirčev politični "puli". In ker je navsezadnje pač tudi Pirou vseeno, ali kandidira Peter ali Pavel, samo da je demokrat, je kislega obraza požrl žalost zaradi Daveyjevega poraza, za-kašljal, zahrkal ter moško zapisal: Zdaj pa vsi kot eden de-lujmo na to, da bo izvoljen Mr. Savvyer za governerja! — Jaz sem »amo radoveden, ali ie pri tem vštel tudi "nove demokrate" iz sosednjega bloka na našem slavnem Senklerju? Nemara ne bi bilo napačno, ako bi jih povabil na večerjo, kjer bi lahko v najlepši slogi potrdili svoje skupno "izpreobrnje-nje" ...
Likvidacija komunistov
Znamenja kažtjo, do bo treba sporočiti Dicsovemu odseku, naj se neha smešiti z iskanjem komunistov po Ameriki, ker jih nema v\se niti v sami komunistični stranki in da mu sploh niti te ni treba več iskati, ker je nema više. Njen naslov je ostal samo še zato, da ve zvezna pošta, kam dostavljati pisma za Brovvderja; drugače je pa prazen zvok. To potrjuje tudi "Radnički Glasnik", ki je postal bolj demokratski kot najbolj demokratski list v deželi. Njegova parola v pennsyl-vanskih volitvah je: "Dragi rojaki. bog ne da j, da bi volili za koga drugega kot za demokrate! In nič ne izbirajte! Vsi možje na demokratski listi so odlični poštenjaki! Volite za celotno demokratsko listo, pa borna kmalu v raju na tem svetu! (Komuniste pa naj vrag pooi-tra!)" To prolo razglaša v velikih oglasih in dolgoveznih, ginl jivih člankih. In ti ljudje se še hudujejo, če jim kdo zabrusi, da so čisto navadni, brezna-čelni polit čni koristolovci .. . Vsi taki ljudje bi napravili veliko u<lugo delavskemu gibanju, če bi nikdar ne zinili ene besede v prilog delavske stvari! —
Saj nismo mačke!
Leadvfllski (Colo.) župnik Trunk je »čisto obupal nad bodočnostjo Slovanov. In tako je zadnjič zapisal, da je "za slo-van^tvo nastopila noč, po kateri nobeno sonce več ne izide" in da bo zdaj Hitler Slovane "zaklal drugega za drugim". Fresiioto, tako hudo pa vendar He ni. Po vsaki noči je še vzišlo ^once, celo po večstoletni noči
De it 1 ff uničuje blago zaradi rjrofitov, ker ga v resnici ni nikjer preveč': socializem pa pomeni prc:'tikcijo za porabo, to-lej ne bo moglo in smelo biti takih zlorab. Pod kuiojtaliz-m )m na Mc/pka že v šoli učijo pohlepa /n lova za profitom, z>>to n! čuda, da je pov od, tudi med javnimi uradniki toliko r)< iilepa in podkupovanja, ln, kar je pri na* ilajlep&e, je to, da o taki uradniki časih spoznani za krve, toda ječe nikdar ne vidijo cd znotraj. S. Ho'mes je vtč takih u.adnikov naštel kar po imenu.
Pod socializmom, je odgovoril na vprašanje, take zlorabe ne bedo mogoče, ker bodo že otroci v šoli dobili drugačno vzgojo, sistem produkcije za porabo pa ne bo tiral ljudi v nepoštenje, ker bo imel vsik o:oducent dovolj vsega za svoje potrebe. V7 Ameriki lahko produciramo vsega za vse naše potrebe, toda pod sedanjim sistemom. se pa blago uničujeT ljudje pa trpe pomanjkanje. Tako bo tudi šlo, dokler se sistem ne spremeni.
Poljedelski tajnik . \Vallace priporoča, da bi zvezna viada pokupila od kmetov odvisni
de na naslov demokratskih vo-| ameriškega delavskega gi- pridelek ter odprla državne tr-lilcev, pa menda tudi rspubli-rbanja !■ kanskih. Komurkoli pa že veljajo, treba je reči o tem stavku, da je P*nc enkrat izustil
zlato resnico in da gi ba moraj[vek bi !ahko opozoril "Napre- čali. da jim
^	•	••J _ _ ' _ * 1	_ • |	•	|	A S
dati napisati z zlatimi črkami i J^vegaj
o belo pod kapitalizmom ve- žel spoznali, da jt| le v zdru-dno ponavljale, dočim bi bile žit vi moč, se dvignili na noge p< i socializmom »k*mogoče.: ter z združenimi močmi postavili temelje novemu redu, ki :ta bo poznal krivic in vejne zmede kapitaliUmnega istema. V tem duhu bon o Zarjani, 'jdael 'duba št. 27 JKZ, praznovali lete uiji Zal. » ali: dan v četrtek,
Tudi iz Clevelonda Kapite 'Nqrp<Jni Adreso<
cleveland, O. — čitali smo
po zmzam ceni
komentarje v zadnje^ Hrole-I Preostalo mi je nekaj stotin ♦ U .u, kjer vpraša komentator,
kt\f 11 Lenin rekel o paktiranju
anier skih komunistov, katere r^edd-vrja "Naprej". Na* odgovor je, da ne bi nič rekej, še
dne 24. novembra ub treh po- munj l>a Stalin. Nastal bi le S! rvenakt m narod- t>U?. in komunistov pri Napreju" bi ne bilo več. Ampak -daj w> v Pittsburghu, kjer lahko ngivllijo. "Sta hcčtte Kranjci kod Proletarca?" Kako je kaj z ogiani v me-
poldne v ^Mvensk« m na
t am domu na St. Clair Ave. Na sporedu bomo imeii toliko !>jpih točk, da jih ne morem Vteh naštet j. Scdrugi i o sini viličarji cd blizu in na leč so pri-
jazno vabljeni, (ia posetijo nas tropf li, bo vprašal naš upravnik Charlie. Ne prav dobro, je naš odgovor. Metropola se <ivi-. ga, ima vedno več novih ustanov. Kmalu bo imela vsaka hi-1 ša svoje pevske zbore, svoja društva, svoj balincar*ki prostor, svojo dramatiko, svojo mu z i ko, svojo kulturo, svojo politiko, svoj časopis, svojo za-
koncert. Želeti bi bilo, da bi enkrat videli med seboj tudi naie liarbertoncane. . Na svidenje! — Za publicijsk ods;*k: J. Makovec.
drugi zapisala: "Mnogi namreč ne volijo radi pripad-
m o rej o vršiti .delavskega izo-
nosti k stranki, radi idealov, ki	braže val nega dela, ker jima
jih razvija stranka, pač pa ra-	branita to omenjena lista, ki
di korit in osebnega koristolov-	*** tudi kriva, da ameriški Slo-stva." Zapisane so bile te bese- venci še danes nismo aktiven
Toliko plev in otrobov v
govine, v katerih bi brezposelni in delavci z majhnim zaslu-
Clevelandski drobci
' Cleveland, O. — Molek omenja v "Prosveti", da člani kluba št. 27 JSZ niso preveč naklonjeni Francetu Barbičn. Do sedaj ni bilo opaziti pri naših sodrugi h napram Harbiču ni-kakih nasprotstev, za to ne bo treba vzeti taja preveč resno. He B pa je, da Barbif -e ne boji Za resnične kulturne in lite-zamere in ima toliko korajže, rame namene je skoro nemo-da zapiše na papir to kar mi- goČe dobit kakšno podporo, sli, za kar mu gre priznanje, posebno v podobi oglasov. Naši Koliko jih je, ki se tega ne stari trgovci, kjer si včasih še upajo!	i lahko "sfehtal" kakšen oglas v
*	prid "Družinskega koledarja",
Samostojno pevsko društvo se upirajo z: ne morem. Tn ni
tyti*Ov ""Nirudptga Adrcsiv-ja , ki ga je s tolikim tiuJcrt, sastavil moj pokojni sop a^ Ivan Mladineo.
Dosedaj je bila cena 13.75, da pa čim preje razprodani ostale knjige, sem se od!oč:lu znižati ceno na $2.00.
Pohitite z naročilom, dokle;* je še kaj knjig, in pošljite dj-nar na: Mr». Anna Mladinko, 2331—29th St., Astoria, l. I„ N. Y.
Hitler deportiro poljske Žide
Nacijska vlada je pretekli teden deportirala okrog de.net tisoč poljskih Zidov in sicer zaradi novega zakona, ki ga je proglasila poljska vlada in po katerem bi izgubili poljsko
drugo, svoj saloon, sVoj dem . dr4av|janstvo vsi poljski tidjf, pa že itak imajo v večini nasi kj žjve y tujjni jn se nUo reRi. požrtvovalni rojaki. Nato pri- Ltrira|i do zadnjega četrtka, deio še "aurprise parties", | Zato a« jih je hotel Hitler izna-bodo aranžirani kmalu v vsaki biU> da ne bi aHta|j Nemčiji.
drtižtni med našimi domačini. 1____—
In kaj??
enem .samem dopisu, ki ne ob-jžkom dobili živila po nizki ce-	s komunističnim za- čudno, tukaj sem govoril s tr-
šega niti celih dveh kolon! <No- ni. Ampak trgovci so že zakri- |c<jjem je v nedeljo koncerti-S novcem, ki mi reče: Veš koliko
bo to v škodo. Za ra,Q y gND> Otvoritvena točka >e ntanejo včasih ti oglasi? Do
nad vrata uredništva "A. D." O plevah in otrobih
dopisnika na mar*fkaj, r>jemu očividno "španska va*": na dejstvo, da so a-
koristi re-vnega delavca se pač ne zmenijo. Socialisti zmerom priporočajo, naj vlada prev/a-
I vograma je bila Ameriška štirideset dolarjev na mesec. In himna, pri kateri se je bilo tre- J* resnično, je potrdil. Kje pa
Joseph Kroteč je pittsburški setletja aktiven del ameriske-rojak. Slovenska javnost v A-
meriški Slovenci že nad tri de- me in obratuje v korist brezposelnih podjetja, ki so usta-
ba, seveda dvigniti.!
čudno! Delavski zbori nava-
morem, te prosim?
In je res nekako tako. član
meriki ga še ne pozna. Bolj ga pa pozna upravnik "Proletarca", ki ga ima zapisanega v seznamu naročnikov tiste vrste, ki se naroče na list, potem pa ne poravnajo naročnine. Toliko za uvod.
Mož ima v zadnji številki "Napreja" obeiren Članek pod naslovom: "Zakaj je ameriškim Slovencem potreben neodvisen list?", v katerem "a-naliziui" slovensko časopisje v Ameriki, oziroma del istegft. kajti "Amerikanskemu Slovenci«", "Ave Mariji" in "Ameriški Domovini" se kot dober ka-lo! ški patri jat in zvest čitatelj ni hotel zameriti. "Glas Naroda" v tej "analizi" ni dobil nobenega poklona. pri "Enakopravnosti" je bil pa Jože reko-liko v ^zadregi, ker se pač ne velja zameriti prijateljem, ki iih ni preveč, pa se je izmotal
ga delavskega gibanja, potom vila obrat, pa seveda kriče tr-JSZ; na SNPJ, ki je postala to, |rovci, da je to proti ustavi. To
kar je — delavska podporna in kulturna organizacija — po zaslugi slovenskih socialistov, vključivši Ivana Molka; da sta "Prosveta" in "Proletarec" vršila delavsko vzgojno del«) med našim delavstvom ter ga vzpodbujala k solidarnosti in aktivnosti v delavskem gibanju že zdavnaj, ko Kroteč še vedel ni, da eksistira in ko se \Vitko-vichu še sanjalo ni, da bo kdaj urednik stalinovskega lista; d;~u sta bila ta lista odločno in iskreno v protifašističnem taboru, ko "Napreja" še nikjer ni bilo; in še marsikaj drugega. Ampak, ali se splača resno odgovarjati človeku, ki ne pozna obravnavanega predmeta, ki ga sploh noče poznati, ki piše na podlagi golih predsodkov in se pri tem poslužuje budalosti, katerim bi se lahko vrane
pa ni proti ustavi, kadar je delavec lačen! In če jim poveš, da je dolžnost- vlade, da vkrbi za dobrobit svojih državljanov, pa nazadnjaki kriče, da si pre-kucuh, komunist in podobne psovke.
Torej rojaki, ne pozabite, da delavcem tako dolgo ne bo dobro, dokler ne bomo imeli lastne stranke na socialistični pod
dno otvorijo programe z delav-	društva, in zadnjih par
skimi himnami, ne s patriotič- mesecev so dohajala taka pi-nimi. Kaj je res krinka patrio- sma ® prošnjami skoro nepre-
tizem nova linija komunistov? *
Naš komik in kupletist Anton Kpich je dobil v "Prosveh" precej luči in pozornosti. Molek ga je opisal in ocenil tako kot on res zasluži, če bi ga Molek' videl na programu SSPZ, ko je lezel po vrvi iz dimnika, oziroma iz podstrešja, na oder
lagi, ki bo gledala, da poslan?- v SND, bi bil še bolj got-n\ da jo vsa sredstva za produkcijo in distribucijo življenskih do-
le prav zapisal.
*
iz preccipa z ugotovitvijo, da smejale? Kje neki! Saj tnu je sicer "sirena, čeprav že mnogo boljša" (od "G. N."), potem pa še pobožal samoljub-nos»t njenega predsednika in u-rednika "Napredka", češ, on edini še kdaj napiiše kaj pametnega in poučnega (h-vala vsem svetcem, vsaj ena izjema!), zakar dobiva od hudobnega, pametne stvari sovraže-čega Molka hude lekcije (tu je
niti zameriti ne morete. Zato je naš odgovor:
Odpustite mu, saj ne ve, kaj čveka ! a ..
Shodi soc. kandidata
Herminie, Pa. — Socialisti (militantni) so tu priredili več
brin ljudska lasi. In ne puZabi-tudi vprašati naših kandidatov v post a vod a j o, ali so pri volji glasovati za starostno zavarovanje? Socialisti v okraju Perks, Keading, Pa., imajo v programu mesečno starostno pokojnino $60 za vse, ki so dosegli t>0. leto starosti. Ta pokojnina naj se financira iz (Javka na velike dohodke.-Sodrugi v Readingu razširjajo tudi cir-knlarje, ki povedo, kaj so
nehoma. V enem mesecu se je dalo samo za take oglase pri društvu $18.00. In tako gre: Če ste dali temuf pa dajte še onemu. Trgovec se pa upi»*a, ker včasih tudi ne more. Ti boš dobil oglas le tedaj, če si dober odjemalec.
Ta naša metropola ima več kot preveč teh samostojnih društev in zborov, ki .so brez vsakega smisla in delavstvu v nadlego. Ker se toliko govori, kako bi se moralo delavstvo
"Sioga" je odstopila v pro-; združiti, zakaj nam ti preroki
gramnih knjižicah celo stran	ne združijo saj to, kar je po-
"Cankarjevi ustanovi", za o-	trebno združitve in se lahko
glasevanje Cankarjeve igre	združi. In mesto tega se jih pa
"Za narodni blagor", katera se	ustanavlja še več: in ta me-
vrši 11. decembra. Za ta do-	tropolski narod pa ne more
brodušen čin gre pevcem "Slo-	vsega tega podpirati. Ako je
ge" vse priznanje, ker ta kul-	eno nedeljo dobra udeleba na
turna ustanova res potrebuje vsestranske pomoči. Zanimivo
kakšni priredbi, so drug<? pozneje neobiskane po nekaj ne-
ie pa pri tem. da imajo v istih de.lj In tako se je zgodilo, da programnih knjižicah tudi o- Verovškov "Kralj na Betajn-o-
glas za list "Naprej", kateri
ponnsvlvanski socialisti že sto- oglas je tudi brezdvomno proti ii dobrega, ko so bili v drž.
vi" ni bil dobro obiskan. Kakor ?o pozneje poročali metropol-
postavodaji. Na njihovo inieia- sanje nastane, je mogoče <>g!a-tivo jebil na primer sprejet za- sati ob istem času dve različni kon o starostnem zavarovanju, si struji? "Cankarjev glasnik"
stov oljen m brezplačen. Vpra čani. so IgriU praznim stenam
Ali med temi ljudmi ni toli-
ki ga je pa držav no vrhovno .si-dišče pozneje zavrglo. Pokoj
propagira, kolikor je mogoče leposlovnemu mesečniku, in-
ko hrbtenice, da bi povedali vzroke, zakaj niso take priredbe obiskane? Kadar pa ta dopisnik nekaj pove, se ti pa
shedov in sicer v krajih Jeanet- na ss. VVilson in Hoopes sta pa dustrialno in socialno demo- spravijo nanj kot na nepridi-
govoril socialistični kandidati nikom v bodoče prepoveduje za governerja, s. dr. Jesre IM kaj takega. Obenem so dose-Holmes. Enega teh shod(?v se 20 milijonov več za stare in
te, VVilkinsburg, Turantnm in j pozneje dosegla, da je bil spre-Krotec prelil nekaj krokodil- New Kensington, na katerih je jet k ustavi amendment, ki sod vih solz). Po tem uvodu, ki je bil pač potreben "zaradi lepšega", kar so na Senklerju gotovo razumeli, je začel mož "secirati" "Prosveto" in "Proletarca", predvsem prvo, ker pač najbolj bode v oči "napre-jevce", poleg tega pa najbrž tudi ne zasleduje pisanja "Proletarca", odkar mu je bil zadnjikrat ustavljen. Bili so časi, piAe Jože, ko sta bila "Prosveta" in "Proletarec" vzorna delavska lista. Na žalost so pa ti časi minuli ti.4i
LIGA SE POGREZA
Iz 2eneve poročajo, da se bo v Lifi narodov izvršila velika 'čistka1, katere namen bo, pripraviti pot za vrnitev Italije in Nemčije v lo organizacijo, ki ae zdavnaj ne za-rluži več svojega imena.
Z visokih in vplivnih meil v uradih life »o bo izrinilo vse ljudi, ki so kazali prijateljstvo do Etjopije, Kitajske, panske in Čehoslovaške ter bili kritični napram fašizmu in londonskim kramarjem.
To se pravi, da bo ta organizacija, ki jo kontrolira angleški vlada, klonila pred fašizmom ter se postavila v njegovo službo.
Za prijatelje demokracije, ki so nekoč polagali tako veliko vero v to mednarodno organizacijo, to ne bo razve-reljiv dogodek. Toda razočaranje ne bo tako hudo, saj vemo, da je liga že leti igračk« v rokah driavnikov, ki v bistvu niso nič boljši od fašističnih vodij. Navsezadnje ai bomo vsaj na jasnem o ligi in ne bomo več v dvomu, kakor amo bili doslej še vedno. Karte bodo odkrite, da jih bomo lahko videli. Tudi to je nekaj vredno.
kracijo, medtem ko vemo, da ima "Naprej" druge smeri. Ali ni pri tem vidna kontra-
dikcija mišljenj?
★
Naš prijatelj Ivan Cankar bo v svoji drami že v drugič v Clevelandu v tej sezoni. Prvič je bil v igri "Kralj na Betaj-novi", katero je vprizorilo dr. "Anton Verovšek" v SDD. V decembru pride v drami "Za narodni blagor" in sicer po Cankarjevi ustanovi, v SND.
Prav firbčen sem, če se kateri naših rodoljubov ti| pa tam
S. Holmes je apeliral na na-1 prepisati na državo, da lahkoJf	* l°h C»nka*ev!h
vzoče,' naj delujejo na to, >da dobi pokojnino.	al J ' *
bo dobila soc. lista čim več gia- zato vam kličem: naprej za
je udeležil tudi podpisani in sicer v četrtek, dne 20. okt., pa je bila slaba udeležba, samo okrog dvajset oseb, pa še to večinoma člani iz okolice, dasi je bal shod oglaša n. Sodrug Holmes je profesor filozofije in častni član in predsednik Ameriške učiteljske zveze, podružnice 192. On je kandidiral tudi I. 1934, preden je prišlo do «pora v stranki.
onemogle pri 70 letih. Tako je IHvstalo mnogo več betežnih ljudi deležnih podpore, ker so se zvišali dohodki; in od tistega časa prejema starostno pokojnino tudi več Slovencev iz Pa. In sedaj se pa vrši boj za pokojnino s 60. letom starosti, brez ozira na to, če ima nekdo svoj dom ali ne. Po sedanjem zakonu mora vsak upravičenec (70 iet star) svoj dom najprej
sov. če bi volilci v Penni dali našo stranko! socialistom 100,000 glasov, bi i j tem vplival i na demokratsko administracijo, da bi kaj ukrenila za delavce v bližnji bodoč-! nosti. Priznal je, da so republikanci še vedno trdovratni kot so nazadnjaški, dejal pa je, da ni videti, da bi zaetikrat prišli na površje. Zato je treba glasovati za socialiste, ela bodo z velikim številom dobljenih glatev dali demokratom misliti, da se bodo požuriii.
Holmes je tudi kritiziral zvezno vlado zaradi politike uničevanja raznih življenskih potrebščin in produktov, da bi o-stale cene višje. Zadnji mesec se je uničilo 100,000 vreč kave, /prihodnji mesec je bodo pa sežgali 1 milijon žakijev po sto
Anton Zornik.
Koncert soc. "Zarje"
Cleveland, O. — Kakor vsako leto, tako bomo tudi letoš-
Se ni dolgo tega, ko je umrl priljubljen rojak, po prepričanju svobodomislec. Umrli rojak je bil podporni član Pev*l|"()() skega društva, pri katerem so tudi svobomisleci, zbor pa hoče biti nepristranski in nima no-
prava. In pa še zahrbtno, brez argumentov. Nato pa se tisti, ki bi morali zagovarjati ono krivdo, ki jo dopisnik pokaže, posmehu jejo, se skrijejo, in pozneje lopnejo po še tudi oni po njem. In čudno, da ga še niso spravili iz ravnotežja, in ga pognali v obup. Ni bilo storjenega veliko, bilo pa je storjeno nekaj, kar saj pokaže dobro voljo, da se še nekaj stori za socializem v tej zburkani metropoli. To je storilo ie še par Mohikancev, in kot izgleda, bo tukaj kmalu poslednji, in še ta bo 'poginil. Potem bo metropola "fuč" v kulturi, ki
jo je želel Ivan Cankar. *
Vsak prvi petek v mesecu je seja »socialističnega kluba št. 49 JSZ v SDD na 15335 VVater-Pričctek ob osmi uri zvečer. Sodrugi, posečajte seje, ker so važne. Posebno druga bo važna, ker je treba kaj
PHIHEDBI kl.l HOV
J* S. JL»
V litdečcm seznamu to priredb« klubov JSZ, koaferenčnth organi««-cij in »oci«li«tičnih kulturnik dru« ileet
NOVEMBER
STRABANE, PA. — Veselica klu. be it. 11 a JSZ ▼ soboto 12. novembra ? dvorani dr. st. I3a SNPJ.
SPRINGFIELD, ILL. ~ Veselica kluba it. 47 JSZ v soboto večer 12. nov. v Slovenskem domu.
Waukegan, III. — Karta« sabav« kluba st. 45 JSZ v soboto večer 19. novembra v Slov. nar. domu.
CLEVELAND, O. — Koncert so«. "Zarje" na Zahvalni dan 24. nov. v avditoriju SND.
CHICAGO. — Koncert "Savo" v nedeljo 27. nov. v dvorani SNPJ. DECEMBER
BRIDCEPORT, Ohio. — Veselica klub« "Neprej" it. 11 JSZ v soboto večer 10. dec. n« Blaine, O.
COLLIN W OOD, O. — Veselica* Kluba |t. 49 JSZ na beiični večer 2S. dec. v Slov. dfl. domu.
CHICAGO, ILL. — V soboto 31. decembra Silvestrova zabava kluba it. 1 v dvorani SNPJ.
Girard. O.—Domača sabava kluba it. 222 JSZ v soboto 31. decembra v Nagodetovih prostorih v Avon Parku.
1939.
CHICAGO. — Dramska predstava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 26. ffebru-arja v dvorani SNPJ.
CHICAGO. — Koncert "Save" v nedeljo 23. aprile v dvorani SNPJ.
(Tajnike klubov in kulturne odseke klubov ter tajnike konferenc pro-simo, da nam sporoče vse svoje prireditve za uvrstitev v to kolono in da nam poiljejo popravke, ako so po* datki o priredbah napačne zabeleženi.)
4
e»eeeteeeeee»e»e»u»«o
FENCI/S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave Chicago, III.
Tel. Craurford 1382
Pristna in okusna domača jedil« Cene smerne. Postrežba točna.
aaeaaaaee*	r
o o o o
O
o
o o
o o
o o
<f

..... ' -—.......— --------.	. •	.	^ n ■	i (wnin, ni/i j v inna
nji Zahvalni dan proslavili z bene prave usmerjenosti ^jstoriti božično priredbo, lepim koncertom natega ffocia- n>vwo ae pristna naprednim	Fr^nk B||rbič
le|
list i ("nega pevskega zbora Zar-
Ta zbor mu je ob smrti pel na-žalostinke. čudno te
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI PODPORNI
NARODNI < JEDNOtl !
NAROČITE SI DNEVNIK ;
99

Stane za celo leto $6.00. pol leta $3 00
Ustanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba zs novo društvo. Naslov za list in « za tajnifttvo je:	!
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
1
je. Sicer se je zgodilo letos ho ž ne marsikaj, za kar ne moremo dregne, ko vidiš pevca, ki ne biti ravno hvaležni — poglej- da nič na vero, prepevati cer-mo zmedo, izdajstva in groze- kvene pesmi in to še svobodo-če oblake v Evropi, slabe raz-1 mitlecu. Kaj bi ta rojak mislil
o njih, če bi se tedaj prebudil.
To se vse završi v imenu — brezbarv nosti.
Leo. Poljšak.
mere in razcepljenost med delavstvom v Ameriki itd.--vendar puške še ne vržemo v koruzo in z delom za boljše čase in pravičnejšo uredbo je Ireba iti naprej. Ohraniti je treba u-panje, da bo naposled napočil
Nacionalizem je otroška bo-
I funtov. Take stvari, je dejal,plan, ko bodo delavci vseh de-jleian: osepnice na človeitvu.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VttST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. I1ALSTKD STREET«. CHICAGQc ILL.
Tel. Lincoln 4?00 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
ZASLUŽNI MOŽJE
FRANK S. TAUCHAR
BOGATA DEDSCINA
SodruK Jontez, ki zdaj urejuje Proletarca, mi je že večkrat rekel, zakaj pišem samo o zaslužnih možeh — žensk pa nikdar nič ne omenim.
"Saj ni zaslužnih žensk na svetu; o drugih pa ni vredno kvasiti," sem protestiral izo-/ivljivo, kajti tega delikatnega vprašanja bi se ne lotil rad.
"O, so,so!" je vzkliknil živahno Jontez. "Samo malo o-krog sebe poglej, pa jih boš videl mnogo, ki prav tako zaslužijo prostor pod rubriko "zaslužne", 'kot oni cepci, o kete-rih si dozdaj klatil pod tem naslovom. Ojunači se torej in poskusi!"
"Seveda jih vidim dosti o-krog sebe," sem odgovoril in ob enem priznal, da ženstvo res obstoja. "Toda zaslug jim ne morem priznavati. Veš, kdor ni zame, je proti meni. To je sicer sodba starega kopita, ki pa kljub temu vsebuje precej resnice ... Da pa se agnen> vseh ovinkov in zavajalnih okolščin, ti naravnost povem, zakaj ne vidim med ženstvom nobenih zaslug. Zato — ker .zame nobena nič ne mara! In kdor zame ne mara naj se gre
M
"Tiho, 'pob'!" me je previdno posvaril Jontez, ozirajoč se jc bližnji okolici. "Bodi o-prezen, da preveč ne zineš! Čeprav imaš resne pomisleke o tvojih sodobnicah in sovrstni-cah, s tem še ni rečeno, da bi ne mogel zapisati kako prijazno b«sedo o drugih, ki so v zgodovini res nekaj štele. V mistlih imam v prvi vrsti madame Cu-rie. Ali si kdaj kaj čul o njej sami in njenem delu na zn?.n-vtsenem polju?"
"O-o-o! Ta? I, seveda sem čital in čul mnogo o njej — toda jaz pišem samo o moških. Saj veš, da se dozdaj še nisem nikdar vtikal v ženske zadeve . .."
"Nu, če je tako, pa piši samo o moških, nedostopno teslo in klada nerodna!" me je ponovno zafrknil ter odšel k svojemu pisalnemu stroju vidno vz-lo vol j en.
Nisem ga maral motiti nadalje. pa sem mimo odšel proti kolibi, kjer slučajno stanujem. Med potjo pa sem resno raz-- mišljal o ženskah, posebno pa o gospej Marie Curie, o katere delu želi urednik imeti spis v koloni zaslužnih mož. Tako premuiljajočemu se mi je duševno obzorje raztegnilo tja do skrajnih mej stare zgodovine — in opazil sem mnogo žen**k. ki imajo velike zaslug* na raznih »poljih človeškega u-dejstvovanja skozi vso poznano zgodovino naše revne civilizacije. Pozneje pridejo tudi druge na vrsto; danes bomo površno pregledali plodonosno delovanje znanstvenice Marie Curie.
Leta 1867 je bila rojena v Varšavi na Poljskem Marija Sklodovvska. Ker je bil njen oče znanstvenik, je seveda precej vplival na svojo hčerko in jo tudi direktno učil osnovnih in tehtnih podlag za njeno bodoče udejstvovanje v kemiji, s katerim je prišla do svetovnega priznanja in slovesa. Ko je bila učenka na univerzi v Varšavi, se je udeležila takratnega študentovskega revolucionarnega gibanja, ki pa je spodletelo; nakar ji je oče svetoval, da naj začasno zapusti domovino. Odšla je najprvo v Krakov, ki je takrat spadal pod bivšo Avstrijo; pozneje pa v Pariz. Francozi so se ji morali pač dopasti, ker se je tam kar udomačila in dovršila šote — ter končno poročila francoskega znanstvenika po imenu Pierre Curie.
Ko je leta 1896 Henri Bec-querel odkril radioaktivnost v uraniju, sta gospod in gospa Curie takoj pričela raziskovati to kemično aktivnost — in po dveh letih trudapolneija dela sta izločila novo snov — radij. Danes nam je znano, kakšne vrednosti je ta kovina za človeštvo, tako v zdravljenju raka, kakor tudi drugih perečih in tajnih bolezni. I,eta 1903 sta bila za to znanstveno iznajdbo odlikovana najprvo od Francije, nakar jima je bila še istega
leta podarjena tudi Nobelova nagrada za priznanje daleko-sežnih uspehov v fiziki, katero sta pa delila s svojim sodelavcem, Henri Recquerelom.
Profesor Curie je bil letu 1905. izvoljen v akademjo znanost, medtem ko je njegova žena postala načelnica raziskovalnega oddelka v znanstvenem laboratoriju. Nemila u^o-da pa je hotela, da ie bil •profesor Cirrie povožen na cesti v Parizu meseca aprila 1906 ter bil na me^tu ubit. To »e zs-lo zelo pretresljivo za mlado vdovo, vendar pa je započeto znanstveno delo obeh junaško nrdaljevala; in kmalu potem je bila izvoljena na po njenem možu izpraznjeno mesto v akademiji znanstva. Leta 1911. pa je bila zopet deležna Nobelove nagrade za delo v kemiji — in tokrat v celoti in sama zase. O svojem delovanju je spisala knjigo, katera je še zdaj "abecednik" novim učencem v radioaktivnosti, s čemur je pripomogla, da so se razvili takšni laboratoriji tudi drugod po svetu.
Spominjam se, ko je gospa Curie obiskala Združene države leta 1921, in da ji je ob tisti priliki takratni predsednik Harding v imenu ameriškega ženstva izročil za njene zasluge v znanstvu en gram radija, ki je bil skrbno zalepljen v precejšnji svinčeni krogli, katere sliko sem videl v dnevnih časopisih. Spominjam se tudi, kako so poročevalci pisali, da je dotični dar bil faktično vreden sto tisoč dolarjev — da pa bo v rokah gospe Curie neza-popadljivo mnogo več koristil človeštvu potom njenih znanstvenih laboratorijev.
Ko jc* obiskala našo deželo v drugič, to je leta 1929, ji je tudi takratni predsednik v imenu njenih ameriških prijateljev podaril za njeno vzorno delovanje na znanstvenem polju vsoto petdeset tisoč dolarjev v gotovini, s Čemur pa je kupila (za celo vsoto) radija za ta krat še revni varšavski laboratorij, da bodo njeni prvotni rojaki tudi nekaj deležni njenih u?pehov na znanstvenem polju v tujini. In to se pravi: Veliko srce velikega človeka! . . . Ko je postala vdova, je posvetila svoje življenje z vsemi telesnimi in duševnimi močmi samo znanosti in splošnemu človekoljubju ... To so neseokrne požrtvovalnosti, ki sicer niso izključene iz človeške družbe, vendar pa so tako redke, da bo znansvenica Marie Curie ostala nezasenčena in nepozablje-na do konca človeške ajodo-vine.
In ta blaga žena je letos umrla .. .
Po vsem tem kratkem obrisu njenega delovanja skozi njeno sedemdesetletno življenje ji moramo priznati, da spada med "zaslužne može", ali bolje, med zaslužne ljudi, katerih je, na žalost, dandanašnji silno malo na svetu.
kot Chamberlan in DalaUier.1 Uboga ljudstva, ki «e bodo morala nekoč zaradi njih zopet klati, ne da bi vedela, zakaj! Drugače bi bilo, č|p bi bili iju-t dje boJj izobraženi, da Ui se1 zavedali svojih koristi. Zato jc naša dolžnost, da po vojlh močeh širimo delavske časopise, kaker ©ta Proletarec in Prosve-tu, da t»e potom njih seznanim z nafmi interesi in vsposobi-mo za delo za boljšo bodoč-1 nt; »t. — Tone Tratnik.
I AM O\ < oit\i:it
A Falcon meeting attended by 15) momtteM wum held on Wodrte*day, j
October ZU. a'. 7:00 p. m. ut th« Slovene I.abor Center. We planned nian.v n«w aetivitit* for the "»»mine I :e««on; such as diumutic*, debate«.!
discuftsiont on current tople«, «ingin;j, partlea, etc. and in order to do ail thii we must incrcM.se our member-»hip. Ali boy and girli fiom the uge [ «>f twe!ve up, are invited »o join ;hii kJoup, miiiI any children bclow >welvt i yua»s of age, are also invited to it tend the meeting* and m tivitie* held on each S«turday morning a; 0:00 A. M. at the Slovene Labor Center.
Th»i tlub it« nameless a t preKent lMscau.se wc have not been able t»| think of any name vvhich w»u'd fuit our purpose. At the meeting o»i VVH-no <l.iy, we had a nevv menihe**, Mil-dred Podolak. We ali hope -he wtil be a *teady member. Dur meeting: will be held on the tnird Fn<!uy of caeh month. After our next meeting we hhall serve refreshment*. Wc vvould like to sec more b«yi »tteiuJ because in order to present good
pl iyn an i to huve songs »<ung vreli, vve need tenor, banj a/ul barytonj
vol C M,
Dou't forget the date, Novembc: iS, at the Slovene Labor Center, iL 7:00 o'tluck. Every one ia Invited.
Helen Dresh«ir.
Falcon Juniors
Oui young. r Fakous mu.st not be f oigo trte n.
Ka h Siiturdav morning aoout a dozei youngsters under the directioM of Mih. Ucniger mcet for their week* ly hession.
A t the conelusion of the meeting they cM brin« out their colorin? book« and busily u<> to vrork vrith their artl^lie talent.
The younger group at thc» present time ha* decided to ca!l themselve* "Comrades." Alonjc with thia nami they hit ve a song uppronriate!y named, "We're Comrades Ever."
Friendship!	Mitu Oven.
Mre. Dom VVagner is Port W»shingtona, L. I., je mati oimih otrok ir njon m oš j« delno delanesmošen. 2lveli »o na relifu. Pred kratkim pa j« bila iena obveščena, da j« podedovala po nekem posabljenem sorodniku v North Carolini — pol milijona dolarjev. Njenih skrbi je idaj konec. (Mre. Wagrer »rdi v avtu, »raven pa eden njenih sinov.) Ampak tako sreŽo najde le malokdo in naii "pozabljeni sorodniki" so a nami vred pod kapom, ca to nc moremo pričakovati take reiitve is "luknje" . . .
Za svobodo in kulturo človeštva
DROBIŽ OD VSE-POVSOD
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Nova četka urtava
V Pragi so v porazu mu s Slovaki in Hutenci pr'pravi»li novo ustavo, po kateri bo o k njena republka federativna država, z dvezborčnim parja-mentaTn^m sistemom. Čehi bodo imeli v poslanski zbornici 140 "tdeitv, Slovaki 50. Ru-tenci pa 10. V senatu bodo vse tri dežele enako zastopane,
vsaka z S sedeli. Spremenjeno j Kdor Mi prevxeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Prole-bo najbrž tudi ime republike. ,afCU d af/ ^ druiiDski ko]edar broiure jn k y • ^ Polit'civo se je nova republika _ •. , • . . .	. . . " 7 7 p
popolnoma naslonila na Nem- uP"™št™> k'	POfebnc listine /n informacije. Na tu
čijo. To je že demonstrirala z Pnobčenc zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri-razpustom komunistične stran- llkl Pri(l°biv*ti naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsake. — Dr. Beneš, bivši predsed- ke8a slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo nik republike, je medtem od- Proletarec.
potoval z letalom v London in Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, edina uradna oseba v Pragi, ki naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. se je poslovila od njega, je bil — pregledovalec potnih listov.
Imenik zastopnikov Proletarca
CALIFORNIA.
Delavsko socialistično giba nje ima mnogo sovražnikov. Sovražniki so javni in prikriti. Toda v*i napori sovražnikov se odbijajo od naše trdne načelnosti, ki smo si jo pridobili v realnih življenskih bojih s svojo izoorazbo. Nihče, tudi najhujša reakcija ne bo nikdar mogla teh naših načel omajati.
To trdimo, ker vemo, da je realno življenje, v katerem je kopa krivic, najboljši učitelj in plemenit značajen človek njega najboljši učenec.
Reakcija nas hoče uspuvati. Misli si, to pa to in zopet ono bom natvezila delavskemu gibanju, zasejala bom med njimi prepire, podkupila bom tega in onega. To bo zaleglo nekaj. Če bo v njih vrstah nezaupanje, če se bodo prepirali med seboj, ni vrag, da to delavsko gibanje oslabi. No, pa, če še to ne bi dosti zaleglo, prepovemo delavstvu javno u-dejftvovanje, posežemo po diktaturi nad njimi, pa bo imelo jezik zavezan in načelnost se mu bo — ohladila.
Taki so računi nasprotnikov delavskega gibanja v kapitalistično realiziranih vrstah, ki žrtvujejo milijone denarja, ki ga J3 zaslužilo delavstvo s svojimi krvavimi žulji, v take namene.
Ne bomo ponavljali vseh dejstev. — Nemški fašizem je spravil na noge nemški in a-meriški kapital. O več kot štiristo milijonih "daril" so poročali listi. Malemu Henleinove-mu gibanju na Cehoslovaškem je samo industrijska zveza (domača) podarila okoli sedem milijonov čeških kro*i "podpore". Ta dva zgleda dokazujeta, kdo podpira nasprotnike
delavskega gibanja in posledice pa kažejo, v kakšen"namen.
Kljub vsem tem manevrom, kljub zatrtju delavskega gibanja pa vidimo po vseh avtoritarnih deželah in drugod, da nasilstvo socializma, ker je naraven pojav, reakcija n i zatrla. Povsod se Socialistično delavstvo z vso vnemo udejstvuje v mogočnih korporacijah zh social politične, delavskoprav-ne. higijenske in kulturne zahteve. Povsod rasejo zahteve in inivijative delavstva diktatorjem čez glavo. Socialistična ideja se širi in diktatorji si ne morejo pomagati drugače, kakor da z nasilstvom zavračajo delavske zahteve, dokler to poide. Socialistična borba pridobila javno mnenje zase, diktatorji pa ostajajo asa ml jeni in označeni kot nasprotniki delavskega blagostanja. To je sicer 'e proces razkroja diktature. vendar pa hud udarec za diktature. V Nemčiji imajo delavci tudi svoj tajni radio že več mesecev, toda oblasti ga ne najdejo, čeprav ga išče ves državni aparat. Ta radio poroča vsak dan o dogodkih in vrši predavanja.
Delavstvo zna čuvati svoja naceia, zna se bojevati za svoje prepričanje. Omejevanje svobodščin ne koristi, krivično kaznovanje je seme socializma. To vemo vsi, ki smo v delavskem gibanju. Vemo, zato smo pripravljeni vedno na močnejši pritisk kakor tudi na vsako politično in volilno akcijo, kar se nam v zadnjem Času obeta.
Tudi naša zvestoba do načel in do boja ostane neomahljiva!
"Del. Politika."
Fontana*. Anton Kla&ich. Oakland: Anton Tom&ič. Lo« Angeles: Frank Novak. S*a Fraaciecoi A. I.eksan.
COLORADO.
Nemčija in Balkan
Trgovina med Nemčijo in Balkanom, ki je *talno naraščala pod Hitlerjem, se zdaj razvija V VSe večjem obsegu. Crested Butte: Ant. Slobodnik. Da naveže balkanske države ^e1blo:LFr- Bolt"z?r-na Nemčijo, jc Hitlerjev eko-	oko,ic*' Frank L
nomski minister VValter Funk	illinois
obljubil vnem velike kredite : chiaa..: Krank Benchi*. Frank Bit-! 160 milijonov mark Turčiji, i j^Jc, Joseph Drasler, Joseph Oblak,! 100 milijonov Grčiji itd. Tudi j ciias. PogorHcc, Peter Vcrhovnik Poljaki so dobili 60 milijonov in Frank Zaiti, kredita. Tako Nemčija osvaja |	,n
srednjeevropski in balkanski u s.,,e: Frank Martinjak, Frank trg, deloma z grožnjami in de- Karun in John Streli, loma z milijoni, ki ji bodo no- ?«,eBbr	Udpvich.
sili ogromne dobičke
ti jo Springfield: Jo*eph , Ovca. John Goi
bodo pa postavili trdno na noge.
Japonaka posvarjena
Ameriaki državni depart-j
šek in Anton Per. /irden: Fr. Ileraich. Waukegan-No. Ckicago: Martin Jud* nich.
Meadowlands: Martin Baitz.
Park Hill - Conemaugk: Frank Podboj*.
Sharon: Joseph Cvelbar. Sygan: Lovrenc Kavčič. Weil Newtont J os. Zor ko. Yukon: Rudolf Fradel.
Potovalni sastopnik Proletarca. A. meriškejra družinskega koledarja in Majskega Glasa za aapadno Pemio Anton Zornik, Herminie Pa.
UTAH.
Helper in okolica: Joseph Skerl.
WASHINGTON.
Enumcl«w: Ciril Krmenc. Seattle: Lticas Ileboljak
WEST VIRGJNIA.
c«
Star Citjr: I/awrenre Srlak.
INDIANA.
ment je ostro posvaril jakon-! {*«•»•..: Ignac Spendal.
. , ,	.. .	Indianapolts: Anton Ivancjc.
?ko vlado proti zaviranju ameriške trgovine na Kitajskem in iroti šikanfranju ameriških državljanov, ki se nahajajo tam. VVashrngton zahteva "odprta vrata" na Kitajikem za ameriško trgovino. Toda Japonci so precej naglušni.
Beneš pride v Ameriko
Dr. Edvard Beneš. odstopli predsednik čehoslovaške republike, je sporočil vodstvu chi-kaške univerze, da sprejema njegovo ponudbo in bo prišel sem predavat na omenjeno univerzo kot obiskovalec (visiting profesor). Predaval bo o političnih problemih in demokraciji. Kdaj pride, še ni znano.
DIES V VRTINCU POLITIČNE KAMPANJE
(Nadaljevanje s 1. strani.)
čas m denar. Koristil ni nikomur, niti polhtičnim reakcio-narjem, na katerih mline je ves ča^ napeljaval vodo. Igra, ki jo je igral, je že preveč stara, da bi še koga potegnila. Odkril ni ničesar, kar bi r.e bilo že prej znano. S svojo nerea-nostjo se jc sam smesil v očeh javnosti. Vse, kar je storil dobrega, je hrh) to, da jc ameriško javnemt spet opozoril na priljubljeno taktiko reakcio-narjev, ki se zateka zmerom k vzbujanju predsodkov proti vsakomur, ki kaže malo prave naprednosti, če mu ne more drugače do živega; in to je storil nehote. Drugače pa bi ne imeli za kaj žalovati za njim. če bi še danes odšel v pokoj. Ameri&ka javnost bi lahko in bo brez njega opravila z vsemi "neameriškimi nevarnostmi."
Ne kupujte ničesar, kar je bilo izdelanega na Japonskem!
Iz dežele pelina
Kemmerer, Wyo. — Jesen je tu,p tiče selivke so odletele na jug jn treba se je pripraviti za zimo. In tako smo vsi zaposleni, vsaik na svoj način, kar se mene tiiče se preveč. Treba je opraviti vsakdanje delo v pre-mogokopu, iskati c(/lasc za nas Ameriški družinski koledar, ki bo letos gotovo še posebno zanimiv, ker bo s. Frank Zaitz v njem opisal svoj izlet v stari kraj (kdor ni ga ne bo naročil sam, ga bo lahko dobil pri meni), poleg tega pa je treba po-agitirati tudi za naša delavska lista Proletarca in Prosveto. Kot tajnik društva št. 267 S. N. P. J. tudi ne smem pozabiti svoje dolžnasti in 25-letnice našega mladinskega odelka; naša dolžnost je. da napravimn >kar največ mogoče v korist naše jed note, bodisi za mladinski ali nTfrasli oddelek. Kot družinski oce moram tudi gledati, da bo vse v redu za dolgo Tirno, kar da dovolj dela, pa tudi za našo delavsko stvar se je treba brigati, da gre naprej,
da človek nazadnje lahko reče, da je vršil svojo delavsko dolžnost. In ker že ravno pošiljam nekaj naročnine Proletarcu, bom še na kratko opi,al, kako se imamo pri nas.
Vreme se še kar drži in sedaj, ko to pišem, smo Ae brez snega; seveda se pa lahko čez noč »premeni* in dobimo sneg. Kar se tiče dela v premogovnikih, je srečen, kdor ga ima, nekaj premogovnikov še obratuje povoljno, največ delavcev pa menda dela pri relif ni h delih. Kaže, da bo to "cesarsko delo" moralo ostati pri nas za stalno, kajti stroji izipodizdajo ljudem zaslužek in drugje ga v današnjih razmerah tudi ne morejo pričakovati. Seveda bi lahko ifilo drugače, če bi ne deJavci organizrali in poskrbeli, da bi dobili boljši gospodarski red. ampak na to bo trel^ Še počakati, človeštvo se *e'počasi prebuja in vsak napredek zahteva mnogo časa.
Evropska situacija se mi vidi res žalostna. Tako je, ker vladajo norci kot sta Mussolini in Hitler in zastopniki bankirjev
Norris pojde v pokoj
Zvezni senator George YV. Norris, neodvisni republikanec iz Iowe, katerega se je zadnjih let smatralo za vodjo progresivnega gibanja v kongresu, ne bo več kandidiral v senat, ko poteče njegov sedanji termin (1942). "To je moj zadnji termin", je izjavil pred kratkim. Mož je 77 let star.
Madžari sprejeli češko ponudbo
Madžarska vlada je sprejela novo če h »slovaško ponudbo, po kateri dobi Madžarska blizm Štitri tisoč kvadratnih milj o-zemlja, kjer prebiva pretežko madžarsko prebivalstvo. Prvotno so Madžari zahtevali blizu deset tfcoč kvadratnih milj ozemlja. O usodi nadaljnjih osmih spornih okrajih bo pa odločala italijansko-ncmška arbitracijska komisija. Madžari bodo pač dobili toliko čeho-slovaAkega ozemlja, kolikor j?m ga bo dovolil Beriin.
Gen. Pershing doma
Pred nekaj dnevi se je vrnil!
i z Evrope general Pershing, kii---
je ob tej priliiki dejal, da spri-1 Na Dunaju so se sesta.i zu-čo blaznega oboroževanja Ev- nanji ministri Nemčije, Italije, rope ne preostaja Zdru*. drža- Čehoslovaške in Madžarske, vam nič drugega, kakor Ae ve- da bodo rešili vprašanje od sto-Oje oboroževanje na suhomJpitve spornega ozemlja u.* če-vodi In v zraku.	' hoslovaškem Madžarski.
KANSAS.
Arma: Anton Sttlar. West Mineral: John Marolt.
MICHIGAN.
Detroit: John Zornik.
N.lNNESOTA. Bukl: Max Marta. Ckiskolm: Frank Klun. Duluth: John Kobi. Ely: John Teran.
MONTANA.
East Helena: Joseph Mihelich.
Klein: Peter Vellar.
Ked Lodge: K. Krznožnik.
NEW JERSEY.
Eli rabe th: Andrew Sprotrar.
NEW YORK.
Gowanda: John Malekovich. Little Fallst Fr. Pctaus
NEW MEXlCO.
Sugarite: Anton Oroion.
OH I O.
Akroa-Kenmore-Barberton: Leo Bie-
«:ar in Mike Kopach. Blaine: John Vitez. Bridgeport: Joseph Snoy. Cleveland: John Krebelj, John Bo.
zich in Jennie Dagarln. Girard: John Kosm in John Bogatay Glencoe: Albina Kravanja. Lisbon-Power Point: Jacob HeiKant Powhatan Point: John Kralj.
Pinejr Fork: Nace Žlemberger. Newburgh: Jo«. Lever. Warren: Joe JeZ.
OREGON. Oregon City: Frank Strvasnik. PENNSYLVANI A.
Aliquippa: Geo, Smrekar, Bartol Ye rant.
Crafton: Jacob Tomer.
Canon,burg.Strabane: John Tcrcelj
in Jacob Piivčič. Cuddv: John Jenko. Export: Jos. Britx. Forest Citjr« Frank Kataic in Antho
ny Drasler, Jr. Point Marion: Tony /tipančič, Herminiet Anton /ornik. Imperiali Frank Anguštin. John»town in okolicai Andrew Vi'
drich in John Rak. Latrobe: John in Mary Fradel. -
l.awrence: Louis HritZ. L»brary: Nick Triller.
Thomas: Lcnhart Werdinek. vvisconsin.
Mil waukee: Jakob Rožic, Leonard Alpner.
SKebojrgan: Fr. Stih. West Allis: Anton Yershin. VVillard: Mike Krultz.
WYOMING.
Kemmerer in okolica: Anton Tratnik
in Johrt H. Krzisnik. tnrh Sr>nn«| .John Jereb.
Usten to the Vugoslav Radio Hour ©f
PALANDECffS TRAVEL BUREAU ANO F0BEI6N EXCHANGE
štation WWAE. Rv«ry Sunday 1 to 2
^n S. Clark St., Chicago. — Har. 300fi
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
Ordinira vsak dan razen »rede od 9. zjutraj do 9. zveiSer.
V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610
2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.
Dr. John J.Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7.00—8:30 I)aily At 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 221Z
At 1858 W. Cermak Rd
4:30 ->6:00 p. m. I>aily Tel. Canal 1100
Wednesday and Sunday by appointments only
Rrsidence Tel.: Crawford S440 If no answer — Call Austin 5700
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
MILLER'S CAFE
320S St. Clair Ave., Cleveland, O.
Fino pivo, vino in žganje. Vsak pe. tek ribja večerja, ob sobotah ko« kt»*ia, — Fina postrežba. Dobrn godba.


A Yufoalav Weekly Devoted to the
Interest of the VVorkera
OFFTCIAL ORGAN OF Jugoalav Federation S. P.
PROLETAREC
KIUJCATION,
OUGANI/ATION
CO-OPKRAT1VK
COMMONVVEALTH
NO. 1625.
Publi.hed Weekly at 2301 S«. Lawndale At«.
CHICAGO, ILL., November 2, 1038.
VOL. XXXIII
VOTE SOCIALIST
New Falcon Group Holds First Meeting
On tho eve of the 19:1« con greš	In their struggle again«t finciHin. k ion al and state elections, the work- 5. Aid for thc llevican masses
ers and farmers of Amen,u mav we»l	against American and Britiah im-
refleet on the economic and political	peri«li-m.
state of their country and weigh the 6. Porinit American citizens to
hulance sheet in the light of thing«	decide whether or not we »hali en-
to come.	H	gage in vvar.
He»-e are some of the current head-1 7. Withdraw Amencan ship« and
Our Doings Here and There
By Joseph Drasler
Zalim Spcak on Jugoslavia
aches vvhich confront the nation:
About 500.000 WPA workers are to lose their job« soon after the elec-tiOML
Relief allocations are to be curtail-ed.
Farm prices have collapsed,
Railroad yards, elevators, and vvarehouses are glutted with farm produets. Cotton, down to 8c, vvheat 64c, and corn 4«c. Enough cotton i* now on hand (25.000.000 bale*) to «upply the nation for tvvo year«.
Railroad magnate« are pushin? their demand for a 15% wage cut.
Plans for vvholeiale rearmament are being mapped out.
Militarization ot tne CCC is just around the corner.
American imperialists are goadmg reactionary forces to counter-revolu-tion in Mexico.
These are the hard. eruel fa-ts dis-pas«ionately stated. These are mani-festations which spring from our cap-italist-imperiali«t «y«tem. No one man cr set of men is responsible foi these conditions. No one man or set of men can alter, improve, or nbolish this state of affairs as long as the povver of money and private and cor- j porate interest« remains undisturbed. |
The Democratic Party, wa/ing a defensive struggle in the current political campaign, has nothing but its inconsistent past to offer the elector-ate. The Repuolican Party, without a program and notorious for its re actionary allegiance. offers even losu. In both parties are found the element« vvhich breed fascism.
Neither of these parties can solve the basic i«sues confronting the American people. Neither of them would solve them if they could; basically their mission ia to safe-guard and perpetuate the capitalist system of profit«, rents. and interest. Human considerations, to them, are miscellaneou«, or certainly secondary factors.
The drift tovvarda greater concen-
marines from China.
A vote for Socialism is a vote against dietatorship. It is a vote:
Kor industrial, a> vvell as political democracy;
Full e<juality for Negroe* anu other oppressed nationalitie«;
Against eselusion or deportation of aliens for political and econo-.nk belief and activities not illegal fo, an American citisen;
Full proteetion for labor in its struggle for organization.
A vote for Socialism is a vote for:
Complete revision of present un-employment insurance system; to in-crea*e and prolong benefit«, cut out red tape.__,
Uri range public housing IVIMIH.
Abolition of all sales taxes. Cotrt,1 of social security—including health insurance — to be met by in?reases in upper brackets of income, inherit-anre and government security taxes.
Against: Use of police or militi.* in labor dispute«, intereference vvith picketing, collective bargaining, civil liberties.
Vote your hopes and desire«, no' your fear»!
Vote Socialist!
Socialist Call.
Chicago, lil. — Last Wednesday night a group of 12 enthusiastie voung people met at the Slovene l^a-bor Center for the first meeting of vvhat we hope vvill develope into a group that vvill fulfill the long felt I A„ Hrnn4.h members who filed into need among the Falcon«.	th<? sloVene ubor Centw Hail last
The Falcon clas« T« composed ofjFriday for the meeting of Branch children of parents who are members I 1, and the lecture on, The Labor of Branch 1, JSF, and other«. The i Movement in Jugoslavia, which fol-purpose of the class is to teac h thc I lowed, enjoyed a real, honeat-to-youngster« the vvorking clas« ideo- j goodnes« treat. In a «tyle apicod with logy of vvhich they never hear even choice good humor, Editor Zaitz a wi«per in their classes in the public I talked almont two hour« to a hali schools.	j full of comrade« on condition« as he
_ -	. , found them among the peasant«, the
For a long time now, we had a I j j nd oth	,B j
group of y«»ungMters who have out- HUvm He to|<|	■ lhe „ , ,
grovvn he Falcon class, at lea«.so L jMt|onB of which there Hro they think. but st. I somehow jdn i L^	contending parties m Ju-
feel at home in the Socal Stud> , avja	^ workor« and con-
Club. For this reason ma,nly his dit.ong unde/which th work hov, group has been organized into a i-la«*
Cleveland Comrades Keep The Bali Roliing
About Fifty Comrad«« H«ar Editor perience in their unions that war iu
I the labor camp i« leading *o de«-
of its own.
much they are paid, how they live, their union« and union activitie«; Thcy h*v<» de<»i4W one nmeting about the vvell provuled group of
a month, the third Friday of each month. The regular Falcon class wilt meet as usual, each Satur<iay mor-ning at the Slovene I^abor Center.
Both groups are in need of new members. Both groups should be en larged. Members of Branch 1, whc thus far havn't given seriou« con-sideration to enlisting their childrer in the Falcon class should do so now at the beginning of the new seinestei thereby giving their young^ters the full benefit of the entire term.
......n 1
LABOR PEACE HOPES GR0W
DESPITE GREEN AND LEWIS
Reelected vvithout opposition to his fourteenth term as president of th«
pensionists literally *warnung in Ljubljana today, living off the government; yo*ith, sons of the peasant clas«, all of vvhom are conscripted into government service at the nig-gaidly pay of 30 cent« n month; the vvork they perform, mostly on government construetion project« much in the style of the WPA in this country; and many other interesting subjeeta vvere dealt vvith.
All in all, everyone present got a vivid mental pieture of Jugo»lavi« as it really is under the Stojadinovich regime, shaking hand« vvith Hitler on the one hand and Mussolini on the other. and hoping against hope that j
Hitler vvill not uttack because of Labor Unity OT O Mussolini and Mussolini, likevvise, because of Hitler. Jugoslavia i« one of the small Balkan countries vvhich the Furopean dictator« have «cared into believing that it i« dangerous to eat fruit from the three of Demoeracy. This lecture vvill be continued at
truetion and are vvorking hard for unity in their union«.
In hi« report us «ecretary of the Federation, Charles Pogorelec told of the special effort being made to get the American Farnil.v Alrrauac published earlier than In former years and the advautage« to be gain-ed therefrom. He also reque«ted ol' the delegates and the organizations tbey repreaent, their wholehearted support in the campaign vvhich vve are about to begin for the Sustaining Fund of Proletarec.
Keep that Pen from Rusting, Andy
Article« and n«»ws reports from our Cleveland comrades have been fevv and far betvveen )at«)y, in fact. mereao than is desirable. Andy Turk-man breaks the ice this week with an interesting report on the activities of Rranch 27 JSF, and it« youth seetion in Cleveland. The promise that there vvill be more "needles ' fortheoming is, of course, also good nevvs.
e woul<l like to hear, too, more about the class being conducted among your young members. Reports the «uhj«»<i-t mntt.>r by the class could be used as could also article« prepared by members as spccial assignments.
VVoll and Frry Are 'Unaware'
The Hotel and Restaurant Work-AFL on the closing day of the fifty ei>» union fai!e<l to get convention an-
eight annual convention, Williani j pr0val of a resolution Indorsing Pre- j next* meeting of Branch 1. Lct's
Green used the toneš of an admon- j Mident Roosevelt*« plea for a quaran-	the attendance as j^ood o;- ever.
ishing father to invite CIO union* j une of aggre sor nations, made in his	better than it was
back into the federation. He singled famous Chicago speech. when Chair-	... . .. , ^'. i.... tni
out four unions for his special invita-; mun Matth,w VVoll and Sec. John P.	, NW know that our readers are fol-
tion: the International Ladies Gar-'^ ^ the resolutions committee	lmvm? w,th ,nt0,^t the 8#nes °f
Strong Wave of Re-Action—Krueger Warns
unsware of any
articles in Proletarec Zaitz is writing
ment Workers' Union, the United roported: MWe are
Automobile Workers. the United ^»licv adopted or urged by the pre-. „, r#	,
Workers nnd the Oil Fiek: Li(1,,n» for unit0<, rtrtion hv the unit-1 M,tor /w,tt s^kt* n Strabane,
on his ti ip.
Chicago, III.—Speaking before a large audience of partv members and unioni-ts, Tuesdav, Oct. 25, Jn the Ashland Hali. M»»vnard Krueger, professor in the Universitv of Chicago, wai ne»l, that if tho vrarfare be-tween the lalK)r groups in America fails scttlemcnt and the CIO is se» up a.s a permanent organization, we are certain to see spreadmg over the
Cleveland, O. For the last yeur »r so it has become just about js dil-icult to tind a nevvs item froin Cle-eland in the Knglish seetion ol Proletarec a« the proverbial "needle in the haystack." In order to aid in the .v-arch, I have decided to plače a ftw need les" where they can be found >y anyone who happen« 10 glance at he naper.
First, a slight summary of some of the events of our singing year. Soc. £arja took to the air vvove« and the result was the suecessful radio ap pearance of some of Zarja'« individai-il member«, and the whole affair was limaxed by the half hour program .he Zarja chorus presented over W. 21. K. on Sept. 9. Duets vvere siing by V. Wess, J. Perushek, S. Turkman in,i J.. Turk. Before I forget I must thank F. Barbic Si., Frank Jr., and trum peter, Za loka r, for their rendi-tion of some typical Slovene mflodie* vvhich enllvened the program.
Zarja'« yearly picnic turned oul to be rjuite a succes« despite the heavy c<»mpetition that was incurred l»y the great number of other nicnics that day. This fact alone «how» that the friemls of Zarja are many and true.
Well, my rambling mind nou bring- me to Zarja'« outing which took plače in August. A bcautiful morning found a group of people pre pari n g the grounds of Tancek'f» grove for the expected throng. Standing aside a bit, one marvels at the effieiency shovvn by these work ers doing vvork they enjoy. But ont must not forget that th< y are people who years ago realized their res po n-sibility of the w«»»l(ing clas« and are -ti 11 in the struggle they took onto their shoulder«.
Hovvever, enough of this musing. I can only say that the afternoon sun hone upon a scene of such hilarity as I hope to see again next year.
r>ifficulty over the post of Brancn «ecretary prompted a membership meeting, Sept. 25, at which the mo-
tiou un the floor to dissolve the sub branch an.J make one body of thv group- was passed; and the result is j nevv «ecretary of Branch 27, Jo-sephine Turk. I ho[H* that thU move will bring a bit more act i vi ty in Branch 27. Incidentally, the meeting vvu.< much enllvened and enlightene»i by the shint talks presented by I. Molek and E. Kiistan.
Octobir find« Zarja in the midht of preparations for the event of tlu-yei»r, namely, its Ttianksgiving <la> concert. Msny years ago Zarja in-augurated the first Thanksgiving da> concert and has managed to brin*: to its follovvers a concert every ye:n since.
This year the program will be di vided into tvvo part«. The fir t half of the program vvill be devoted to choral number«, duets, oetet«, etc. An operetta entitled "Slamnati vdovec" vvill take up the second part of the program. Among the aetor« w i i: be, A. Eppich, vvell knovvn aetor ia the Slovene co(ony in Cleveland.
________________ ______ ______ ____# ......................... ........country lhe wave of reaction now or
tration of power and control into the Gms Well and Refinery Worker«. In ed demočracies or for quarantining	pa • ,ast Sunday. Upon completion ot the VVest Coast. A wave of reaction
hands of the federal government is tnese unions, AFL leaders believe. n aOTrressor nations."	tho American Fsm.ly Almanac, 19:19 | whkrh at present is backing
noticeable amount of dissatisfactioa \ .	_
JEfiiSEY COURTS STICK WITH HAGUE
Strunge as it may seern, th«4 rest of the čast is composed of th" youn^ people in Zarja. IIow thi-y will make (itit vvill depend on how muca they vvill be in spi red by an appreciative audience. Sl» come one and all on Thanksgiving Day, Nov. 24, to the Slovene National Home on St. Clair Avenue.
Our nevv class in Sociaiism, vvhich begati last month, is rapidiy gathering impotus and interest. The regulai attendance of four new people has eontrihuted to the interest. More nevv face« mean« more ppinions: more opinion« means more interest; and more interest means a better class. So come to the club rooin of Branch 27, room 1 in the old building of the Slovene home on St. Clair and make a real class this time.
Full of hope that from now en the "needles" vvill not be so difficult to find, I put my pen away and let lhe vvorld go rolling merrily on its way.
Andrew Turkman.
evident; in the wake of this trend lic ominous dsnger« vividlv apparent in the sinisier rise of toUuittti tan statva i
vvith the CIO exi«ts.
Most ol the animo»ity thal Gite.i
in the vvorld. What dietatorship and 1 had shovvn earlier tovvard the CIO regimentation mean for the common	lacking when he said:
people requires here only a passing glimp«e at the mi«fortune« which have befallen the common people oi foreign lands.
Although politically the United States is ruled by a repre^entative government—capital:«tic in its func-t tions—economic tyranny and insecur-ity stalk the cities and country«ide. Even political democracy i« denied to vvorkers in New Jer«ey, Florida, Nevada, Ohio, Chicago, and in an ever inereasing number of municipal-ities.
Various state organizations of the Socialist Party have entered candi-dates for congressional, «enatorial, state and local office«, or are support-ing Farmer-Labor Parties. Million;-of piece« of literature have been dis-tributed, hundreds of speeche« have been made explaining in greater de-tail hovv Socialism proposes to make America a land of peace and plenty.
Congratulations are in order to our various state siib-divjsions for the intelligent and singularly honest campaign that i« being waged. Campaign pronouncement« contain no hum-bug. no eateh phrases, no promise of thirtv or fifty dollnr« a week for not vvorking. There is no treat-ment of the masses as if they were psycopaths by cynically disregarding the real is»ues vvhich hold at stakc
present is hacking up a edition, on vvhich he is now wotk-| number of Mnti-labor bills in Califor-ing, he will leave <>n a s}H»akini; tou« nia including one which vvoula through Ohio. Pennsvlvania, and licensc lahni- organizers in h msnnei Michigan. Request« to have him that vvould muzzle them completely. speak, coming from a number of "Our dutv is to see that a com The Hague excuse for rerusing free cities in the aforementioned states, mittee from the CIO and the AFL is «neech vvas edonted hy the coorts of prompted thi« tour.	brought together to vvork out a plan
nished. The key has been thrown New Jer*ey last week when the Su Complete deatils on the vvhole tour for peace and that this committee is away and we are singing that happy preme Court denied that the rights will be - announced in follovving kept at the conference table until refrain. Won't You Please Come
The Socialist Code of Human Relations
By Roymond S. Hofses, Editor Reading Labor Advocate
"I ask those vvho have left us to come back home. The room is fur-
Home, Bili Bailey?'"
Daniel Tobin U Pleated
Pres. Daniel Tobin of the International Brotherhood of Teainsters, Chauffeurs, Stablemen and Helpers, vvho had made a forthright demami on the convention floor for peace vvith the CIO, expressed his satis-
of Norman Thomas were violated in Jersev Citv.
The "exeu«e" is "protertion" for the sneaker—simihr to Hitler's "pro-teetive custodv" for th" vietims of th*» mobs he has himself incited.
issues of Proletarec. Waukegan
Well
The
JSF Conference Attended
VVaukegan JSF Conference
such h plan evolves," he stated.
The meeting wa« under the aus-pice* of the Socialist Party, I^ocal j Cook Countv.
"When onnosition to a speaker's held last Sunday vvas attended by 2 i view runs hi?h." Judge Bndin » said, j delegate« representing about that "no reason exist< for subjeeting tho manv organizations, members of the speaker and innocent hystandors to J?F Educational Bureau, ^mong
faction \vith Green's new conciliatory daneers of assault . . . The public are j them fraternal and cultural organ-
approch. "The vvhole question ha:s now been throvvn open to the public and to the rank and file," he said. Tobin warned. hovvever. that he could see no likelihood of immediate peace. Negotiations might require n i year, he said.
Bolh AFL and CIO groups thioughout the country, heartened by Tobin«' advocacy of peace have been sending telegrams to both Greer and Levvis urging a speedy settle-ment of the civil war in labor's ranks.
Many instance« of cooperation betvveen local CIO and AFL bodies are continually popping up which leads observers to «ay that rank-and-filo protests may bring early negotation.«
entitlerl to their tranquility and the I iaations and JSF Branches.
diser^tion to issue the pernit in	A morning and afternoon ession
question is vested in the chosen re	wore held during which we heard re-
nrc«entative« of the citv."	poits of the delegates and the pro-
The seme judge ruled that Thomns	g res« i ve activities of their orgnniza-
had no more right to sneak in public	tion« as members of the Educational
nla"es vvithout a permit than he ha*	Bureau. Vital issues pertaining to
to "invade a citizens home."
Thomas assniled the court'« deci-sion, saying: "The Hague machine can imaorine n mob or ceate a mob, and then refuse to those -whom it dislike« anv proteet on, and we have no redress in the courts ... It means
our Federation. its activities and its
Hymn For The Upper Brackets
The status quo. the status qou! Thc source from vvhich all blessings flow.
The inightiest of mortal friends, Bringer of goodly dividends." It lined our pockets in the past, By it alone vve save our ca<te; So. t i u h t against the restle«« poor May lleaven help us hai the door,
publications were on the floor during And wealth and povver he» e below both the morning and afternoon Unite to save the statu« quo!
Mar y
sessions.
Continued assistance and participa-tion in the Federation'« educational an oraranizational program was
that civil liberty is dead in Jor*ey." pledged by all delegates.
The most important issue before
L. Ini
an.
ITnitv
\Vhat do we live for. il it is not to make life less difficult to eacn other? G~orge Eliot.
Man's hope for a better vvorld con-
their vvelfare. happines«, yes, their between the warring factions
vory live«,
A vote for the Socialist Party in I of the officers of the federation. in-this eleetion means a frank and cluding the veteran Frank Morrison, honest facing of realitie*. A vote for secrctar.v. The 19.19 convention was Socialism means the beginning of j awarded'to San Francisco, scene of greal mass Farmer-Labor Party that some bitter controversies betvveen vvould bluze the trail for a better ALF and CIO unions a« well as re-soc»ety. A voto for a Socialist *ociety markable examples of cooperation
betvveen the tvvo groups.
No single act in recent months ha.; Elected along vvith Green w»re all so spurred Socialist forces on to
Second Peace Plea
A second plea for peace cam^ from \Vash»ngton vvhen Administrator El-mer F. Andrews of the wage-hou»-division said that he hoped th« con-troversy betvveen the AFL and CIO "can be settled soon."
"I am fully aware that m?n of principle, even vvhen they are friends, often find it hard to reconcile their differences." he said. "But ju«t look at the gain« organized labor has mnde in this country in the last feu ! dorMs:on inevitahle.
means a break vvith the traditional eanitalist parties and a turn tovvsrd.^ »oeial and economic reronstruction.
On immediately pressing problem^, it is r* vote to:
Stop the WPA lay-off«; lAcrease WPA and relief wage« and allotment«;
Protect the farmers from profit-eer« and «peculators;
Stop wage cuts in the railroad and other Industrie«;
llnite the AFL snd CIO. A vote for Socialism is a vote agnin«t vvar, It is s vote to:
). Remove the economic root« of modem wnr—the strugcrle for foreign market«, raw materiaN, invest-ment nrens.
2. To lessen economic frietion through international trade and
credit agreements, but to avoid any | cedent to have congres« legislate on allinnce« to "maintain peace and de-mocrac.v" through capitalist armie.* and nnvie«.
.1. Free American colonie* an»l abandon iraperialism in I^tin America.
4. Lift the embsrgo srain^t Snain and to nermit. the American workcrs —not their government—to render aid to the Spaniah Loyali«t« and to the underground movement« sbroal
Socialist unity as the aetion of the official organization of the Social Democratic Federation of Reading, Penn-ivlvanin. to sunport the regular candidates of the Socialist Party in the cominar state eleetion.
A special campaign p*iner. thc Pioneer, issued by the Reading Social Democrats, carried the names of Socialist Party candidates along witn the loral candidates vvith the local Social Democnitic candidates.
Able edi*or Raymon<l Hofse« of the peppy Reading Labor Advocate, Geonre Rhodes, president of the Reading Federated Trade« Council and Darlington Hoopes, former Pennsvlvania nssemblvman and cnndidate for the same office, said that true Socialist conviction«. undmnted through the hctic years, made the
the American vvorking clas« todav unity in the labor movement—vvas 1 «i«t« in the fact that the orderly and discussed at length. Most of the de- i sympathetic instinets of mankind are legates know through aetual ex-1 capaMe of development.
Social Legislation — The Crying Need of the Hour
year« and think what it could do for itself and the nation if it were again one great united force."
Andrevvs also made direet answers to the resolutions committee'« eriti-ci«m of the vvage-hour act. He vvarned that it vvould be a dangerou« pre-
wages, as the committee recommened after attacking the "dictatorial" powe"s given to Andrews. He also pointed out that there was nothing nevv in hi« authority to reject min-imums fixed by indu«try committee«, «ince minimum vvage board« in the variou« «tate« have enjoyed this right for years "and there ha« never been a single charge that thi« powei vvas abused "
<5«jd RVodes: "To think that n lousy WPA job is the end of all thing« is , n prpttv orummv nrogram for a partv that cn'l« itself Democratic."
Meanwhile in Baltimore, Marvland, Socinli«* chiefs named a committee eonsi«tin* of Devere Alien. Norman Thomas, Gms Tvler, Paul Porter and David H. H/ Felix to repreaent the Sociali«t Party of the United States in a unity confah with repre«enta-tives of the Social Democratic Federation of America after Nov. H.
WORDS OF WISDOM
There i« no policy like politene««, «ince a good manner often «uccee<ls vvhere the best tongue has failed. — j Magoon.
So General Mol«r» is going to IV-hire 35,000 vvorkers vvithin tho nex( tvvo ueeks.
Hovv the capitalist ncvvspapers of the nation featured that «tory! Hov they hoped thnt Mr. Average Citizen would accent the news as an indha-tion that soon all vvould be right in thi« dog-oat-dog gystem, with thc masters of the profit racket ha.vinv; "I can u<e you" to all and sundr> !
Of course, 35,000 jobs, out of a ! total 11 to 12-miUion jobless and some more millions vvno wouId be | jobless vvere it not for mado worl jobs, is just a drop in the bucket. But vvill the majority vvho are stili on soinebody's payroll think of that* The nroponents of things as they aro hope not. And probably their hopes are not in vain; most people don't think far enough to see that the; nbilit.v of a. Corporation to "recall" j $5,000 human beings from nmong those vvho had been ruthlesslv čast ; aside is really a condemnation of the svstem under which we are living and the supreme insult to thi dignity (if any) of American men and vvomen.
What kind of world are wo living in vvhen it is possible to treat human beings like tools? \Ve lay tools aside when vve don't need them and bring them out for service vvhen it suits our purpose to do so. That's as it should be—vvith tools. It's not as it hould be vvith people! i There's a difference, however When industrial bosscs decide to re-tire a tool they grease it well so that it vvill be in good condition when il is neede I a«rain. But the profiteers don't do that vvith vvorkers. At leasi not directly. In<lirectly they permit l themselve« to he taxed in order thal the government may supply the grease vvhich vvill keep their human tools in condition for future service.
That's vvhat direet relief i« — grease. So is WPA and PWA and all the other capitalistic crytograms of the Ni w Deal." Just plain grease vvhich is apnlied for the purpose of keeping human beings from rustin^ out—so that they vvill be fit for use vvhen they are ncedcd.
Perhapa people like tO live merely for the convenience of an ovvning class. Certainly, they vote as though ♦ hey like it; for that'« whnt both of the major political parties offer , thein. The utmost promise of cilhe-* is n longer period of service each ye*r and a shorter period of retire-ment.
Bul Socialists don't like that. So-| cialists never have conceded that American mothcrs' sons wcre brought into the vvorld merely to bs used and čast aside st the profit ann pleasure of a gang of owners. They object to treating human being« on the same principle as the Irishman used in feeding hi« pig-food one day and starvation the next «o that the bacon vvould he nicely propor-tioned with a «treak of lean betvveen each streak of fat.
That's not the way to treat men. Assuredly it's not what men should
work and vote for at eleetion time.
★
Socialist« have a better code of human relations. In the first plače, vve believe that indy«try is here for neople and not that people are her* for industry. Basing our philosophy upon that point,	propose that
produetion shall be planned in such a manner that the utmost of efficien-cy vvill give the utmost prosnerity, securitv and leisure to evcryl>ody... that all shall perform useful pervice in the produetion of wealth. . . that all shall share in the abundance vvhich vvill thus be produced.
Wo ou?ht to be called to vvork because vve all need the fruits of >abOr. not because it suits the convenience of organized capitalist s to use us. The disgrace and an ansvverable in-dietment vvhich stands against the Capitalist systcm is that there are avaihble .15,000 men — men vvho vvere čast aside, men who we«*e ex-isting upon government subsiilies, men vvho vvere ruthlesslv scrapped vvhile ovvners and managers continued to collect their dividends and high salaries—vvho could be called t * service by the nod of an economic lictator!
Good new»? \Vo call it bad nevvs. General Motors' call cmphasizos th.» slave condition under vvhich Američan« live. It is conclusive proof that most of us exist merely on ruffet-ance nnd vvork merelv to serve a m aster cla<«.
NAZI YOUTH IN VIFNNA
Milvvaukee, Wi». — One vvortders, | ifter readinf sordi 1 details of the latest atrocltie« in Vienna. vvhat th ■ nazi youth is Coming to. The late t new« of them is that they are running around loose terrorizing th.' ; citv. especiallv lhe Jevvish ffuarters. smashin" windows vvith iron bars an l i stones. This is nothing short ef har-i bnri«m and certainl.v speak« ill of j «unno«ed-to-be civilized people.
Wh"n one reads the aceounts in the dailv papers that 27 Jevvish 1 funerah vvere held on one dav, and that man v of the^e people commlted suicide because they could no onger live under the tevrorism to vvhich they are being subjeeted, can vou hlame me for voiclng my protest'*
And whcn n >din" further tha these vouth are of the Catholic re-ligion. 1 can not help asking myself. vvhat kind of Catholics are thev ' Certainlv thev can he nothing but i .diseredit to their religton.
Louiiie B. Jur»ey.
FALCON CORNER
ON PAC.E FIVE