GOSPODARSTVO XIV ŠTEV. 342 CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. TOREK, 10. MAJA 1960 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 3«-933 DRUŽINA IN GOSPODINJSTVO Ha pomladnem zagrebškem velesejmu (Od našega stalnega dopisnika) Zagreb, aprila tla, So^ol°' (50. aprila je Hasan Brkič, IZveznega izvršnega sveta, odprl jrAnl° spomladansko prireditev za-$0«! e,“a velesejma. Svečanosti so pri-(lr J°vali predsednik sabora Hrvatske ^Vladimir Bakarič, višji častniki ju-^.^anske vojske, gospa Pepca Kar-1; Predsednica zveznega odbora or-pre'žaclje »Družina in gospodinjstvo«, Urednik velesejemske uprave Ivan ylln in druge ugledne osebnosti, dih ,2adnjih letih se je. število držav-ve. ’n mednarodnih sejmov znatno po-vendar je zanimivo, da se šte-n0„ sPlošnih sejmov, to je tako ime-p anth vzorčnih velesejmov, ni dosti g|aacal°. Vzorčne sejme prirejajo v io Vnem v državah z zaoslalo industri-sl^^dtem ko organizirajo gospodar-liti ra2v'te države po večini le specia-Pr*redilve. Tako so se tudi ne- pj^i stari sejmi spremenili iz vzorč-J).. v specializirane sejme. Tudi zagreb-Sejem, ki je eden izmed najstarej-ž Seimov, je vskladil svoje prireditve lkč°V-mi ztthmvami na svetovnem tr-(e u m še posebno s potrebami doma-li]j'a lrga. Jesenske prireditve so ohra-G še nadalje vzorčno ureditev, med-511^ (m so se spomladanske razvile v Po-710, točko razstavljavcev in kupcev tpAšnega blaga za vsakodnevno upo-. 0v'n trajnega blaga. To je v skladu eznjo za dvigom življenjske ravni rž-avi, pa tudi s povečanim povpra-aitjern po blagu za široko potrošnjo. i?1>Elki za ŠIROKO potrošnjo Aa letošnji spomladanski prireditvi d0 ^agrebškem sejmišču (od 30. aprila pa maja) je v prvi vrsti poudarje-„■ Važnost izdelkov za široko potroš-Se°' Poleg običajnega komercialnega lliJtaa je uprava uredila tudi razstav-pj ttel. Celotna prireditev je v znamc- '960« gesla »Družina in gospodinjstvo p.. ■ Uprava sejma si je prizadevala, Poleg domačih in tujih razstavljavke žejo ev Itlaga za široko potrošnjo privabi c ' 1 najsodobnejše izdelke, Posebej razstavljavce, ki naj razka-najsodobnejše izdelke, ki služijo splošno dviganje življenjske ravni, diP.rv' vrsti pa za olajšanje v gospo-jp istvu in v dejavnostih, ki so zdru-e 2 gospodinjstvom. Mnogo tujih tovarn 1 ■ ^a spomladanski prireditvi razstav-a syoje izdelke veliko število tovarn ^tujine. Tako so letos ponovno na sej-.. stari in novi razstavljavci iz Av-phje, Vzhodne in Zahodne Nemčije, , ancije, Grčije, Indije, Italije, Mad-^‘ske. Nizozemske, Švice in Vel. Bri-jPbe. Po svojem številu prednjačijo (U?C'’ ^1 razstavljajo velik izbor iz-'•‘kov številčno so zastopana indu-hjska podjetja iz znanega jeklarske-,l0 Središča Solingen. Ta podjetja bo r dobavila jugoslovanskemu tržišču difno.vrsten pribor, gospodinjske, in in-pAUjske škarje, namizni in jedilni sr°0r' pribor za nego rok, gospodinj-t(5 kuhinjske opreme, opreme za ho-^ sse kuhinje, gospodinjske stroje ild. s, teh razstavah so razstavljeni tudi sr,°i* za likanje in kemijsko čiščenje, koa°bni plinski aparati, kemijski in [r jetični proizvodi, gospodinjske po-^et)ščine iz umetne smole in kovin, za domačo uporabo, aparati čiščenje stanovanj, brivski aparati, c, raznovrstno orodje, šivalni stro- Poleg Indije nudijo linoleum in šivalne stroje. Nizozemska razstavlja v glavnem odlično volno za pletenje, švicarski razstavljavci so opremili razstavo ku-hinjskin naprav in raznih strojev, ročnih in žepnih ur ter električnih gramofonov. Vzhodna Nemčija razstavlja raznovrstne in sodobne igrače, medtem ko so angleška podjetja posvetila svoj prostor razstavi brivskih aparatov. KNJIGE IZ 30 DRŽAV V okviru spomladanskega sejma so organizirali tudi tradicionalno razstavo knjig. Na tej razstavi bo na ogled več tisoč izvodov strokovnih, poučnih in leposlovnih knjig. Sodobne in najnovejše izdaje razstavljajo založniki iz 30 držav. OD ZLATEGA PERESA DO TELEVIZIJSKEGA SPREJEMNIKA Najštevilnejša podjetja na sejmu so seveda jugoslovanska. Težko je v nekaj besedah povedati, kaj vse razstavljajo jugoslovanski razstavljavci. Razstavljeni so vsi mogoči izdelki, od zlatega peresa domače proizvodnje do pohištva, oblek, orodja, strojev, elektrotehničnih aparatov, vozil, radiofonskih in televizijskih sprejemnikov itd. — na kratko, velik izbor izdelkov za široko potrošnjo, in mnogo novih izdelkov najsodobnejše izdelave, številna so zlasti psdjetja, ki razstavljajo tkanine; tudi kemijska industrija plastičnih mas in izdelkov, prehranjevalna industrija in kožna industrija so zastopane zelo številno. Mnogo navedenih proizvodov je prikazanih funkcionalno v razstavnem delu, ki je zelo zanimiv, zlasti za široke, kroge sejemskih obiskovalcev. Ta razstavni del pa zasluži poseben opis-, ki ga ni mogoče zajeti v okviru tega članka. Isto velja tudi za turistično razstavo, ki je velike važnosti za domače, koristnike poletnega dopusta. M. V. Turki sprejemajo od Zahoda rajši denar kakor nasvete Letošnji zagrebški spomladanski sejem si je izbral za svoje geslo »Družina in gospodinjstvo«; odprtju je prisostvovala tudi preds. zvez. odbora organiza-e'je »Družina in gospodinjstvo«, Pepca Kardelj. Na sliki Jugoslovanka, ki si je nadela krilo iz mehke volne,, vezeno na roko v domačih narodnih motivih fcritve ji l'c, raznovrstno orodje, šivan te'o ^Agrotehnične potrebščine. Va°a je bogato opremljena tudi razsta-$te ^teriala za oblaganje podov in „ n’ razstava linoleuma, in tudi raz-Va najlona, perlona itd. VELIKA izbira italijanskih PROIZVODOV stIz Italije je letos nekaj manj raz-avljavcev, vendar njihova letošnja razstava v ničemer ne zaostaja za razstavami v preteklih letih. Italijanska podjetja razstavljajo hladilnike, električne bojlerje, plinske, električne in kombinirane štedilnike, stroje za obdelovanje lesa in plastičnih mas, plinske, in vodovodne cevi, lovsko, športno in obrambno orožje, razne kemijske proizvode, izdelke iz plastičnih mas, proizvode kovinske galanterije, orodje, umetno gumo, kozmetične surovine, eterična olja, esence za prehranjevalno industrijo (za tovarne slaščic in likerjev). Zanimiva je tudi razstava italijanskih pijač, kakor so vermut, cin-zano, vino maršala in aperitivi. Razstavljene so tudi italijanske lutke. Bogata je razstava italijanskih izdelkov, ki jih jugoslovanska podjetja uvažajo v okviru tržaškega in goriškega spora- KAJ RAZSTAVLJA AVSTRIJA Med prvimi so se, za letošnjo spomladansko prireditev prijavili Avstrijci, ki nastopajo v velikem številu. Njihova razstava obsega elektrogospodinjske stroje, radiofonske sprejemnike, ure, avtomatske aparate za brušenje britev in nožev, barvila, loščila, umetne smole, plošče za oblaganje sten, izdelke iz kavčuka in polivinila, pnevmatike za vozila, namizni in jedilni pribor, preparate za kopanje, lepila in druge ke- mijske in kozmetične proizvode, hladilnike itd. DRUGE DRŽAVE Madžarska podjetja razstavljajo moška, ženska in otroška kolesa, mopede, skuterje, motorna kolesa, prikolice, dodatne pritikline, gospodinjske in indu-strijske šivalne stroje itd. Grčija razstavlja kvalitetno bombažasto perilo, volnene pletenine, žensko perilo iz najlona, dalje rokavice, klobuke, in druge proizvode iz umetne svile. Podjetja iz_ Notranje politična napetost, ki je našla svoj izraz v nedavnih političnih demonstracijah turških študentov v Ankari in Carigradu, je zbudila zanimanje svetovne javnosti tudi za gospodarske in socialne razmere v tej deželi. Poleg vsega ima Turčija tako pomembno zemljepisno lepo v strategiji Atlantske zveze (NATO), da so se zunanji ministri NATO sestali te dni prav v Turčiji. V zadnjem času, to je še preden so Izbruhnili nemiri, ki jim je sledila proglasitev obsednega stanja v nekaterih predelih, je tuj tisk omenjal tudi možnost razpisa predčasnih volitev. Te naj bi bile že proti koncu lega leta in ne šele oktobra 1961, kakor jih predvideva ustava. Turško gospodarstvo se v povojnem času razvija ob zaslombi na obilno gospodarsko moč z Zahoda, zlasti iz Amerike. Zahod pomaga Turkom ne samo z denarjem, temveč tudi z gospodarskimi nasveti. Tako so zahodni denarni strokovnjaki že avgusta 1958 izdelali načrt za gospodarsko in denarno u-stalitev v Turčiji. V zadnjem času sla v Ankaro prispela dva nizozemska gospodarska strokovnjaka (prof. Timber-gen iz Rotterdama in dr. Koopman iz Haag), da bi turški vladi pomagala z nasveti pri izvedbi dolgoročnega gospodarskega načrta. Sicer so Turki, tako piše dopisnik londonskega »Economista«, neradi ravnajo po nasvetih zahodnih strokovnjakov, ki svetujejo večjo previdnost v gospodarstvu; seveda Turki ne odbijajo izdatne gospodarske pomoči. Tako je Turčija prejela za izvedbo načrta za gospodarsko ustalitev 376 milijonov dolarjev. Učinek te pomoči se je pokazal že lansko leto. Turški izvoz se je lani povečal za 30% v primerjavi s prejšnjim letom, denarni obtok se je zmanjšal, črna borza je popustila, cena zlata je padla in trg je danes obložen z blagom. Turki tudi vračajo stara posojila. Toda kljub gospodarski politiki, ki teži za ustalitvijo, so se živ- ljenjski stroški od avgusta 1958, ko se je začel izvajati načrt za ustalitev, povečali kar za 40%. Turški voditelji bi radi stopili pred volivce z načrti, ki bi prdevidevali hitrejši gospodarski polet. Zaradi političnega uspeha so pripravljeni tudi opustiti stabilizacijsko gospodarsko politiko. Proračun za leto 1960 je za 22,3% višji kakor lanski, toda dejanski dohodki se niso povečali kljub vsem zagotovilom vladnih predstavnikov. Ministrski predsednik Menderes obljublja na svojih shodih poslušalcem vodo-vode, električno razsvetljavo, poti, jezove in sladkorne lovarne. Vse to je težko izvedljivo, ako hoče vlada izvršiti nasvete zahodnih strokovnjakov, ki se jim vsi ti načrti zdijo nerealni. Vlada tudi obljublja popuščanje v kreditni politiki, banke naj bi zlasti zasebnikom zopet dajale večja posojila. Zahodni svetovalci niso temu toliko nasprotni kakor izvedbi nekalerih investicij, ki niso v skladu z zmogljivostjo turškega gospodarstva. VELIKI NEGOSPODARSKI NAČRTI Nov most čez Bosporsko ožino ho stal okoli 50 milijonov dolarjev; prva lurška ladjedelnica blizu Carigrada, ki jo bodo verjetno zgradili Japonci, zahteva 20 milijonov dolarjev; druga jeklarna, ki naj bi dopolnila jeklarno v Krabuku ter naj bi vstala na črnomorski obali v Eregviju, bo slala kar 200 milijonov dolarjev. Poleg tega je še vrsta drugih načrtov, kakor načrt za uvedbo televizije, za pospeševanje turizma, povečanje mest, elektrifikacijo in izsuševanje, pogozdovanje ter napeljavo vodovodov. Turško gospodarstvo ne prenese izvedbe vseh teh načrtov v kratkem času. V enem izmed svojih zr.:l jih govorov je Menderes obljubil vodo vsaki turški vasi. VELIKA POSOJILA IZ TUJINE Med svojim zadnjim obiskom decembra 1959 je predsednik Eisenhovver obljubil Turkom nenehno gospodarsko po- BRASILIA-Kubičkov spomenik Od 21. aprila dalje ni več glavno mesto Brazilije Rio de Janeiro, temveč Brasilia. Kako je do tega prišlo? Prostrana Brazilija je že večkrat v svoji zgodovini menjala glavno mesto. V dobi kolonialnih posesti je bilo glavno mesto Brazilije Salvador ali Bahia. Leta 1763 je bil sedež guvernerja v Rio de Janeiru, toda že 1823 se je pokazala potreba po novem glavnem mestu, ki naj bi bilo zemljepisno centralnejše od Ria de Janeiro. Leta 1899 so bile začrtane meje (okraja), zveznega »distrikta« v provinci Goias, ki naj bi sprejel novo glavno mesto. Pripravljalna dela za novo glavno mesto so se začela 1. 1954 in 1956 je predsednik republike Kubiček podpisal ukaz, ki pomeni rojstni list novega glavnega mesta imenovanega Brasilia. Načrte za novo prestolnico sta pripravila dva najboljša brazilska arhitekta Lucio Costa in Oscar Nie-meyer. Dela je prevzela posebna dr- Neki ameriški časnikar pravi v svojem opisu novega glavnega mesta Brazilije, da si je Kubiček z graditvijo nove prestolnice sredi povsem zapuščenih krajev postavil spomenik. Zamisel je bila skrajno drzna in tudi finančno težko izvedljiva. Kubiček se je kljub močnemu nasprotovanju opozicije pogumno lotil dela. Čakajo ga še velike težave. Uradni-štvo se nerado seli iz Rio de Janeira Podjetja iz Italije na velesejmu hromet v italijanskih pristaniščih I Ako primerjamo promet v večjih ita-,Janskih pristaniščih v lanskem letu s ometom v letu 1958, pridemo do za-^lučka, da je promet upadel v Trstu, H® Spezii, Savoni, Bariju in Anconi taPredoval pa je zlasti v Neaplju, na-v Genovi, Benetkah in Livornu. Na-v )atno podatke o prometu v letu 1959, oklepaju je navedeno upadanje ozi-p Ota naraščanje prometa v odstotkih. aatki se nanašajo na celotni pomor-1 Promet, to je na izkrcano in vkr-no blago (v tonah); Benova Japelj fGetke 16,633.000 (+ 4,6%) 9,807.000 (+ 8,0%) 8,690.000 (+ 3,5%) Livorno a Spezia Ravena *rst Bari Ancona 5,305.000 (+ 2,0%) 4,842.000 (— 1,0%) 4,290.000 (- 2,0%) 4.181.000 2.630.000 2.392.000 (- 7,0%) (—20,0%) (- 2,0%) Kakor rečeno, se je najbolj dvignil Aomt v Neaplju, in sicer zaradi več-v.“a dovoza petroleja in žita. V Geno N l6 ie P°večal dovoz in odvoz blaga, tej oli ie upadel promet v Bariju, ka-promet sestavlja v prvi vrsti bralno olje. Za Barijem je najbolj p ža^oval Trst, katerega promet je . rtolj odvisen od tranzita. Kakor smo tr °b drugih priložnostih poročali, je j 1 slasti nazadoval avstrijski tranzit ? Trst. ^Pnimivo je, da so lani vsa italijan- v Pristanišča na Jadranu zaznamo-kA skrčenje prometa razen Benetk, Se je promet povečal za 3,5%. Be-so lani imele največji promet v kjer letke B&i* Preteklosti; lani se je promet v s netkah skoraj podvojil v primerjavi 4;ioo0rnetom ve *etu 19T9, ko je znašal ^“ooo ton. Povečanje v Benetkah p . na račun povečanja v trgovinskem G^išču kakor tudi v industrijskem, 'kor zadeva suho blago; promet s 3 s!°lejem je namreč nazadoval od /ri.Ooo v letu 1958 na 3,740.000 ton v ki R Beneški tisk pripominja, da “enetke lani dosegle 9 milijonov ton prometa, ako bi se promet s petrolejem povečal v istem razmerju kakor prejšnja leta. Po prevozu blaga je bila v Benetkah na prvem mestu italijanska mornarica s 4,995.000 tonami, sledi norveška (619 tisoč ton), angleška (485.000), sovjetska (481.000), jugoslovanska (426.000) liberijska (367.000), panamska (288.000) in grška (214.000 ton). Po čisti registrski tonaži je bila na prvem mestu italijanska mornarica (4,070.000 ton), na drugem mestu jugoslovanska s 424.000 čiste registrske tonaže, ki je bila leta 1958 na tretjem mestu; tretje mesto je lani zavzela angleška (350.000 ton), nadalje norveška (287.000), ZDA (269 tisoč), liberijska (177.000), panamska in turška prav toliko ter švedska (107.000 ton). Promet v tržaškem pristanišču Aprila so tržaška Splošna skladišča preložila 215.000 ton blaga, in sicer 140 tisoč ton z ladij, 75.000 ton pa na ladje. To pomeni za 95.000 ton več kakor v istem mesecu lanskega leta. V prvih štirih mesecih letos je ta promet v našem pristanišču dosegel 800 tisoč ton, lani v istem času pa 465.000 ton. To pomeni, da je. od lani do letos narasel v tem obdobju za 335.000 ton. Aprila letos je prispelo v Trst 105 tisoč ton premoga, rudnin in železnih odpadkov, 10.600 ton lesa ter le 6000 ton žita in oljnih semen. Marca je teh bilo 123.000 ton. Nakladanje, blaga na ladje se je povečalo za 25.000 ton, če ga primerjamo z letošnjim marcem, ko je celotni promet dosegel 265.000 ton. Ves promet čez Trst, ne. samo tisti, ki je šel preko Splošnih skladišč, bo v aprilu znatno presegel 400.000 ton. Marca je znašal 489.000 ton. Maja bo odrinilo iz našega pristanišča 108 ladij. Aprila je bilo 125 odhodov. To zmanjšanje je treba pripisati izpadku prometa s kraji ob Rdečem morju. Glede na specifičnost spomladanske prireditve na zagrebškem velesejmu, ki je posvečena blagu za široko potrošnjo, ni sodelovanje italijanskih podjetij tako številno kakor na jesenskih prireditvah. Udeležba italijanskih podjetij se omejuje na tovarne, ki proizvajajo ali izvažajo tkanine in izdelke iz kožuhovine, gospodinjske aparate, izdelke iz umetnih smol, kovinske gospodinjske potrebščine, opremo za trgovine in gostinske obrate itd. Gre torej za vrste blaga, ki so namenjene vsakodnevni potrošnji in uporabi v gospodinjstvu in v podjetjih, ki oskrbujejo domači trg s temi vrstami blaga. Zaradi tega niso italijanski razstavljavci zbrani v svojem novem paviljonu, ki je bil dograjen v pretekli jeseni, temveč so njihovi razstavni prostori razmeščeni v raznih paviljonih glede na značaj razstavljenih proizvodov. TRIDESET ITALIJANSKIH PODJETIJ Pri vsem tem je tudi to pot Italija zastopana s precejšnjim številom razstavljavcev, tako da se po udeležbi u-vršča med prve tuje države, in sicer takoj za Zah. Nemčijo in Avstrijo. V paviljonih št. V. in XI. razstavlja svoje izdelke 30 italijanskih podjetij, število italijanskih razstavljavcev se je znatno povečalo, odkar smo zadnjič poročali o italijanski udeležbi na zagrebškem veselejmu. V velikem paviljonu V., ki krije 11.000 kv. metrov, razstavlja tvrdka Lipari & Soffientini tkanine, barve za tkanine, kemične izdelke, igrače, potrebščine za urade in predmete primerne za darila. V tem paviljonu je tudi tržaško podjetje »Prodis«, ki ima svoje urade v Trstu in v Gorici; podjetje razstavlja kolesa, nadomestne dele in žensko perilo. Tudi Časa del Ci-clo iz Tista razstavlja kolesa. Tovarna Latep iz Pordenona razstavlja podveze za nogavice in podobne izdelke. V istem paviljonu razstavljata tudi dve milanski podjetji, in sicer AMUT S.p.A. ter »Terenzio« in »Triulzi« iz Novate Mi-lanese, ki razstavlja stroje za predelavo plastičnih mas, tako stroje za tisk plastičnih mas, za proizvodnjo plošč in steklenic iz plastičnih mas. V paviljonu XI. razstavlja podjetje »Amilcare Cavazzi« iz Pratolunga brusne kamne, podjetje SNAM iz San Do-nata Milanese vode za nafto in plin, podjetje ANIC iz istega kraja pa razne vzorce sintetične gume. Znana tovarna »Beretta« iz Brescie razstavlja lep izbor športnega, strelskega in obrambnega orožja. Milansko podjetje COMUT S.p.A. prikazuje popolnoma avtomatične ročne in strojne aparate za pletenje znamke »Wahlt«. Tvrdka »La nuo-va moderna« iz Bologne razstavlja dve vrsti strojev za suho čiščenje. Tovarna volne »Bini Bino« iz Prata razstavlja razno predivo in izbor tkanin. Anonimna družba »Esperis« iz Milana razstavlja bogat izbor esenc za prehranjevalno industrijo, tako za proizvodnjo sladkorčkov, likerjev, sirupov, dalje eterična olja, surovine za kozmetiko itd. Med prvimi sta se za letošnjo spomladansko prireditev prijavili tvrdka IGNIS iz Comeria (Varese), ki prodaja na jugoslovanskem trgu hladilnike, plinske, električne in kombinirane štedilnike in tvrdka A. Marazzi & C. Zin-ken iz Milana, ki razstavlja posebne prenosne slroje za obdelavo lesa in plošč iz plastičnih mas. Na spomladanskem sejmu sodeluje tudi turinska tovarna »Cinzano & C.«, ki razstavlja vrsto svojih likerskih izdelkov, kakor rdeč in bel vermut, eliksir Cltina, znani amaro Savoia, bel in rdeč cinzanino, vino Maršala Florio itd. V okviru sejma za otroke v paviljonu št. III. razstavlja razne igrače in punčke, (lutke) podjetje FISBI iz Monselica (Padova). Goriško podjetje SICA ponuja jugoslovanskim kupcem kemične proizvode in izdelke iz plastične mase. »Velcro« italiana iz Milana prikazuje patentirane zadrge (chiusure lampo). Tvrdka »Berg« iz Parme nudi stroje za kemično čiščenje, goriško podjetje »Kerševani« pa razstavlja kolesa, motorna kolesa in šivalne stroje. Podjetje bo izvažalo v Jugoslavijo tudi radijske in televizijske sprejemnike. Svojo udeležbo so v zadnjem času prijavili tudi »Fratelli Onofrio« iz Bri-anze, »Feiice Mandressi« iz Milana, COVEMA prav tako iz Milana ter tržaško podjetje KONRA (R. Konstandl). Kakor razvidimo iz tega kratkega opisa, so italijanski razstavljavci prikazali na spomladanskem sejmu v Zagrebu pester in bogat izbor izdelkov, ki so deloma že znani v Jugoslaviji, kjer je povpraševanje po njih zelo živahno, a deloma si morajo še utreti pot do jugoslovanskih potrošnikov. To pa ne bo posebno težko, ker so izdelki tako po kakovosti kakor tudi po prodajnih cenah dostopni za jugoslovanski trg. M. V. — • — Italijansko-jugoslovanske kupčije Podjetje Gruda iz Ljubljane je s tržaškimi podjetji sklenilo pogodbo za dobavo 30 ton sena. lintercommerce iz Umaga bo dobavilo podjetju Brisinello iz Trsta 1000 ton konoplje, tvrdka A. Alkalay prav tako iz Trsta bo dobavila podjetju Fructus v Kopru 61 ton čebule. Podjetja Istra-vino iz Umaga, Vino-Koper iz Kopra in Agroimpex iz Buj so prodala raznim italijanskim u-voznikom 2.015 hi rdečega in belega vina. Poleg tega je Istra-vino sklenila s tržaško tovarno Stock S.p.A. pogodbo za dobavo 1.500 hi vina. Povpraševanje po jugoslovanskih kokošjih jajcih je v Italiji še vedno živo. Tako bo Italija v kratkem uvozila iz Jugoslavije za 361 mil. lir svežih in zmrznjenih jajc. Tovarna Toko iz Domžal bo dobavila tržaški tvrdki Cinghialpelli razne usnjene galanterije za 10 milijonov lir. žavna družba NOVOCAP (Nova Capital do Brasil). Novo glavno mesto Brazilije raste na planoti Goias, približno 940 km severno od Ria de Janeiro z nadmorsko višino 900 do 1000 metrov, v medvodju rek San Francisco, Toscan tins in Parana-Paranaiba. Novi zvezni »distrikt« meri 5850 kv. km. Slovesno uradno odprtje novega glavnega mesta je bilo 21. aprila v spomin na narodnega borca Minasa Geraisa (21. aprila 1789). Tloris mesta ima obliko zrakoplova, katerega krili predstavlja glavna 12,5 km dolga cesta s šestimi progami za avtomobilski promet; to seče monumentalna cesta, ki naj bi predstavljala trup letala. Na glavni cesti se vrstijo veliki bloki stavb z lastnimi trgovinami in uradi, do katerih pridejo pešci po vrtovih. Za avtomobilski prevoz oseb in blaga so predvidene posebne prometne žile, ki vodijo v zadnje strani stanovanjskih blokov. Del stanovanjskih blokov, ki štejejo po več tisoč stanovanj, je zgradila država, del pa zasebniki. »City« ima lastne poslovne in zabavne četrti in se razteza na privzdignjeni ploščadi, do katere pridejo lahko le pešci. Vozila, ki so namenjena v »city«, morajo po podzemskih galerijah. Na koncu monumentalne žile je Trg treh oblasti z velikimi stavbami parlamenta, vlade in vrhovnega sodišča. Računajo, da je zaposlenih pri zidanju novega glavnega mesta 38 tisoč delavcev. Veliko potrebnega gradiva prihaja po železnici od Ria de Janeira do Bello Horizonte in od tu po ozkotirni železnici do AnapOlisa. Od tod ga tovornjaki vozijo na mesto gradnje. V gradnji so že železnice, ki bodo vezale novo glavno mesto z dosedanjim, San Paolom in Belo Horizonte-jem. Zanimivo je, da je že sedaj prijavilo svoj sedež v novem glavnem mestu, ki bo prav kmalu štelo pol milijona prebivalcev, nad 400 tisoč trgovinskih podjetij. Brasilia je prav gotovo prestolnica med vsemi novozgrajenimi glavnimi mesti. moč iz Amerike, toda 80 milijonov dolarjev na leto gospodarske pomoči in 40 milijonov kmetijskih presežkov ne zadostuje. Turki pričakujejo pomoč tudi od držav Evropskega skupnega trga, Sami bi radi pristopili k tej skupnosti. Italija je dovolila posojilo 60 milijonov dolarjev za raz.voj turizma, prevoznih sredstev in elektriiikacijc. Pravijo, da bo Italija podelila Turčiji še drugo posojilo. Zah. Nemčija se je nedavno obvezala, da bo Turkom posodila 50 milijonov dolarjev. POSOJILA PONUJA TUDI SZ Izvajanje stabilizacijskega načrta je povzročilo oslabitev trgovinskih zvez s sovjetskim blokom, vendar Sovjetska zveza še vedno ponuja Turčiji posojila. Turki izkoriščajo le ponudbe, da bi od Zahoda dosegli izdatnejšo finančno pomoč. Rusi so opremiil tovarno stekla blizu Carigrada in bodo zdaj dobavili za 7 milijonov dolarjev opreme za tekstilne tovarne. Pripravljeni so posoditi 50 milijonov dolarjev za vodovod v Ankaro. Predsednik Menderes namerava meseca julija obiskati Moskvo. Dopisnik »Economista« omenja še, da narašča turško prebivalstvo v razmerju 3% na leto; glede na to bo treba dvigniti industrijsko in kmetijsko proizvodnjo. Po njegovem mnenju bi se turška vlada ne smela dati zapeljati po pretiranih načrtih, morala bi poslušati nasvete nizozemskih gospodarskih strokovnjakov. v Brasilio, kjer je danes samo ena kinematografska dvorana, en sam hotel s 180 posteljami, a s 50o gosti, in v zoološkem vrtu ena sama žival. Lat. Hnogo zlota o Londonu Podjetje Samuel Montagu & Co. iz Londona, ki se je specializiralo v trgovini z zlatom, je v svojem zadnjem biltenu navedlo zanimive podatke o pridobivanju zlata v lanskem letu. Lansko leto so pridobili na svetu — izvzeta Sovjetska zveza — okoli 2 milijona unč zlata (ena unča tehta 28,35 grama). Ta napredek je v zveza zlasti s povečanjem proizvodnje v Južni Afriki, ki je lani dosegla 20 milijonov unč. Promet na trgu z zlatom v Londonu se je povečal kar za 50% v primeri z letom 1958. k temu je pripomogla uvedba zamenljivosti . funta šterlinga nasproti vodečim svetovnim valutam ob koncu leta 1958. Na londonski trg prihaja mnogo sovjetskega zlata; v zadnjih šestih letih je priliv močan tudi iz Sovjetske zveze poleg dovoza zlata iz Južne Afrike. Sovjetska zveza je pogosto zahtevala plačilo svojega zlata v prenosnih funtih šterlingih. Iz Južne Afrike je lani prispelo v London 17,786.000 unč zlata, iz Sovjetske zveze pa 7,291.000 unč. V Združenih ameriških državah je zlato kotiralo povprečno samo Vt % više kakor na londonskem trgu; najvišji tečaj je bil 35,15 dolarja za unčo, najnižji pa 35,04, in sicer marca, novembra in decembra lanskega leta. Omenjeno londonsko podjetje ceni svetovno proizvodnjo srebra v lanskem letu na 220,000.000 unč, to je nekako 16 milijonov manj kakor prejšnje leto. Vsekakor je bil promet s srebrom zelo živahen. V industriji in obrti se je poraba srebra lani povečala za 30%. Francoska vlada je zahtevala večje količine srebra za kovanje novega franka. V Londonu se je cena srebra sukala okoli 75 7/8 in 8o penijev za unčo. i^pniD TTTT C J C „Fini covjek’ Razen poklicnih .tihotapcev, ki se prav nič ne razburijo tudi, ko jim carinik potegne iz žepa ali izpod druge podloge v kovčku 100 neprijavljenih dolarjev, gre redko kateri potnik povsem ravnodušno čez mejo tudi v primeru, ko ne nosi s seboj ničesar prepovedanega. To je pač skrivno-sten učinek vsake meje, kakor da bi jo obletavali duhovi žrtev, ki so jo postavile po zadnjem, krvavem boju zanjo. Za praznike obletnice izpod fašizma — bila sta dva, ker je obletnica sledHa nedelji — je na bloku v Škofijah kar mrgolelo obmejnih potnikov, med katerimi sem bil tudi sam. Čez mejo je šlo gladko na obeh straneh, kakor da bi italijanski in jugoslovanski obmejni organi tekmovali, kdo bo hitrejši na delu; na jugoslovanski strani so kar trije nameščenci notranje uprave žigosali obmejne izkaznice. Ljudje so se na meji v resnici oddahnili po vročih prizorih in priduševanju na vse svetnike in hudiče, kakršno je bilo na odhodni av tobusni postaji pri Mitnici (Rarieri) v Trstu, kjer niso nameščenci agencije UT AT znali napraviti reda. Kljub slabemu vremenu sem si ho tel privoščiti za 1. maj vsaj kratek izlet v srečno deželo, kjer obhajajo praznik dela kar tri. dni. Tako sem v soboto nekako pred dvanajsto uro potrpežljivo stal v vrsti na bloku v Škofijah s propustnico v rokah. Bil sem nekako v sredi dolge vrste, toda glej pravo čudo! čez nekakih 10 minut potrpežljivega čakanja sem bi že med zadnjimi v vrsti... Sredi vrste se ni zganilo, a s strani so vdirali vedno novi potniki in se gnetli proti okencu, kjer so karabinjerji žigosali obmejne izkaznice. Odkod toliko ljudi? Prišli so še z drugim avtobusom, ki odhaja iz Trsta četrt ure kasneje. Videl sem žensko, ki je vihtela držalo za zavese kot prapor proti nebu, da si je laže odpirala pot; nekaj časa je stala za mano, a za hip se je zrinila daleč naprej in že sem jo ugledal pred okencem, kjer dob š žig. Tako so delali drugi in drugi neglede na starost in poklic. Tako čudovito privlačno moč ima to okence, a mene je privzgojena disciplina kar pribila na tlak. Končno sem le prišel na vrsto in nato veselo zakoračil proti jugoslovanskemu bloku, vdihujoč svež zrak, ki mi ga borbeni sopotniki niso mogli odjedati, da bi si hotel nabrati novih moči za nov naskok na drugi strani. No. z žigom je šlo razmeroma gladko, zmerjanja proti tistim, ki so vdirali s strani, je bilo seveda tudi tu dovolj. Ostala je še zadnja postaja križevega pota: carinski pregled. iz čakalnice nas je carinik spuščal v gručah in šlo je razmeroma gladko. Bil sem ves srečen in notranje spokojen. Nenadoma je udarilo z neba. Sam ne vem, kako je do tega prišlo, vem samo, da me je carinik potisnil nazaj v trenutku, ko so se vrata že rešilno zaprla za mano in sem že ugledal pred seboj carinike, ki so kot sodniki stali za. delovnim pultom. »Natrag!« »A zašto boš ja?« »Pošto ste fini čovjek j treba da razumjete!« »Hvala lepo!« Seveda sem se vdal. Kdo pa se ne bi pred carinikom? Lahko prisežem, da se na meji ne bojim ne karabinjerjev ne organov notranje uprave, pred cariniki pa imam res rešpekt. Mislim, da. pred njimi trepečejo celo ženske. Na sežanskem bloku sem videl potnico, ki je trepetaje pred ca rinikom zapisala, k številu prijavljene valute eno ničlo preveč in tako prijavila namesto 10.000 100.000 lir. Cesarji in kralji pa tudi predsedniki republik prisegajo na ustavo, le oblast carinikov je neomejena. Grelo me je, da je prav mene izbral za svojo moralno pridigo in dal. prednost drugim, ki so jo res zaslužili. Pa se bova morda še srečala in gorje njemu, ako bom imel tedaj vsaj nekaj več poguma. — ilb — SAMO NERODNOST AMERIŠKIH KOMANDANTOV? Z enega izmed ameriških letališč v Turčiji sta prav 1. maja vzleteli dve letali; eno se ni vrnilo. Ameriško poveljstvo je nato objavilo zaskrbljeno poročilo. Čez nekaj dni je sam Hruščev povedal Američanom, da so ameriško letalo sestrelili Rusi z raketo na ruskih tleh, in sicer na njegov ukaz. Američani so odgovorili, da je. to možno, pilot se je morda onesvestil in zašel na sovjetsko ozemlje. Nato je Hruščev zopet pojasnil Američanom, da se pilot ni onesvestil ter da ni slučajno zašel nad Rusijo; kajti sestrelili so ga skoraj 2000 km globoko v Rusiji pri Sverdlovsku, in sicer ko je, že 4 ure letel 20 km visoko. Pilot se je rešil s padalom in je v ruskih rokah. Sodili ga bodo kot vohuna, kajti pri njem so našli negativne fotografije sovjetskih letališč, vojaških središč, bencinskih zalog itd. Zadeva je seveda Američanom neprijetna, toliko bolj ameriški vladi in ameriškemu vojaškemu poveljstvu. Hruščev je sam dejal, da ne verjame, da bi bil poprej o zadevi obveščen predsednik Eisenho-wer, pač pa je polet kapitana Po\versa, ki je vodil letalo prav gotovo plod domišljije ameriških vojaških poveljnikov. Sovjetski politiki so seveda izkoristili zadevo tudi notranjepolitično, da opozorijo vnovič svoje državljane na »ameriški imperializem«. Hkrati je Hruščev opozoril vse države, ki so dovolile Američanom graditev vojaških oporišč, da je njihova zunanja politika nevarna. Dogodek je pomirjenju in spravi med obema taboroma toliko bolj škodljiv, ker se je odigral prav na pragu konference na najvišji ravni v Parizu. Hkrati opozarja svetovno javnost na nevarnost, ki je v tem, da vojaški poveljniki pogosto kaj radi ravnajo na svojo roko in tako spravljajo v nevarnost splošni mir. NOV PREDSEDNIK SOVJETSKE REPUBLIKE. Dosedanji predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta maršal Vo-rošilov je zaradi svoje visoke starosti in iz zdravstvenih razlogov odstopil. Na njegovo mesto je bil izbran 54-letni Leonid Brezhnev. Novi predsednik je pristaš politike Nikite Hruščeva. AVSTRIJA ZAHTEVA AVTONOMIJO JUŽNE TIROLSKE Avstrijska vlada je opozorila - italijanskega poslanika na Dunaju, da rimska vlada še vedno ni odgovorila na avstrijsko zahtevo, da se bo-censki pokrajini na Južnem Tirolskem prizna avtonomija. To zahtevo postavlja tudi južnotirolska ljudska stranka. O tej zadevi se je rimska vlada posvetovala na svoji zadnji seji. ZA ENAKOPRAVNOST TUDI PRI VEROUKU. »Naš tednik — kronika«, ki je, glasilo krščansko usmerjene organizacije Narodnega sveta na Koroškem, zahteva v svoji zadnji številki popolno enakopravnost za Slovence pri veronauku. Celovški ordinariat je v začetku šolskega leta 1959/60 izdal odločbo o rabi jezika pri krščanskem nauku, ki nasprotuje stališču, ki ga je vedno zagovarjala katoliška Cerkev, to je, da se mora veronauk poučevati v materinščini. Dne 19. marca 1958 je avstrijski parlament sprejel manjšinjski šolski zakon, po katerem se, mora krščanski nauk za vse otroke poučevati na dvojezičnih šolah dvojezično, to pomeni, da bi slovenske otroke morali poučevati verouk ne samo v slovenščini, temveč tudi v nemščini. Sklicujoč se, na ta krivični šolski zakon, je celovški ordinariat 17. 9. 1959 izdal poseben odlok, po katerem bi se morali otroci tudi na čisto slovenskih šolah učiti najvažnejših molitev v nemškem jeziku, da bi mogli, če bi prišli v popolnoma nemške kraje, slediti verskim obredom. List se, vprašuje, zakaj škofijski ordinariat ne zagovarja istega načela tudi za nemške otroke. ZA ENAKOPRAVNOST MED VSEMI NARODI IN PLEMENI. Britanska državna skupnost (Commonwealth), katere predstavniki zasedajo te dni v Londonu, se uradno ne more izreči proti politiki sedanje, južnoafriške vlade, ki je nenaklonjena črncem, ker je v skupnosti organizirana tudi Južna Afrika; vendar so predsedniki nekaterih organiziranih držav, kakor prdesednik Kanade in Indije odločno obsodili politiko južnoafriške, vlade, to je »apartheid«. Kanadski predsednik Diefenbaker je v posebni izjavi dejal, da morejo vsi narodi in plemena uživati enakopravnost. Indijski predsednik Nehru je izjavil, da je vsa Indija nasprotna plemenskemu razlikovanju, to je politiki apartheida v Južni Afriki. Južnoafriška vlada ravna proti načelom ustavne listine Organizacije združenih narodov. Nehru se je izrekel proti gospodarskemu bojkotu Južne Afrike. KDO BO BODOČI PREDSEDNIK NEMČIJE. Prihodnje leto bodo volitve za predsednika Zahodne Nemčije. Kaže, da misli kandidirati za to mesto sedanji kancler dr. Adenauer, ki bo tedaj imel 85 let. Opozicija, to je socialnodemokratska stranka, bo kandidirala župana zah. Berlina Brandta, ki je postal zelo popularna osebnost v Zah. Nemčiji. Brandt je še mlad politik, saj ima komaj 38 let. DRAGA POROKA. Tudi v Trstu so po televiziji (v izložbah trgovin in v javnih lokalih) sledili obredu poroke sestre angleške kraljice Margarete, z bivšim fotografom Tonijem Armstrong-Jonesom in sprevodu po Londonu. Poroka je bila izredno svečana in je seveda stala mnogo denarja. Predstavniki angleške, delavske stranke so nastopili proti prevelikim izdatkom, ki bodo nastali zlasti zaradi poročnega potovanja in bodo med potovanjem menda znašali en milijon lir na dan. SMISEL GIBANJA ZA ZDRUŽITEV KRŠČANSKIH CERKVA. Novi predsednik Zveze baptistov na Angleškem Frank C. Bryan je po svoji izvolitvi izjavil, da ima ekumensko gibanje namen, da bi prišlo do sodelovanja med posameznimi krščanskimi Cerkvami, nikakor pa ne, da bi se vse krščanske veroizpovedi združile v enotno. Enotne krščanske verske organizacije bi po njegovem mnenju ne. bilo možno izvesti. Potrebno bi bilo sodelovanje med krščanskimi Cerkvami, treba pa je tudi več Ljubezni med posameznimi kristjani. Mednarodna trgovina DANAŠNJO ŠTEVILKO smo posvetili spomladanskemu zagrebškemu velesejmu. Razdeljena bo med razstavljavce, da bi tako bil učinek oglasov v našem listu toliko večji. Gospodarstvo Zakaj izvažajltalija manj agrumov Izvozna sezona za italijanske ogru-me se naglo bliža koncu. V letošnji sezoni se, izvoz ni razvijal povsem zadovoljivo, v prvi vrsti zaradi uspešne konkurence, ki jo čjedalje bolj izvajajo agrumi iz drugih držav, zlasti iz Španije in Združenih ameriških držav (Kalifornije). V Italiji primanjkuje zlasti cenenih vrst pomaranč, ki bi bile zrele v pozni sezoni. Zaradi tega se španske pomaranče »Vernas« in tudi izraelske »Valencia« dobro prodajajo na zahodnoevropskem trgu še danes, medtem ko je povpraševanje po italijanskih pomarančah skoraj popolnoma že izostalo. Italijanski agrumi so dražji in tudi manj odporni kakor agrumi iz drugih držav. Na švedskem in v Švici je skoraj nemogoče prodajati agrume iz Italije v pozni sezoni. Samo v marcu je izvoz iz Italije nekoliko napredoval, ter je dosegel 3.742 vagonov pomaranč (lani v marcu 2.963 vagonov); napredoval je izvoz v Zah. Nemčijo, Švico in Avstrijo; nazadoval pa je izvoz v Anglijo, Švedsko, Belgijo, Dansko in Poljsko. Vedno v marcu, je izvoz limon nazadoval od lanskih 1.522 vagonov na 1.439 vagonov. Nazadoval je, zlasti izvoz na Poljsko, kamor so letos odpre-mili le 84 vagonov, lani pa 265 vagonov. Tuji uvozniki so nejevoljni, ker je v italijanskih pošiljkah preveč gnilega blaga. Nasprotno pa so agrumi iz ostalih držav zdravi in po nižji ceni, meni milanski »II Sole«. ITAEIM-JUG0SLMIJA ITALIJA NUDJA Strojevi za obradu mramora i kamena GIORGINI MAGGI, Seravezza (Luc-ca). Pipci kromirani, slavine, baterije za ku-paonice, bolnice 1 brodove MARIO GIAMPIERI & Co., Milano, Via Luigi Pastro 20. Pribor jedači kovinski POSINOK, Lumezzane Pieve (Brescia). Aparati za rezanje salame, mljevenje kave, ribanje sira itd. IRONVVEED, Torino, Via Piacenza 1. Uredjaji rashladni za ugostiteljstvo i trgovinu CANTIERI FORNAZARI, Verona, V. Centro 1/b. Noževi, aluminijske kučne potre,pštine, elektrokučanski aparati SMEI, Milano, Viale Coni Zugna 4. Transformatori, aparati za svarivanje, ispravljači TAMINI & Co., Milano, Via Popoli uniti 11. Elektrode za svarivanje »ESAB«, Milano, Viale Teodorico 25. Djelovi električni za automobile FIAT, skutere, vespe i lambrette COSTRUZIONI ELETTROMECCANI-CHE, Milano, Via Primaticcio 168. Djelovi doknadni za vozila i traktore, kalupi za termopiastične mase, proizvodi od plastičnih masa ARTUSIO GUIDO, Torino, Via Ber-tola 31. Aparati elektrokučanski VIBAS, Milano, Via Larga 8. Satovi nični ARIMEK, Milano, Via Caradosso 15. Gramofoni i magnetofoni FERCO, Milano, Via Cusani 10. Boje i lakov! COLORIFICIO TOSCANO, Piša, Via de.lle Cascine 28/a. Uredjaji sanitarni od plastičnih masa PIETRO BIAGINI, Lucca, C. p. 68. Pisaljke kemijske, patentne olovke PACERT, Torino, Via Guidi Reni 92. Trake Ijepljive za karoserije, elektroindustrijo, ambalažu itd. EDERPLAST, Garlasco (Pavia), Via S. Lucia 2. Materijal vatrostalni za čeličane, kera-mičku, kemijsko i staklarsku ind. MATERIALI REFRATTARI S. p. A., Milano, Via E. Lombardini 13. ITALO ROMAGNOLI, Porto S. Elpi-dio, Viale Umberto I.o Rublje žensko, kupači kostimi TGEAT, Torino, Corso Verona 30. Rupci i šalovi od vune, svile, pamuka i sintetičnih tkanina STAMPERIA TESSUTI Dl AFFORI S.r.l., Milano, Via Ulisse Salis 48. Esence, pulpe agruma, ekstrakti, voč-ni sokovi SAN LORENZO, Palermo, C. p. 385. Konzerve mesne AMIGDALA, Genova, P.zza Nunziata 2 TRAŽE ZASTOPSTVO U JUGOSLAVIJI Proizvodi od sisala SISAL, S.p.A., Piacenza, Piazza Ca-valli 68. ITALIJA TRAŽI Meso govedje. smrznuto, gljive suhe i u salamuri AMIGDALA, Genova, P.zza Nunziata 2 TRAŽE ZASTOPSTVO ZA ITALIJO Jelovina i bukovina piljena ORAZIO GULLOTTA, Catania, Via A. di S. Giuliano 43. Proizvodi prehrambeni, osobito likeri RAPPRESENTANZE RIUNITE, Bologna, C. p. 139. IZVOZ JUGOSLOVANSKEGA MESA V ITALIJO V zadnjem šašu so jugoslovanski izvozniki dobavili Italiji 739 ton goveda in 290 ton konj, 213 ton govejega, 834 ton svežega svinjskega, 396,5 tone telečjega in 50 ton perutninskega mesa. Poleg tega so Italijani uvozili iz Jugoslavije 32 ton prekajenega mesa, 5 ton šunke, 7,5 tone klobas ter 5 ton presušenih jezikov. IZVOZ JUGOSLOVANSKEGA LESA V ITALIJO Italija je v zadnjem času uvozila iz Jugoslavije za 207 milijonov lir rezanega trdega lesa, za 8 mil. lir rezanega mehkega lesa, za 4 mil. lir drv za kurjavo, za 7 milijonov lir celulozne bukovine, za 4 bil. lir lesovinskih plošč, za 18 mil. lir frizov, za 36 mil. lir parktetov in z a48 mil. lir oplatic. III. kemična razstava v Beogradu Kemična industrija postaja čedalje važnejša za gospodarstvo posameznih držav in za samo vsakdanjo življenje. To velja še. toliko bolj za Jugoslavijo; zato so se organizatorji sejemskih prireditev v Beogradu odločili za neodvisno Razstavo kemične industrije v prostorih beograjskega velesejma. Letos bo ta razstava od 21. do 30. junija. Pri organizaciji te prireditve sodelujejo Združenje jugoslovanskih kemikov in tehnologov, Zveza kemičnih industrij FL RJ in uprava beograjskega sejma. Prireditev bo imela značaj propagandne in poučne razstave, poleg tega pa bo tudi trgovski značaj v mednarodnem merilu. Razstava proizvodov kemične industrije bo imela tudi poseben pomen, ker bo predstavljala začetek novih podvigov v kemični industriji Jugoslavije. Jugoslavija je bogata tako z energetskimi viri kakor tudi z ležišči najvažnejših surovin. Da bi pospešili razvoj industrije na splošno in še posebej kemične industrije, bodo osrednji državni organi vložili v prihodnjih letih velike vsote denarja za razvoj in sodobno opremo že obstoječih tovarn, hkrati pa bodo zgradili številne nove tovarne. Letošnja prireditev v Beogradu ima namen vzpostaviti čim več trgovinskih stikov tako med domačimi kakor tudi s tujimi podjetji. Tako bo mogoče izvesti načrt o razvoju kemične industrije pod ugodnejšimi pogoji in v krajšem času. Vsa jugoslovanska industrija se bo udeležila prireditve. S tem bo pokazana konkurenčna zmogljivost jugoslovanskih tovarn na tujih trgih. Z druge strani pa bo tudi za tujce mogoče navezati ugodne trgovinske stike, saj je znano, da Jugoslavija uvaža še vedno velike količine kemičnih proizvodov. Tovarne, ki proizvajajo opre- Kanada proti gospodar* skim blokom v Evropi Tik pred začetkom zasedanja predstavnikov Britanske državne, skupnosti (Commomvealtha) je predsednik kanadske vlade Diefenbaker na sestanku kanadsko-angleške zbornice v Londonu govoril tudi o gledišču Kanade nasproti Skupnem evropskem trgu. Dejal je, da upa, da se Evropska gospodarska skupnost ne bo zaprla v blok, obdan s carinami nasproti nevčlanjenim državam. Nevarnost je, da bodo gospodarske skupnosti manj dostopne za znižanje carin nasproti tujim državam, kakor so bile posamezne države. Kanada se zaradi tega vznemirja, saj je v nevarnosti tudi njen izvoz v Evropo. OBISKI HRUŠČEVA. Predsednik sovjetske vlade N, Hruščev namerava v jeseni potovati po vrsti azijskih in afriških držav. V Združeni arabski republiki pripravljajo načrt za obisk Hruščeva. Hruščev obišče še to poletje tudi Avstrijo. mo za kemične tovarne, bodo lahko sklepale ugodne, kupčije za dobavo sodobnih strojev in oprem, ki jih jugoslovanska kemična industrija potrebuje že danes in jih bo potrebovala v bodoče zaradi izvajanja razvojnega načrta, v še večji meri. V okviru osrednje, prireditve bo sejemska uprava priredila tudi več znanstvenih in strokovnih sestankov. Tako bo v času sejma L državni kongres čiste in uporabne kemije; dalje več mednarodnih kongresov, na katerih bodo strokovnjaki razpravljali o posameznih vprašanjih, ki zadevajo kemijo; vrteli bodo tudi večje število kratkometraž-nih filmov o delu v kemični industriji. Uspehi in neuspehi premogovne skupnosti Ameriški inštitut za gospodarsko raziskovanje »Twentieth century Fund:< je objavil zanimivo študijo o delovanju Premogovne in jeklarske skupnosti, ki jo je napisal ameriški gospodarstvenik Louis Lister; ta je bil član ameriške delegacije v trenutku, k0 je bila leta 1952 ustanovlje na Premogovna in jeklarska skupnost. Pisec omenja, da je skupnost sicer dosegla velike uspehe, — med temi odpravo carin na premog in je k'.o med šestimi evropskimi država mi, ki so njene članice — toda svo jega glavnega smotra pa Premogov na in jeklarska skupnost ni dosegla Po prvotnih namenih bi se namreč iz nje morala razviti prava gospodarska federacija; namesto tega je ohra nila značilnosti medvladne ustanove Ne gre torej za zvezno in naddržavno ustanovo, kakor so si jo zamišljali njeni ustanovitelji. Tega ni mogla doseči, ker so posamezne vlade hotele ohraniti nadzorstvo nad svojo domačo industrijo premoga in jekla. Drugi vzrok tega neuspeha je v tem, da Visoka oblast Premogovne in jeklarske skupnosti nima neodvisne politične oblasti. Težav gospodarske narave ne more odpraviti gospodarska skupnost, ki nima politične oblasti, meni Louis Lister. SOVJETSKA POGAJANJA Z BRAZILIJO V Rio de Janeiro je prispelo trgovinsko odposlanstvo ZSSR in se že delj časa pogaja za izvršitev trgovinskega dogovora iz decembra lanskega leta. Rusi bi Braziliji dobavljali žito, petrolej, letala in traktorje. Brazilija bi rada izvažala zlasti kavo; prve pošli ke kave odpravijo še v maju. Brazilci niso posebno optimistično razpoloženi glede pospešitve izmenjave z ZSSR. IVučrl za dopolnitev rešhega pristanišča Potrebnih bo 14 milijard dinarjev Reka, konec aprila Po dveh letih proučevanja v Jadranskem institutu na Reki je bil pred kratkim izdelan 15-letni perspektivni načrt za razvoj peškega pristanišča. Investicije za povečanje pristaniških zmogljivosti bodo po predvidevanjih znašale v tem času okoli 14 milijard dinarjev. Velike potrebe reškega pristanišča opravičujejo tako velike investi rije. že danes se v enem letu v pristanišču pretovori okoli 4 milijone ton blaga. Reka je najvažnejše jugoslovansko pristanišče, saj se čez njo razvija okoli 70% vsega čezmorskega prometa Jugoslavije. Ta promet pa iz leta v leto neprenehoma narašča. Zato postaja pristanišče iz leta v leto tesnejše in ne ustreza več današnjim potrebam. Doslej so vsako leto investirali v pristanišče okoli 600 milijonov dinarjev; to pa ne zadostuje, da bi se zmogljivost reškega pristanišča lahko večala vzporedno z naraščanjem prometa. Zato pa čaka skoraj vsak dan pred pristaniščem po več ladij, da bi se zvrstile. Zaradi tega trpi pristanišče znatno škodo, ker mora uprava plačevati stojnino domačim kakor tudi tujim ladjarjem. V zadnjih štirih mesecih je reško pristanišče tako imelo samo zaradi stojnin za okoli pol milijarde dinarjev izgube. BAKAR NAJ RAZBREMENI REKO V 15-letnem načrtu je poleg dovršit-ve že začetih del predvidena tudi graditev novih zmogljivosti, kakor na primer silosa za žito, preureditev Ljubljanske obale in 3 skladišč, popravilo petrolejskega pristanišča, pomola Iva Lole Ribara, obale na Brajdiči in Splitske obale. Poleg tega bodo zgradili novo obalo v Bakru ter jo uredili za promet blaga v razsutem stanju. Promet Modri sovjetski nasveti Kitajcem Kitajski strokovni Ust »Planiranje in statistika«, ki izhaja v Pekingu, se bavi s poročilom sovjetskih strokovnjakov o izvajanju petletnega kitajskega načrta (1958-62) ter pripominja, da so kitajski gospodarstveniki sprejeli nasvet sovjetskih strokovnjakov, po katerem je treba zožiti okvir zasnovanega načrta, ker ga ne bo mogoče izvesti po prvotni zamisli. Sovjetski gospodarstveniki svetujejo, naj se izvede preobrazba upravnega aparata, ki je predrag, treba je tudi decentralizirati upravo ter izboljšati tehnična sredstva. Omejiti je treba oblast središčnih organizacij, kakor sta državni svet in vsedržavni odbor za planiranje. Ključna industrijska podjetja morajo dobiti po mnenju sovjetskih strokovnjakov več prostosti; delo je treba tudi bolj prenesti na manjša in srednja podjetja. Sovjetski strokovnjaki svetujejo tudi delno preobrazbo komun. Osrednje oblasti naj ne skušajo raztegniti svojega nadzorstva do zadnjega podjetja, temveč naj se zadovolijo z prožnejšim nadzorstvom nad ključnimi podjetji. Treba je izvesti mehanizacijo kmetijstva, toda postopoma in zdržno in ne v skokih. To velja tudi za predelovalno industrijo kmetijskih pridelkov. Po mnenju Rusov je treba razširiti industrijsko osnovo v osrednji Kitajski — okoli Wuhana — in na severnem Kitajskem — okoli Paotowa v notranji Mongoliji. Razviti je treba premogovnike in hidroelektrične centrale južno od Jangcekjanga ter pričeti izkoriščati petrolejske vrelce, od koder je mogoč prevoz v smeri severozahoda. Kitajska si mora prizadevati, da utrdi industrijske postojanke v severovzhodnih pokrajinah, hkrati pa si mora tudi prizadevati, da industrializira severnozahodne in jugozahodne pokrajine. Zanimivo je priporočilo, naj se Kitajska manj nanaša na strokovno pomoč iz Sovjetske zveze in iz zavezniških vzhodnoevropskih držav za razvoj svoje metalurške industrije, strojegradnje, pridobivanje petroleja in električne energije. Kitajska si mora prizade- vati, da ustvari velike rezerve surovin. AMERIKA NE PRIČAKUJE POSEBNE KONJUNKTURE Ameriško ministrstvo za trgovino pravi v svojem poročilu, da poživitev trgovine in industrije ni v letošnji sezoni dosegla tiste ravni, kakor po navadi v mesecu marcu. Dobave industrijskih podjetij so nazadovale za 2% v primeri z mesecem februarjem. Prodaje so dosegle vrednost 32,5 milijarde dolarjev. Vrednost novih stavb je manj narastla kakor navadno v aprilu ter je dosegla 4 milijarde dolarjev, to je 800 več kakor v marcu, toda bila je še vedno za 6% izpod ravni v aprilu 1959. ZSSR BRANI KORISTI SVOJE TRGOVINE Sovjetski poslanik A. V. Zaharov je finskemu ministru za trgovino in industrijo izročil sovjetsko spomenico glede nameravanega pristopa Finske k Svobodnemu trgovinskemu področju. Sovjetska zveza želi, da v primeru pristopa Finske k tej skupnosti, ne bo prizadeta trgovino med Finsko in Sovjetsko zvezo. Podrobnosti note še niso znane. s tem blagom naj bi se. razvijal le čez Bakar, tako da bi se samo reško pristanišče moglo specializirati za sprejem generalnih pošiljk v linijski čezmorski službi in za čedalje večji tranzitni promet. Po zaključku 15-letnega perspektivnega načrta se bo promet s petrolejem v reškem pristanišču dvignil od dosedanjih 500.000 ton na 1,500.000 ton, promet z ostalim blagom pa od današnjih 3.500.000 na okoli 6,000.000 ton, a zmogljivost pristanišča naj bi dosegla 7 milijonov 500.000 ton prometa. Persjektivni načrt se bo izvajal v dveh razdobjih. Za dela v prvem razdobju, ki so najvažnejša, bo treba vložiti okoli 10 milijard dinarjev, in sicer v prvih 5 do 7 letih. Finansiranje teh del ne bi povzročalo posebnih skrbi, če bi se razvijalo enakomerno v vseh 15 letih. Samo pristanišče ustvarja namreč okoli 1 milijardo dinarjev dohodkov na leto za lasten sklad; od tega je šlo do zdaj polovica za vzdrževanje, polovica pa za nove gradnje in za popravilo že obstoječih pristaniških naprav. Toda današnje potrebe jugoslovanskega gospodarstva in samega prometa na Reki zahtevajo čim hitrejše usposabljanje pristanišča; prav zato bi bilo treba izvršiti večji del investicij v prvih 5-7 letih. V ta namen so pristaniški upravi potrebna samo kratkoročna posojila v razmerju 3 milijard 300.000 milijonov dinarjev na leto, ki bi jih pristanišče vračalo pozneje. OBNOVITEV ŽELEZNIŠKEGA VOZLIŠČA V zvezi s 15-letnim načrtom je bil izdelan tudi idejni program za obnovitev reškega železniškega vozlišča, kar bi slalo nadaljnje 3 milijarde dinarjev. To bi bilo treba vsekakor v najkrajšem času rešiti; kajti železniške naprave danes komaj zmagujejo promet. Po drugi svetovni vojni ni bilo še nič vloženega za obnovo in razširitev železniške opreme v pristanišču in na sami železniški postaji. Zaradi tega nastaja nevarnost, da ne bo mogoče spustiti v pogon žitnega skladišča in Ljubljanske obale, ki bosta dovršeni v prihodnjem letu. Treba je poskrbeti za potrebna sredstva, ki so po načrtu predvidena za letošnje in prihodnje leto. Z gradnjo bakarskega pristanišča bodo precej razbremenili reško postajo, zato bi se lahko manjša dela pri obnovi železniškega vozlišča na Reki odložila na kasnejši rok. Skupno bi stalo delo za železniško ureditev Reke in Bakra okrog 2,9 milijarde dinarjev. Na posebnem posvetovanju, za katerega je dal pobudo okrajni ljudski odbor Reke, so strokovnjaki potrdili 15-letni načrt. Dr. M. B. REŠKA LADJEDELNICA DELA ZA IZVOZ Preteklo nedeljo je bila v ladjedelnici »3. maj« na Reki trojna svečanost. Ob 11. uri zjutraj so splovili turbinsko petrolejsko ladjo »Frater-nity«, takoj za tem so postavili gredelj novemu supertankerju, ob 12. uri pa so Slovesno izročili Švicarjem motorno ladjo »Geneve«. Ladjo »Fra-ternity« so zgradili za »Lemos Bro- tiskarna trst, ul. sv. frančiška 20 telefon 29-477 ‘Tokovi delovne sile v Sloveniji SLOVENCI IMAJO DOMA DOVOLJ DELA Zaslužki na jugu države niso več spodbudni za slovenske inženirje in tehnike in zato se dandanašnji le redki izmed mlajših novopečenih inženirjev odločijo za službo v drugih jugoslovanskih republikah. Zaradi tega je nastalo vprašanje, kako pripraviti slovenske inženirje, da bi ali iz čisto osebnih gmotnih koristi ali pa iz višjih nagibov v korist ravnovesja v jugoslovanski skupnosti še pomagati s svojimi skušnjami zaostalim pokrajinam. Časi pritiska tako imenovanih upravnih ukrepov so že na pol pozabljeni, samo preteklost in le dobra volja ali pa osebne koristi smeta sedaj odločati pri odhajanju strokovnjakov na jug. Slovenske hišne pomočnice, sobarice, natakarice, bolniške sestre so bile zelo iskane v Zagrebu, Beogradu in drugod, zdaj jih še v Sloveniji primanjkuje. Tudi obrtniki so se razlezli po vsej državi, zdaj imajo doma v Sloveniji boljše pogoje kot kateri koli drugi poklici. Sicer pa je v Sloveniji sami občutno pomanjkanje obrtnikov. Prvič v svoji zgodovini dobijo Slovenci na svojih tleh v slovenski republiki toliko služb, kolikor hočejo in ni se jim treba odseljevati ne v druge republike in še manj v tujino. Hitra industrializacija in boljše plače po delovnih učinkih so skoraj popolnoma zavrle tudi odhajanje čez meje v Avstrijo in Italijo brez potnih dovoljenj. Kaj so posamezni primeri bega preko meje, ki se jih takoj polasti sovražni nacionalistični tisk, v primerjavi z desetti-soči, z rekami slovenskih ljudi, ki so pred vojno iskali kruh v drugih jugoslovanskih pokrajinah, v zahodnih evropskih državah ali pa v prekomor-skih državah še za starih »»dobrih« časih avstro-ogrske monarhije. Prvič V zgodovini dotekajo nenehoma v. Slovenijo vsako leto tisoči delavcev od drugod, iz drugih republik, ker je v njej vse polno dela za nekvalificirane delavce, polno dela na cestah in grad- biščih, takšnega dela, ki so ga slovenski delavci opravljali ali pa bi ga v svoji brezposelnosti radi opravljali še pred zadnjo vojno, da bi ga le bilo. Zdaj pa jih je skoraj vse pritegnilo stalno delo pri strojih v tovarnah in drugi morajo graditi ceste in hiše. Ogenj v slovenski strehi je bil pred vojno že zato, ker so slovenski begunci pred fašizmom iskali zaposlitev, ki je niti domači niso mogli dobiti. Takšni so pač železni zakoni boja za obstanek, in bilo bi prelepo, da bi v težkih prilikah iskali lepih " primerov narodne solidarnosti za šolsko berilo. Pri nas je zdaj vsesplošna razpoložljivost službenih mest vrgla te železne zakone v staro ropotarnico naše zgodovine. Zato se pa nad skromnimi bosanskimi in liškimi delavci nihče ne obregne, ker pač ne odjedajo nobenemu Slovencu kruha, ker mu Slovenci, ki so zlezli na višjo stopnjo kvalifikacije industrijskega delavca, ne zavidajo ta nekvalificirani kruh. Slovenci pa ne bi bili ljudje, krvavi pod kožo, z vsemi napakami in vrlinami človeških bitij in med temi tudi s samozavestjo, nekoliko pobarvano z napuhom tehničnega znanja in civilizacije dvajset ali petdeset let starejše od bosanske, oe se ne bi zmrdovali nad preprostostjo sicer dobrodošlih sezonskih delavcev z juga, nad njihovimi gumijastimi škornji in zakrpanimi oblekami za petek in svetek, nad njihovimi gostilniškimi pretepi z noži, kar je za nas Slovence še sveža preteklost in aufbiks - tradicija komaj predvojnih časov, ki se jih zdaj sramujemo. Kot vidite, so zdaj ti odnosi med delavci iz ene in druge pokrajine prave malenkosti, skoraj samo vprašanje bontona, lepega vedenja. Še celo pri vas postavljajo ljudje ostrejše vprašanje meridionaiizacije ljudi, ki prihajajo iz južnih pokrajin Italije v Trst in druge kraje severne Italije. NAŠE ŽENE V DELOVNEM PROCESU Kakšni smo pa zdaj Slovenci, ko nam ni treba iti nikamor po svetu za kru- hom, ko ga tako rekoč pobiramo za prvim domačim vogalom? Ne samo, da nam moškim ni treba služiti kruh drugje izven Slovenije, da ostanemo vsi doma in vsi dobimo službo doma, so se nam pridružiel še ženske, in sicer v velikem številu. Pred vojno so delale Slovenke v nekaterih tekstilnih tovarnah, so bile natakarice, sobarice, hišne pomočnice, bile so tropi učiteljic raztresenih po deželi, največ pa je bilo kmečkih deklet, ki so delale za svoje družine in se nato poročile, ali pa ostale tete. Zdaj pa naletiš na delavke prav v vseh tovarnah in ne samo tekstilnih; zelo veliko jih je v tovarnah za lesne izdelke, za galanterijo, za kovinsko okovje, za embalažo, skratka v vseh tovarnah lahke industrije. Nočnega dela ženske ne smejo opravljati. V razumniških poklicih prevladujejo učiteljice na osnovnih šolah in na osemletkah ter so učitelji, že kot pri vas, bele vrane. Na srednjih šolah so postali moški profesorji neznatna manjšina. Moški šolniki se še držijo v številnih strokovnih šolah vseh stopenj in seveda na visokih šolah in akademijah. Ženske so nadalje preplavile vse urade, največ banke, nato vse javne urade in urade vseh podjetij. V zdravniškem poklicu tudi hitro raste odstotek zdravnic, počasneje pa med juristi in v raznih tehničnih poklicih. Pač pa bodo -prevladale žene, in to v kratkem, tudi po lekarnah. Zanimivo pa je, da pada število žensk v nekaterih poklicih, kjer so prevladovale pred vojno. Razumljivo je, da hitro nazaduje število hišnih pomočnic kot pač po vsem svetu, koder se razvija industrija. Slovence pa je iznenadilo, da se dekleta izogibajo poklica natakaric, v katerem so že pred Prešernom uživale slovenske natakarice upravičen sloves. Ni brez razloga precejšen del slovenske literature oprt na teme iz življem n ja natakaric. Pač pa je neprimerno več žensk zaposlenih v trgovini kot pa pri vas, kjer imate še precejšnje število moških prodajalcev. Vsa kmečka dekleta bežijo od kmečkega dela in so na preži za delom v kaki tovarni. Pojem kmečke neveste je izginil in mora goreti posebno velik plamen ljubezni, da se tu pa tam katera oženi s kmečkim posestnikom. V mestih in industrijskih revirjih sla v večini primerov zaposlena v mladih povojnih družinah mož in žena. Ker so hišne pomočnice zelo redke in stanejo s socialnimi zavarovanjskimi prispevki toliko, da tega ne zmore srednje oskrbljeni žep, pada na ženo poleg poklicnega dela še domače delo za družino. Dosedanja prizadevanja, da bi ustvarili dobre obrate družbene prehrane in resna stremljenja stanovanjskih skupnosti, da bi razbremenila zaposlene žene raznih najtežjih in najbolj zamudnih družinskih opravil, so še preveč nova, da bi mogle žene same občutiti, da so jim že prinesla neko olajšanje. ar. CENEJŠA VOŽNJA Z LETALI Angleška družba BEA (Bntish Eu-ropean Airways) je letos od 31. maja imela 2 milijona funtov šterlingov dobička. Tako bo lahko znižala vozne cene. tker« iz Londona, vendar bo Plu-pod liberijsko zastavo. Prevažala ° po 25.400 ton petroleja. Nova la^. ki so ji postavili gredelj, bo naj''®, ja, kar jih je kdaj zgradila 1®% ladjedelnica (32.000 brt); zgradili, bodo po nalogu Jugoslovanske ke za zunanjo trgovino. Ladjo neve« pa so zgradili za družbo »^e ler Shippimg« iz Bazla. Iflabledviji hoteli be ptipolocafi Hotel COLOMBIA Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 In II. kategorije. • Sedemdeset posteli Vse hotelske udobnosti. Enopostel.'111' sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne 0 2200-2600 (davki in postrežba vklj1 čeni). Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) -24-157. — Vse udobnosti, mrzla in !<> pla tekoča voda, centralna kurjaj3’ telefon v sobah. Dvigalo. Cene od '5 lir dalje. Hotel SLON Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20^ do 46. — Priporočamo obiskovale®^ svoje obrate: kavarno, restavracij in bar. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolag* ‘ 100 udobno opremljenimi sobami, *' partmani, sobami s toplo in mrzl° & kočo vodo, telefonom, restoranom domačo in tujo kuhinjo, kavarno, b® rom, salonom za bankete in konfer®0 ce, vodiči in šoferji. Popust za skupine! Ellllllllll!lllllllll[|||||||||lllllllllll!ll!llllllll!llll!llllli:illl!lllllllllllllllfl'>ii|llllll" Avtobusne proge TRST — SEŽANA — LJUBLJANA Odhod iz Trsta: vsak dan ob 7.15 (SAT) in ob 18. uri (SAP). p Odhod iz Ljubljane: vsak dan ob (SAP) in ob 17. uri (SAT). . Odhod iz Sežane: proti Trstu ob 83 30. IV-151 Medjunarodni proljetni Zagrebački velesajam i izložba PORODICA I D0MAČINSTV0 1960 ZAGREB JU ZAGREB — TRST Odhod iz Zagreba dnevno ob 538' prihod v Trst ob 10. uri. Odhod iz Trsta ob 16. in prihod Zagreb ob 20.30. (Croatiatrans) TRST — SEŽANA Ob petkih in sobotah odhod iz TRSTA ob 7.00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 ij1 15,50; ob nedeljah in ponedeljkih 0 hod iz Trsta ob 9.30 in 19. Odhodi iz SEŽANE ob petkih in sobotah ob 9.30 in 18.30; ob nedeljah lD ponedeljkih ob 8 in ob 14.30. (Sat - Sara - Slavnik) TRST — REKA Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 8.00 jn Prihodi v Trst: vsak dan ob 19.20 in ob 8.20. (Sara - Autotrans) TRST — HERPEUE - KOZINA Odhod iz Trsta ob 7.10 Prihod v Trst ob 10.05. (Slavnik - Autovle Carsiche) TRST — PESEK Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7'5-j’ 13.10 in 17.30; ob praznikih pa ob 113 ter ob 17.30. (Autovie Carsiche) TRST — FERNECE Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 73jl 13.10, 18.00; ob praznikih pa ob 10-88’ 13.10 in 20.30. TRST — ŠKOFIJE Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 5.48’ 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 1338- 14.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00 i« ob 22.30, Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, D. 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20, 22.15, 23.38 Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mihiče (Largo Barriera Vecchia). TRST — KOPER Vozi vsak dan Odhodi iz Trsta: 7.00, 11.00, 12.00, 13.08- 15.30, 19.00. Odhodi iz Kopra v Trst: 6.00, 7.00, 8.45- 14.00, 15.00, 18.00. (Torta . Slavnik) TRST — PULI Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 14.15-ob nedeljah še ob 7.25. Prihodi v Trst: vsak dan ob 10.30' ob nedeljah ob 20.00. (Autosaobračaj - Torta) TRST — BUJE Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.30, 16-00. Odhod iz Buj v Trst ob 6.30, 17.00. (Torta - Istra auto) TRST — UMAG Odhodi iz Trsta ob 8.00, 12.20, 14.50 t®r 18.30, Odhod iz Umaga v Trst: vsak dan o*5 7.30, 11.15, 15.15, 18.05. (Autolinee Triestine - Istra auto) GORICA — SOLKAN Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice vsak dan ob 11.30 $ ob 16.30. Odhod iz Solkana ob 7.30 in ob 14. uri' (F. Ribi) GORICA — ŠTEVERJAN — MEDANA Odhod iz Go; ice ob delavnikih: ob ” uri, 12.30 in ob 16. uri. Odhod iz Melane: ob 8. uri, 13.30 i0 ob 17. uri. Odhodi iz Gorice samo do števerjao3 ob praznikih: ob 14.30, 16.30, 1838' 22.00, Odhod iz števerjana: ob 15.00, 19.00, 22.30. GORICA - TOLMIN - BOVEC - TRBIŽ Vozi vsak dan, kadar je prehod č®2 Predil odprt, drugače samo do Bovca-Odhod iz Gorice: ob 16.30. Odhod iz Trbiža: ob 5.15, iz Bovca 7-88- (F. Ribi) TRST — DUTOVLJE — AJDOVŠČINA Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.00' (USA) o »EDE?.. TRST u i i c a pabio ritzi tr. i«/!. TELEFON \ T. DSPOmRSKEGA ZORI JZRN IA o v družini ima pravico do zavarovanja h kdo ima pravico u° zdravstvene oskrbe? ( 6°bhotien pogoj i»Je’ da jih preživlja vpisani zava-Hjlec. Nimajo pravice do zdravstve-jo^sferbe družinski člani, ki imajo it^0(3ek večji od 10.000 lir na mesec »6tl če g're za vojno penzijo) ali H, Všečni h^ec, če za družinske čla- dohodek večji od 15.000 lir gre za zavarovančeve Od trenutka, ko je delavec fett- na delo, za uradnike pa je C00, da so v službi 30 dni, za l0(ja?ene v gospodinjstvu mora de-'e° PrisPevat;i vsaj 12 tedenskih Pevkov med 24.mi tedni pred Net Po oskrbi. 'iVcaJi^'Ca za Vl:>'s P°triuie vpis de-Htt)a Pti INAM za protibolezensko za-'a ,VanJe in je edina veljavna listi-S( ra zahtevo zdravstvene oskrbe za,-Ijfj,11 za svojce. Vsak upravičenec izbira med zdravniki območja li j6 ali Ozemeljske sekcije INAM, 0 vpisani v posebnem seznamu. lekarniška oskrba Ck zavarovanec INAM ima pra-lj : da nabavi brezplačno zdravila, '^iu? PredPisail zdravnik in so dbeni v posebnem seznamu, v ka- kršnikoli lekarni, po predstavitvi zdravniškega recepta in vpisne knjižice upravičencev. Ko upravičenec gre na zdravniški pregled, ne da bi zapustil svoje delovno mesto, mora na pregled v ambulante zavoda INAM. DIREKTNA ALI INDIREKTNA ZDRAVSTVENA OSKRBA Zavarovanec lahko svobodno izbere način zdravstvene oskrbe. Vsako lete meseca decembra predloži pismeno zahtevo o vrsti oskrbe, ki jo želi, Oskrba je direktna, če zavod INAM plačuje direktno in takoj vso zdravstveno oskrbo, indirektna pa zavarovanec si preskrbi in poskrbi sam za zdravstveno oskrbo in potem naknadno zahteva povračilo stroškov. Za povračilo stroškov je treba predložiti točne račune, fakture in zdravniška potrdila o nakupu zdravil in plačanih zdravniških pregledih. OBVESTILO Opozarjamo naše člane delodajalce, ki so zaostali s plačilom prispevkov za socialno zavarovanje, da poskrbijo za redno plačevanje teh in se izognejo tako nepotrebnim večjim stroškom. iJ^EMEMBE V ITALIJANSKI DI-.^LATSKI SLUŽBI. Dr. M. Sera-tlja’ Svetnik za gospodarska vpraša-Jeo na- italijanskem poslaništvu v il0 je bil premeščen na podob-"i nesto Pri italijanskem poslaništvu WUnaiu. Na njeS°V0 mesto je bil °van dr. Antonio Biasi. ^LDenTSK! DOM V TRSTU. !° soboto so slovesno odprli no-šti ai.eni študentovski dom pri trža-‘aij^biverzi. v domu je tudi menza; ljCe ’. da bodo lahko študenti iz oko-tspgg111 iz drugih pokrajin mogli ij d° slediti predavanjem, ne da orali čez poldne na kosilo v od- 116 kraje. Mest je v domu troje t(V ’ . brezplačna, ki so namenjena S^šim slušateljem z dobrim uspe-Pri- izpitih, nato proti omeje-4, b Plačilu in proti polnem plači- 4tpEŠČANJE BEGUNCEV IZ Ijatj®- Konec marca je prenehal ve-, zakon št. 130 z dne 27. 2. 1958. Ifetj erem 80 moraia ita1'ijanska po->,Ja 2 več kot 50 nameščenci v pri-da bi povečala število osebja, L., bti begunce iz Jugoslavije in o°ne B Tržaškega ozemlja, v V pri nameščanju :iw?e v podjetja pod državnim jd i.rz,čis>is.csči uzciiiJ j čl, v ^knr'IU 100'0 novib delovnih mest. tef*1 ie bil v veljavi dve leti. SPREJEM PRI PREDSEDNIKU TITU Kongresa Socialistične zveze delovnega ljudstva v Jugoslaviji se je udeležilo tudi odposlanstvo Neodvisne socialistične zveze v Trstu. Predsednik Tito je 20. aprila sprejel predstavnike tujih odposlanstev. Ob tej priložnosti je sprejel v svoji knjižnici posebej predstavnika koroških Slovencev dr. Fr. Zwitterja in Rada Janežiča, pa tudi E. Laurentija, tajnika Neodvisne socialistične zveze v Trstu in dr. J. Deklevo, predsednika Slovenske kulturno-gospo-darske zveze s sedežem v Trslu. Dne 23. aprila sta obe odposlanstvi sprejela tudi Veljko Vlahovič, predsednik komisije za tuja predstavništva pri Socialistični zvezi in podpredsednik E. Kardelj. FRANCOSKI STROKOVNJAKI V TRSTU Pretekli teden je prišlo v Trst 16 strokovnjakov iz francoskih ladjedelnic. Ogledali so si obrate Združenih jadranskih ladjedelnic v Trstu in v Tržiču. Skupino strokovnjakov je vodil ravnatelj raziskovalnega pomorskega inštituta v Parizu, inž. G. Dieu-donne. Zanimajte se za domača vprašanja! Pretekli četrtek je bilo v Trstu zasedanje Odbora za zaščito tržakšega gospodarstva. Na vrsto so to pot prišla razna vprašanja, tako na primer vprašanje podeljevanja posojil iz Rotacijskega sklada. Sedanji sistem podeljevanja posojil sta kritizirala Ulessi in E. Radich. Svetovalec Tonel je razpravljal o obrtništvu in mali industriji v Italiji, kar velja tudi za Trst. O tem vprašanju je govorila tudi Gruber-Bencova. Pahor je načel vprašanje ta-petnikov in tržaške obrti. Razpravo o tem vprašanju je nato nadaljeval Ferjančič. Vsa la vprašanja ostanejo na dnevnem redu za prihodnje zasedanje odbora. Zasedanja so javna in vsak lahko izrazi svoje mnenje. Odbor želi samo to, da so vprašanja samo gospodarske narave. Si/et porabi i/edno i/er. tobaka Lansko leto je bil svetovni pridelek tobaka večji kakor leta 1953. Poraba tobaka je na svetu čedalje večja, ker se število kadilcev množi. Danes kadi mnogo več žensk kakor nekdaj, Pa tudi mladina pričenja prej kaditi kakor je bila to navada nekdaj. Zaradi tega računajo, da bo poraba tobaka v letu 1960 narastla. Po podatkih ustanove FAO so lansko leto — razen Sovjetske zveze in Kitajske — pridelali na svetu okcli 3 milijone ton tobaka, to je 38.000 ton več kakor leta 1958 in 100,o več kakor pred desetimi leti. Pridelek tako imenovanega vzhodnega listja je bil manjši, medtem ko je pridelek v Združenih ameriških državah, Rodeziji, Njasalandu, Italiji in Indiji naraste!. V Kanadi so strokovnjaki nakazali novo pot za obnovo vinogradov. Danes so stroški za pridelovanje grozdja na tem področju previsoki, zato se vino s teh predelov zaradi previsokih cen ne more kosati na prostem trgu s pridelki bolj naprednih vinorodnih okolišev. Značilnost starih vinogradov tega področja je zelo majhna razdalja med trtami in razkosanost zemljiške posesti. To onemogoča obdelavo s stroji. Pot iz te zagate je samo ena, in sicer zloževa-nje zemlje v ve<5je zemeljske komplekse in povečava razdalje med trtami v novih nasadih. i‘9i'!r 1 1111111 1 liiiiitniiiium: .mmiiiiui i!ii,;iiiiiiiiii iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniuii Velika škoda radi vetra in slane V osapski dolini pri Orehu in na kraški planoti se je tudi letos pojavila močna slana. Ponekod je slana napravila občutno škodo na trtah, krompirju in drugih kmetjisklh rastlinah. škoda ni sicer tako velika kot pred nekaj leti, vendar je opaziti, da so nežnejši poganjki trt poškodovani. V nekaterih nizkih predelih, kjer je kroženje zraka slabše, je slana močno poškodovala mlade brste. Splošno ni slana zajela tako široko področje kot pred leti, čeprav je v nekaterih posameznih krajih slana povzročila občutno škodo. Sušni dnevi ob neprestanem vetru povzročajo našim kmetovalcem precej skrbi. Zemlja je trda in jo obdelujemo le z izrednim trudom. Travniki kažejo zelo slabo; letina bo za krmo slaba, če se vreme ne izboljša, lahko pričakujemo, da bo cena sena močno poskočila. V Repentabru so kmetje proti slani zažigali kresove, a je bila kljub temu škoda precejšnja. Hudo je prizadela Silana vinogradnike v pasu od Tomaja proti Štanjelu, kjer goijo teran. Prav tako so bili na štajerskem močno prizadeti kraji, kjer je razvito sadjarstvo in deloma tudi vinogradništvo. Zopet se je pokazalo, da prizadene zmrzal oziroma slana vselej nižje lege. Hudo škodo je mraz povzročil tudi na sadju in trtah na Južnem Tirolskem. Slana je močno prizadela tudi žitne posevke. Samo na Tridentinskem cenijo škodo na 30") milijonov lir. Tudi sortiment je po ugotovitvah strokovnjakov preveč pisan, kmetje gojijo preveč različnih vrst trt. Tudi v to vprašanje je nujno vnesti malo več reda. V bodoče bo treba saditi žlahtne sorte in izbrati podlage. Obnova naj se vrši na večjih enotnih zemljiščih, poveča naj se razdalja med trtami in te naj se bolj dvignejo ; rešiti je treba vprašanje organskega in mineralnega gnojenja in mehanizacije čim večjega števila vinogradniških del, To posvetovanje je bilo važno tudi za Tržaško področje, ker imajo sosedni kraji podobne pridelovalne pogoje, kakor so dani za naše vinogradništvo na Tržaškem. Veliko pozornost so strokovnjaki posvetili tudi vprašanju prodaje vina. Ugotovili so, da edino znižanje proizvodne cene grozdja lahko ugodno vpliva na povečanje potrošnje na notranjem trgu in na povečanje izvoza v tujino. Na posvetovanju je nastopilo s posebnimi referati kar 22 strokovnjakov. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE IN ZVEZE MALIH POSESTNIKOV Obveščamo vse dvolastnike, ki nameravajo sekati drva v sezoni 1960-61, da poteče rok za vlaganje prošenj 31. maja tega leta. Pozivamo vse prizadete, da vložijo pravočasno prošnje za sečnjo, ker se prošnje, vložene po predpisanem roku, ne bodo sprejemale. Za vsa obvestila naj se vsak posameznik zglasi v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v ulici Geppa 9/pt. Uradne ure so od 8.30 do 13 ure ter od 15 do 18 ure razen sobote popoldne. Tajništvo PRAŠIČJA KUGA Iz Avstrije prihajajo vesti, da je v okolici Gradca izbruhnila prašičja kuga, kateri je podleglo že precejšnje število prašičev. Živinozdravniki so sprejeli resne ukrepe, da zaustavijo razširjenje bolezni. Okužene svinjake so zaprli, živali pa spravili v poseben prostor, kjer jih imajo pod strogim zdravstvenim nadzorstvom. Avstrijski živinozdravniki menijo, da se. je kuga prikradla v Avstrijo z živino v tranzitu iz vzhodnoevropskih držav v Italijo in v Zahodno Nemčijo. Posebna pozornost kmetijstvu V Padovi se z veliko vnemo priPriC Ijajo na letošnji sejem, 38. po vrsti, bo od 29. maja do 13. junija. Med s% mom bodo posebni dnevi posvee živinoreji in kmetijstvu. V dneh 29. 30. maja bo razstava semen in 2. junija bo 2. razstava mesnatih let; 4., 5. in 6. junija bo razstava t** lanskega goveda; 5. junija bo dan C_ mil; 8. in 9. junija bo sejem uvožen* ga goveda; 11., 12. in 13. junija bo % splošna razstava perutnine in 3. 1 stava italijanskih perutninarjev. Tuj*’ Na novosadshem bmetilshcm sejmu Močna udeležba iz tujine - Uspeli živinshe razstave Novi Sad, maja Letos razstavlja na novosadskem sejmu okoli 2500 domačih in tujih razstavljavcev. Sejma se je udeležilo 6 domačih kmetijskih zbornic in 118 raznih združenj; med razstavljavci jih je 782 s področja poljedelstva, 69 sadjarstva, 65 čebelarstva, 57 prehranjevalna industrije, 43 mlekarstva, 65 kletarstva, 72 s področja proizvodnje kmetijskih strojev, skupaj torej 2.070. Zelo obsežna je razstava plemenske živ ne, saj je pripeljalo svojo živino kar 670 razstavljavcev, in sicer 2600 glav živine. Tu se vidi naj-nove ši napredek živinoreje v Jugoslaviji. Tujih razstavljavcev je okoli 460, in sicer iz 21 držav. Poleg tega zastopa uprava novosadskega sejma še drugih 9 tujih držav, ki same prirejajo kmetijske razstave. Kolektivno razstavljajo Avstrija, češkoslovaška, Danska, Zahodna Nemč ja, Vzhodna Nemčija, Francija, Nizozemska, Madžarska in švedska. Dne 30. aprila je bil francoski dan; iz Francije je kar 60 razstavljavcev. Posamezno razstavljajo Belgija. Poljska, ZDA, čile, Velika Britanija, Italija, Finska, Izrael, ZSSR, Švica. Romunija in Bolgarija. Razstavljavci iz teh držav razstavljajo predvsem kmetijske stroje in proizvode prehranjevalne industrije pa tudi kemične proizvode in okoli 203 glav živine. Med sejmom je bilo več strokovnih posvetovanj, zlasti o pridelovanju tobaka, strojegradnji, o nabavi semen in o gojenju cvetlic. Letošnji sejem prikazuje najnovejše uspehe kmetijske proizvodnje v Jugoslaviji, in zlasti uspehe organizirane proizvodnje na družbenih posestvih in v zadrugah. Glavna značilnost sejma pa je v tem, da se na njem sklepajo kupčije za letošnji kmetijski pridelek, tako da je sejem pravzaprav prodaja prihodnje proizvodnje. Propagandni del sejma opozarja zlasti na glavne kmetijske načrte, ki naj se izvedejo letos: tako na primer znatno povečanje vzreje mesnatih prašičev, povečanje površine posajene s sladkorno peso in krmnimi rastlinami, itd. MOČNA UDELEŽBA SLOVENIJE Slovenija se udeležuje sejma kolektivno, in sicer so zastopana zlasti velika družbena posestva, kakor Agrokombinat iz Ljubljane, kombinat Barje, posestva Kočevje, Kidričevo in Kras s Pivke. Svoje izdelke razstavljajo tudi mesna industrija Emona iz Zaloga, Gruda iz Ljubljane, Združene in mestne mlekarne. Semenar- na, »Medex«, »Hmezad«, Slovenija -sadje; Vinag iz Maribora razstavlja 15 vrst vina, med temi tudi šampanjec. Med vinogradniškimi okoliši razstavljajo Haloze, Ljutomer, Gornja Radgona in Zadružno vinarstvo Brda. Zelo živahno je zlasti na sejmu z živino. Agrokombinat iz Ljubljane in iz Postojne razstavljata telice si-vo-rjave pasme, zadružna poslovna zveza iz Murske sobote telice Simen-tal, posestvo iz Haloz razstavlja krave simentalske pasme, Agrokombinat iz Ljubljane in posestvo iz Kočevja izbrano živino tipa baby-beef. Agrokombinat ima naprodaj švedske plemenske merjasce in svinje pasme Landra' ce. Perutninarstvo Kras iz Pivke in perutninska farma v Zalogu ter o-brat Dolsko (Agrokombinat - Ljubljana) imajo na prodaj razne vrste perutnine. V petek, 29. aprila, si je ogledal sejem tudi predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo Jovanko. države so se že polnoštevilno odzvat vabilu za rezervacijo razstavnega P1 štora na splošnem sejmišču. NekaN1* panoge so že popolnoma izkoristile P1*/ štor, ki je bil določen zanje. Tako h* hanika, stroji za obdelovanje lesa, P*^ bistvo, grelci na nafto in plin, piaStl5. ne mase, elektrogospodinjski stroji« s valni stroji, stroji in pohištvo za uia de, in gradbena industrija. Svojo udeležbo pri poslovnem sre šču so zagotovile, doslej Avstralija, M strija, Belgija, Češkoslovaška, Ceyh/a’ Južna Koreja, Francija, Zah. Ne m rij3' Jugoslavija, Mehika, Poljska in žarska. Naj omenimo, da bosta Koreja in Avstralija prvič zastopani n padovanski prireditvi. V prostorih padovanskega velesej®a sa se, te dni sestali strokovnjaki ia specializirani tehniki s področja kn111 in izbranih semen. Sestanka so se u deležih tudi številni znanstveniki z da lijanskih vseučilišč. Predsednik padovanskega sejma, 7 M. Saggin, je na sestanku povedal, aJ bo uprava organizirala za časa sejnf (od 29. maja do 13. junija) dve Pose”' ni razstavi, in sicer »Razstava krmil 1(1 ustreznih naprav« ter »Razstava ibra’ nih semen«. Poleg tega bo 2. junija D3 sejmu »dan semen« in 5. junija »&" krmil«. Med raznimi predavanji, k*.51 bodo te dni sledila, bo zlasti zanimi''0 predavanje prof. Toniola s padovansk« univerze. Prof. Toniolo bo razpravi)81 o vprašanju semen v Italiji in še P0" sebej z treh Benečijah. Prof. E. B01 gioli s florentinske univerze bo val o racionalnem krmljenju živine-upravi padovanskega sejma poudari8' jo, da bo letošnja prireditev vsekak01 mnogo prispevala k spoznavanju raZ' mer, v katerih se giblje italijansko kmetijstvo, zlasti ob času, ko se konkurenca kmetijsko bolj razvitih držav posfi' šuje iz dneva v dan. PRVE ČEŠNJE NA GORIŠKEM Iz Nove Gorice poročajo, da so na I1® prišle prve češnje iz Lok pri Gorici. Cena se suka med 160 in 180 dinarji & kilogram. Letos so prve češnje raz®1’" roma 10 dni pozneje kakor druga leta' jPo cetti flofttciče cvetlic# Kaj menijo naši vrtnarji Kakor smo že poročali, so bili na zadnji mednarodni cvetlični razstavi v Trstu nagrajeni tudi trije naši cvetličarji. Cvetlice gojijo pri nas zlasti na Proseku in Kontovelu (na morski strani), v zadnjem času pa so se začeli zanimati za gojenje cvetlic tudi naši kmetje in vrtnarji na Krasu, kakor v Saležu in Repentabru. Dosegli so že prav lepe uspehe na tem področju, zlasti ker je tod zemlja bolj odpočita in so doslej na njej gojili druge kulture. Poizvedovali smo pri nekaterih naših cvetličarjih o razmerah na tržaškem trgu s cvetlicami. Zdaj je že konec sezone tulipanov, ki se pri nas splošno dobro prodajajo. Omeniti moramo najprej, da nabavljajo naši vrtnarji gomolje (čebulice) za tulipane na Holandskem, to je v deželi, k) je znana po tej vrsti cvetne. Tulipanov gomolj, ki ga sadimo v naših krajih, daje Hep cvet približno tri leta, po tretjem letu se že iz-redi In njegov cvet ni več tako poln in čist, temveč dobi pege, ki kvarijo kupčijo. Cena gomoljev se suka okoli 30 do 32 lir za komad. Letos so vrtnarji prodajali na debelo tulipane, ki jih dajejo gomolji stari 2 do 3 leta, povprečno po 20 lir za komad. V začetku je bila cena še ugodnejša. Vrtnarjem s Proseka in Kontovela so tulipani že pošli, pač pa dobiš še tulipane, ki cvetejo 11 koliko kasneje, v naših vaseh *l. Krasu. Višek sezone tulipanov je letos tik pred velikonočnimi praz11" ki. , Pred tulipani so vrnarji hijacinte. Njihova sezona traja ^ li mesec dni, navadno se začne (ri(’ li sv. Jožefa, šopek hijacint (4 ^ 10 komadov) je pri vrtnarju s*a okoli 30 lir. Prej so vrtnarji Pro^ao jali pomladne spominčice nekake P 35 do 40 lir šopek. Dobro se Pr0<* jajo navadno tudi rumene trobe11' ce posebne vrste; tudi za te naba'. Ijajo vrtnarji čebulice. Zaradi bi®3 nega vremena bodo vrtnice cvele ^ sno; medtem utegnejo vrtnice iz ^ gih krajev pokvariti trg. Nageljnov se v naših krajih 'ia izplača gojiti, ker jih dovažajo z ^ viere po nizkih cenah; tem bi 3 mači ne mogli konkurirati. V 28 njem času se je dogodilo, in to Pr8'/ ko je bila sezona tulipanov na ' šku, da so nageljne z Riviere P°s‘.« 11 na tržaški trg po skrajno n p ceni, to je po 10 lir komad. Tako domači vrtnarji dobili vtis, da 1 konkurenca nalašč tako znižala ne nageljnov, da bi kupci rajši W povali nageljne kakor tulipane. j Cene na drobno so približno za b do 70% višje; cvetličar, ki prodah cvetlice na drobno, doda cvetju s nekaj zelenja, ki je tudi všteto ceno. intermercator TRST Ulica Cicerone, 10 Tel. 38-074 UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU PmZNiNO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIiKO PODJETJE L. A OORIZIANA SOfUZIA - VIA DOCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-46 - SORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo TRA1 ■ TRIESTE Societa a r. 1. TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. IIMPORT UV0Z-1ZV0Z- ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr.: Impexport - Trieate UVAŽA: VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO PlSflEDlIJE P8 iMm IN UMSKEM SrOHIlUM SPEČIM PODJETJE U ISMUSENE KCMPENUCIJE IMPOBT - HZPOHT vseli vrst lese, trdih goriv lu strojev ze lesno Indnstrljo TKMT . Sede* : ul. Oleerone 8/II - Telefon: ni. cneerouc 30214 AVT0PREVUZ Cunja Rihard TRST Strada dal Erinli 289 telefon 33-379 Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo Konkurenčna cone ® JUGOLINIIA Pottanskl pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02 Trideset i četiri brza i moderna broda s 220.000 tona nosivosti i 490 putničkih mjesta, plove, u linijskoj službi, na potezu od Buenos niresa do Jokohame. Naši brodovi potaze iz Jadrana i dotiču više od stotinu luka: Sjeverne Afrike, Španjolske, Francuske, Portugala, Sja-verne Evrope, Sedinjenih Država Amerike, Južne Amerike, (Brazilije, Urugvaja, Argentine), Levanta, Irana, Iraka, Malaje, Indonezije, Hon Konga, Sjeverne Kine, i Japana, Prihvačamo terete za luke Skandinavije, Velikih jezera Zapadne Afrike i Južne Koreje. Pobliže obavijeeti dobit čsts kod nsisg zastopnika u Trstn "NORO ADRIA”, V. Bortolnzzi R Co. Piazza Duca dsgli Abrnzzt 1 - Tsl. 37-813, 29 829 firite ,.GOSPODARSTVO" ffSILLA" COSSI ALFONZ UVOZ I.fcCBA GORICA Ulic« Duca tfAosta I7 TEL. 34-3« \ i i i I i i i i ) 1 i P 3 il L' [i y r o J t- o i- i* '* i- i' i' e i- y t* i* r 0 e 0 e e v Strokovne tečaje tudi za našo mladino! ^ejšnji mesec se je v Trstu sestal pravni odbor Pokrajinskega konzerva za strokovno izobrazbo. Na dnev-etb redu je bilo ustoličenje upravna odbora, poročilo predsednika, ^britev proračuna za 1950/60 in imenovanje tehnično - upravne kopije. I ^ upravnem odboru, ki ga imenu-ministrstvo za javno šolstvo in [ministrstvo za delo, so predstavniki j?inistrstva za šolstvo, zavoda za so-[mlrio skrbstvo, trgovinske zbornice, Vrokovnih združenj, po en ravnatelj ^ničnih zavodov, predstavnik kme-Vskega nadzorništva in pokrajinske-™ urada za delo; v njem sta tudi Slovenca. Konzorcij je najvišji. ?r^an za strokovno izobrazbo v vsa-,* Pokrajini. V njegovo pristojnost, j le določena z zakonom 2. januar-a 1936, št. 82 sodi: 1. vzpodbuja- le in širjenje ter izpopolnjevanje tokovne izobrazbe v okviru pro-btice; 2. V ta namen konzorciji pre-*6ma, podpira in koordinira katero-0,U vzpodbudo za ustvaritev in pre-StUeritev zavodov, šol in tečajev ne-m^eznega strokovnega izobraževanja, mii upravno in didaktično nadzorstvi v mejah lastnih sredstev, skr-za njegovo vzdrževanje bodisi z eflnimi bodisi z izrednimi doprinosi. ^°nzorcij daja svoje mnenje v po-j-eflu otvoritve novih podobnih usta-°v in priporoča morebitne združit-e ali ukinitev že obstoječih. . Kolikor gre za zavode, šole in te-.aie tehnične stroke državnega zna-,aja, konzorcij podpira, če je pred-iCdno zadostil zahtevam pod točkama ' in 2., njih ustanovitev, razvoj in Pijavo dodatnih specializiranih odmikov. Izraža svoje mnenje v kate-‘kali zadevi, ki zadeva tehnično izo-razbo, ki mu je bila predložena v mretres. PRIREJANJE VEČERNIH STROKOVNIH TEČAJEV Iz poročila predsednika smo zvede- da poleg tečajev konzorcija, delu- se več ustanov z istimi. nameni :ot ENAOLI in šola za vajence in ^kvalifikacijo delavcev, ki jo vodi ,Kl. Te ustanove razpolagajo z ve-'kitni sredstvi. Konzorcij sam je imel abi nad 1700 obiskovalcev tečajev za tenografijo. strojepis, knjigovodstvo, hunske stroje, jezike, ženske teča-}e, za šivilje in čipkarstvo itd. Vsi emaji so večerni. Na tečajih pouču-leio profesorji in drugo kvalificiramo osebje ter se obiskovalcem da na-'mzpolago potrebni material. Vse to stane čez 25 milijonov lir letno. Pri- znati je treba, da je to hvalevredno delo, ki naj pospeši strokovno izobraževanje posameznikov, ki je nujno potrebno za dvig strokovne usposobljenosti delovne sile. Žal pa, kot je poročal predsednik konzorcija, mladina sili bolj v splošne tečaje kot pa v specializirane, t. j. specifične tečaje, kjer se izkoristi znanje, ki ga obiskovalec prinese iz šole. Nujna posledica: zaradi tega je vedno manj kvalificirane delovne sile. Konzorcii je ustanovil tudi Center žd poklicno izbiro, ki de-. luje zadovoljivo. Po izvolitvi strokovno - upravne komisije se je pri slučajnostih oglasil k besedi predstavnik obrtnikov, ki je pesimistično napovedal, da čez nekaj let ne bo več vajencev za razne obrti. Dejali je, da se že danes s težavo dobijo vajenci kovaške, mizarske, barvarske, tesarske in drugih strok. Vzrok tiči v tem, da vajenci rajši posečajo tečaje, kjer dobijo nagrado 300 lir dnevno, medtem ko bi pri obrtniku prejemali sindikalno določeno nagrado, ki je nižja. Rešitev? Posredovati bi morali sindikati. Mi mislimo pa, da ne bi smeli dovoljevati vajencem, da se po enem tečaju vpišejo v drugega le zaradi nagrade 300 lir in končno ostanejo prave poklicne neznalice, ki večajo število nekvalificirane delovne sile. Ob zaključku še to vprašanje: Ali ne misli konzorcij, da bi bilo potrebno poskrbeti tudi za našo mladino in organizirati zanjo primerne izobraževalne tečaje. Veliko je- nase mladine, ki vsako leto zapusti 1 trgovske in industrijske strokovne šole in tečaje, ki bi jim dodatni večerni tečaji razširili strokovno in praktično znanje. Prav redki so tečaji za našo kmečko mladino na podeželju, za katero prirejajo javne ustanove povečini predavanja v italijanščini. In končno, sli ne bi kazalo, da se za naše absolvente trgovske akademije odprejo tečaji za stenografijo, strojepis, strojno knjigovodstvo, za srbohrvatski jezik in dopis-je ter za mednarodno trgovino. Torej za vse to, česar jim šola v celoti ne more nuditi. Tudi naša mladina ima pravico, da jo usposobimo za življenje. Kdor je za njo odgovoren, naj o tem razmišlja, pripravi na] primeren načrt in ga predloži upravnemu odboru konzorcija. Oba slovenska predstavnika ga bosta prav. gotovo podprla in z njima še vse slovenske ustanove in krogi. dopolnitev strokovnega šolstva v Sloveniti Višja komercialna šola v Mariboru -Nov tip višjih strokovnih šol Ljubljana, aprila Precej drugačen je ustroj strokov-[[!l1 šol v Sloveniji in pa sami po-za vpis kot pa pri vas na Trža-!ltetn in Goriškem. V Italiji obstoji Zveznost petletnega šolanja na o-Sr>ovnih 'šolah in nato je možen Vstop na razne strokovne nadaljeval-116 šole. V Sloveniji pa je zdaj obve-?ei1 osemletni pouk, obvezna osem-etka. Brez diplome na osemletki ne ^ore noben učenec postati vajene za kakršnokoli obrt. I Vsi vajenci morajo obiskovati tri vajeniške šole dvakrat po osem ^ na teden ali 16 ur tedensko. 81 teniških šol obiskuje :7.000 vajen-C6v v Sloveniji. Po treh letih vajenke šole dobi vajenec diplomo kvadriranega delavca. Mimo vajeniških šol imajo v Sloveniji še 59 šol s praktičnim poukom, to je teorijo vsklajeno s prakso. Tudi pouk na teh šolah traja 3 leta; učenci morajo seveda imeti diplomo osemletke. Od 59 šol s praktičnim poukom je kar 27 industrijskih, druge pa so najrazličnejše: vrtnarske in šole za najrazličnejše poklice. Te šole obiskuje 6.541 učencev. Po triletnem šolanju prejmejo diplome kvalificiranega delavca. Višja stopnja so nato srednje tehnične šole s štiriletnim poukom, z izjemo gozdarske srednje šole, ki traja pet let. Srednjih tehničnih šol je 28 in jih obiskuje 10.800 dijakov. Nekako v okviru programa za srednje tehnične šole delujejo še štiri administrativne šole. Po končani srednji tehnični šoli gredo dijaki lahko v razne poklice ali pa nadaljujejo študije na univerzi. Administrativne šele skrbe predvsem za naraščaj strojepisk in upravnega osebja po pisarnah. Gimnazij, to je višjih gimnazij z licejem je v Sloveniji 27, med katere smo šteli tudi dve italijanski gimnaziji na Koprskem. Dijakov na gimnazijah je 7.560. Srednje tehnične šole so že po svojem številu in po številu dijakov prekosile nekdanji primat gimnazij; splošni razvoj gospodarstva in razpoloženje staršev in dijakov ss nagibljeta, na stran strokovnih tehničnih šol. Učiteljišč je sedem z 2.447 dijaki. Kaže pa, da bo kljub visokemu številu učiteljišč in dijakov občutno pomanjkanje učiteljev trajalo še celo vrsto let. Predvojna višja pedagoška šola je po vojni še pridobila na pomenu in obsegu ter številu študentov. V zadnjih letih so odprli razne v §-je strokovne šole: tri višje medicinske šole, za katere je bi’a doslej predpisana gimnazijska matura in z istimi pogoji višja komercialna in višja tehnična šola. Pouk na višjih strokovnih šolah traja dve leti. Pripravljajo odprtje višje pomorske šole v Piranu ter višje pravne šole v Mariboru. MNOGO STROKOVNIH ŠOL V MARIBORU Pomen Maribora kot industrijskega, trgovskega in upravnega središča je bil razlog, da’ so odprli v Mariboru oziroma bodo še odprli razne višje strokovne šole. V Mariboru že delujeta višja komercialna in višja tehnična šola, odprli pa bodo še višjo pravno, medicinsko in kmetijsko šolo. Te višje šole trajajo dve leti, pogoj za vpis je diploma popolne gimnazije ali pa ustrezen sprejemni izpit. Kako se je čutila potreba po višji komercialni šoli v Mariboru, kaže dejstvo, da se je prvo leto, vpisalo vanjo okrog 1.003 dijakov. Najboli bo pokazal predmetnik, kaj se učijo na takšni višji komercialni šoli: dva tuja jezika: angleško ali nemško, francosko ali italijansko, politično ekonomijo, ekonomiko FLRJ, gospodarsko pravo, gospodarsko matematiko poslovno statistiko, gospodarski zemljepis, blagoznanstvo s tehnologijo, zemljepis, ekonomiko podjetij, osnove knjigovodstva, temeljne pojmo o državi, tehniko zunanje trgovine, komercialno poslovodstvo, devizno poslovanje z mednarodnim plačnim prometom, prevoz s prevoznim zavarovanjem, bančništvo in finansiranje gospodarstva, uporabno knjigovodstvo, analizo bilanc z revizijo, organizacijo knjigovodstva z me-hanografijo, finančno poslovanje, denar in kredit, organizacijo in tehniko bančnega poslovanja. Posamezne predmete uče 2-4 ure tedensko. Tedenski pouk traja 28-30 ur. Višja mariborska komercialna šola ima štiri odseke: zunanje — trgovinski, splošno — komercialni, računovodsko-fi-nančni ter še bančni odsek. Na sploh bodo odprli v Sloveniji še strojne, elektrotehnične, tekstilne in gradbene ter kemijske višje strokovne šole. „ Ob preobrazbi univerzitetnega šolstva s tristopenjskim študijem, pri katerem bo prva dvoletna stopnja predvsem praktična, bodo vskladili pouk na vseh teh novih višjih strokovnih šolah s poukom na preurejeni univerzi. ar &vto izpodriva druga vozila Promet po železnici, rekah in cestah Posvet evropskih ministrov ZA PREVOZ Poročilo, ki so ga objavili po šesti '°nferenci evropskih ministrov za pre-VQ*e, poudarja, da prevoz blaga z raz-^mi vozili ne ustreza obnovi zagona '/ evropskem gospodarstvu. Manjšanje, se je v prevozih začelo leta 1958, se. ie nadaljevalo še vso prvo polovico lan-sl!ega leta. Sele v drugi polovici se je leložaj začel nekoliko boljšati. Celotni ^evoz blaga po železnicah je lani ko-S dosegel količino iz leta 1958, a je manjši kakor 1956 in 1957. Potniški j^ornet je lani upadel prav toliko ka-'°r predlanskim. Malo je narasel prevoz po plovnih ^kah, ki se je leta 1958 zmanjšal za v primeri z letom 1957. Pač pa stal-I0 narašča promet z avtomobilskimi v?*ili, kar ustreza vedno večjemu šte-!'kt avtomobilov v Evropi. Teh je bi- 0 v državah, ki so članice Organiza-ciie za evropsko gospodarsko sodelo-[anje (OEEC) leta 1957 20 milijonov, ,eta 1958 22 milijonov, za letos pa pri-^kujejo, da se bo to število povečalo kar na 29 milijonov vozil. Tudi poraba tekočih goriv se je v ^čini držav članic OEEC povečala za 1 do 150/0. Možnosti za povečanje prevozov v le-0snjem letu so ugodne tudi zaradi sprememb v energetski politiki. Leta 1959 so elektrificirali 1267 km glavnih železniških prog v Evropi. Glede izboljšave cest, ki jo zahteva vedno večji promet po. njih, sodijo evropski ministri za prevoz, da bo treba prihodnja leta izdatke za to podvojiti. Članice Evropskega skupnega tržišča so leta 1958 potrošile za ceste trikrat toliko kakor leta 1957. Poleg tega so se dogovorili za vskladitev izpopolnjevanja glavnih evropskih cest. Omenjeno poročilo omenja pri tem novo najsodobnejšo cesto med Nemčijo in Dansko ter nameravane prehode čez vzhodne Alpe. Govori tudi o napredku dela za predor pod Mont Blancom in Velikim sv. Bernardom. VEDNO VEČ ČLOVEŠKIH ŽRTEV Države, ki so članice konference evropskih ministrov za prevoz so lani storile vrsto korakov za izboljšanje finančnega položaja na železnicah. Poročilo poudarja na koncu, da je naraščanje števila motornih vozil žal povečalo tudi število žrtev prometa. V 16 državah, ki so članice omenjene konference, znaša število mrtvih zaradi prometnih nesreč okoli 45.000, ranjenih pa kakih 1,200.000 na leto. To povzroča škodo, ki dosega 0,5% do 1% kosmatega narodnega dohodka. Ljubljana dobi avtomobilsko razstavo Ljubljana, maja .M času od 11. do '9. junija bo v riubljani mednarodna razstava mo-atiev in motornih vozil čas ta raz-[tave je odobril Mednarodni biro av-Olbobilskih konstrukterjev (Bureau ^hnanent des constructeurs d’auto-'bobiles) v Parizu in če bo ta razsta-?? organizacijsko uspela, si bo Ljubka priborila naslov prireditelja vsenarodnega »salona avtomobilov«. ' tem primeru se bo Ljubljana uvr-?Ta med mesta, kot so to London, 2ebeva, Turin i. dr. 2a to razstavo je že razprodan ves Ustavni prostor Gospodarskega raz-. avišča, saj bodo zastopane vse več-Je in svetovno znane tvrdke avtomo-■iske industrije, kot so Daimler -?ehz Stuttgart, General Motors — pdpp, Essen, Ford Koln, Renault ariz, volkswagen Wolsburg, Alfa-Ro-^e° Milano, OM Milano, avtomobii-industrija ZSSR, Citroen Pariz ‘b še mnogo drugih. Upravičeno lahko trdimo, da bo to Ustava tehničnih presenečenj. Med drugimi zanimivostmi bomo tudi videli orjaški avtobus »Monotral«, izdelan v tovarni Viberti v Turinu, ki lahko sprejme 150 do 203 potnikov in je zato posebno primeren za prevažanje delavcev in uslužbencev. Ob priliki razstave bo razstavni prostor dopolnjen tudi z novim okroglim steklenim paviljonom, ki so mu nadeli ime »Jurček«, zaradi posebne gobaste arhitektonske izvedbe. Jugoslovanska avtomobilska industrija bo na tej razstavi pogumno stopila v krog veteranov avtomobilske industrije in imeli bomo priliko, primerjati jugoslovanske izdelke z izdelki svetovnih avtomobilskih tvrdk. Register jugoslovanskih tvrdk, ki so prijavile svojo udeležbo, je tolikšen, da ne moremo navajati posameznih imen, kot posebnost pa naj omenimo, da bodo jugoslovanski karoseristi pokazali svo je znanje v izdelovanju vitkih in aerodinamičnih linij, zlasti avtobusnih karoserij, ki žg. danes tudi drugod žanjejo vse priznanje. — om — Avstrijski blagovni promet po Donavi Lansko leto je avstrijski blagovni promet po Donavi dosegel 4,964.500 ton, to je 1,7% manj kakor v letu 1958. Od celotnega prometa je odpadlo na notranji prevoz blaga 1,078.000, na uvoz in izvoz 3,374.200 ton in na tranzit po Donavi 512.000 ton. Uvoženo in izvoženo blago so prevozile: 40% avstrijske, 17% nemške, 11% sovjetske in 10% madžarske ladje. Avstrija je p0 Donavi izvozila največ trdih goriv, mineralnega olja in rudnin. Uvozila pa je surovi petrolej, železo, jeklo in gnojila, Največ petroleja je prišlo iz Sovjetske zveze in njenih zaveznic. Avstrijsko železo in jeklo Pa je šlo največ v ostale zahodno-evropske države. FRANCOSKI UMETNI SATELIT General Grandpierre, ravnatelj francoskega središča za študij in raziskave v letalski medicini, je povedal, da bodo francoski tehniki kmalu začeli pošiljati v vesoljstvo razne živali. Po njegovem bo Francija v petih letih že. lahko izstrelila tudi svoj prvi umetni satelit. Poskusne živali, zlasti miši, bodo spuščali v vesoljski prostor z raketo »Veronica«, ki doseže višino 220 km. Raketo bodo oskrbeli s padalom, da bodo živali ob padcu na zemljo lahko prestregli. Poskuse, z njimi bodo delali najbrž na raketnem oporišču Colomb-Bechar v Sahari. Vse te načrte že nekaj mesecev docela na tihem pripravlja poseben odbor civilnih in vojaških strokovnjakov. Zakon o francoskem vsemirskem programu za prihodnjih pet let bodo v kratkem dali v potrdilo zbornici, da bodo tako zagotovili potrebna sredstva za delo. (Ag. Italia). — • — Tržaško odposlanstvo na Dunaju Te dni je odptovalo na Dunaj odposlanstvo tržaških gospodarstvenikov, ki ga vodi predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi. Z njim so odpotovali tudi glavni tajnik dr. Addobbati, načelnik za zunanjo trgovino dr. Maurel, ravnatelj Glavnih skladišč dr. Bernardi in dr. Miliani od Tržaškega Lloyda. Tržaško odposlanstvo se bo na Dunaju razgovarjalo z avstrijskimi gospodarstveniki o trgovinskih stikih med Avstrijo in Trstom ter o avstrijskem blagovnem tranzitu čez Trst. Turistična sezena odprta Prvomajski prazniki v Piranu V Piranu, 1. maja S S S, dolga vrsta samih S na Tartinijevem trgu v Piranu. »S:< pomeni Slovenija. Vrstil se je .avtomobil za avtomobilom izletnikov, ki so prišli za prvomajske praznike — nedeljo, ponedeljek in torek— na izlet na morje. Predsednik občine D. Fer-ligoj je na Prvomajskem trgu z u-streznim nagovorom, ki so mu sledile partizanske pesmi, odprl praznovanje, a hkrati tudi turistično sezono. Pirančani pravijo, da se prav 1. maja po stari navadi prione sezona. V zgodovini slovenskega naroda je ta pritisk na morje vsega, kar leze in gre, prav gotovo razvojni mejnik, in sicer ne samo politične, temveč tudi socialne narave. Preseneča namreč število avtomobilov s tablico »S« in obleka moških in žensk, ki bi jo sodobni kronist lahko označil s »tip-top«. V desetih minutah srečaš na poti proti Belemu križu kar štiri znance zaporedoma, pisatelja Kosmača, skladatelja Kozino, slikarja Maleša, in bančnega direktorja Z.; nekateri imajo v Piranu ali okolici svoje week-end hišice, drugi bodo praznovali praznike v počitniških domovih. Kaj si videl novega v Piranu? Dohodna cesta ob obali je razrita, ker so iz Portoroža položili nov kabel za posebno razsvetljavo, ki naj bi prijala tudi turistom; na piranski oba-lld bodo postavili nove svetilnike. Za to so bili potrebni milijoni. Prevozno podjetje »Slavnik« je 1. maja odprlo svoje nove urade v obnovljeni hiši v beneškem slogu na Tirtinije-vem trgu; nekaj stavb naprej poslu-že že 'nova pisarna Sap — turista. S ponosom so nam v sprejemnem uradu »Slavnika« pokazali sliko — mozaik na steni, na katerem stoli v desnem kotu »Spacal — Kranjec«. Prvi je mozaik zamislil, drugi ga je izdelal. Za, trdnjavskim obzidjem, ki ga obnavljajo — seveda so bili tudi za to potrebni milijoni — je podjetje »Gradbenik« iz Izole že skoraj dokončalo novo naselje po zamisli arh. prof. Mihevca, ki je bilo zgrajeno za pomorščake Splošne plovbe. S ceste proti Belemu križu ugledaš proti Fiesi nove počitniške do- move slovenskih podjetij, ki tekmujejo, katero bo zgradilo lepši dom za svoje nameščence in delavce, imam vtis, da se v vrhovih še niso povsem odločili, do kje naj segajo domovi za domače turiste in kje naj stoje hoteli za tuje. vprašanje bo postalo pereče v trenutku, ko bo naval na domove res množičen; saj ne bo lahko privabljati tujiijr turistov v neposredno bližino množičnih počitniških domov. Računati .bo treba pač s pojmovanjem in okusom tujega turista, ki pač egoistično išče svoje osebne ugodnosti. L. B. Večja zmogljivost hotelov v Kopru Koper, maja Lani je bilo na področju Okrajnega ljudskega odbora Koper, ki obsega obalni pas in turistično zanimiva ozemlja Krasa m Notranjske, na razpolago 5.695 ležišč za turiste. Največ postelj je v počitniških domovih, t. j, 3.673. Kakor vidimo, so podjetja in ustanove, zlasti iz slovenskega zaledja, uredila številne domove na obali za oddih svojih ljudi. Počitniški sistem sloni predvsem na domovih, katerih usluge so cenejše od hotelskih. V hotelih je bilo na razpolago 1.863 ležišč, v zasebnih sobah in v zasebnih gostiščih pa 459 ležišč. Letos se bo zmogljivost hotelov povečala v Kopru, Ankaranu, Postojni in Sežani. V Kopru bo kmalu dograjen nov del hotela »Triglav«, v katerem bo 96 ležišč ter bo tako vsaj deloma odpravljena stiska s hotelskimi sobami v glavnem mestu koprskega 0-kraja. Tu ne gre toliko za turistični promet, kot za potrebe ljudi, ki prihajajo poslovno v Koper. V Ankaranu imajo nove investicije popolnoma turističen pomen. Gradijo vrsto weekend hišic, ki bodo imele skupno 96 ležišč. Kaže da sodobnemu turistu bolj ustreza samostoj- na hišica kot pa soba v hotelu, ker se v njej počuti bliže naravi. V Sežani preurejajo hotel »Triglav«, kjer bo pridobljenih 10 postelj, v Postojni pa gradijo »motel« s 48 ležišči. Tudi sem je prodrl novi pojem hotela, v katerem je ob glavnih cestah poskrbljeno za motoriziranega turista. Postojna je tako gostišče nujno potrebovala, saj je ena največjih, če ne najpomembnejša prometna točka Slovenije. Ves promet proti morju in v Italijo je usmerjen čez Postojno. Med pomembnejše investicije štejemo tudi preureditev gostišča v Kcmnu in ureditev gostišča »Na obali« na poti med Koprom in Izolo. Letos bo torej na razpolago v hotelih in zasebnih sobah 2.113 ležišč, počitniški domovi pa bodo povečali svojo zmogljivost za približno 800 postelj če prištejemo še nove sobe, ki jih bodo oddajali zasebniki, dobimo skupno 7.19? postelj ali 1.500 več kot lani. V Ankaranu in pri jami Pivka urejujejo tudi »campinge« s 333 ležišči. To so lepi uspehi v prizadevanju, da bi gospodarsko izkoristili prirodne lepote področja, na katerem imamo poleg obmorskih letovišč tudi podzemske jame in druge zanimivosti našega Krasa. Lani je bilo v Koprskem okraju 125.350 gostov s 607.307 nočitvami. Od tega je bilo 39.850 ino-zemcev z 283X9j nočitvami. S povečanjem zmogljivosti hotelov in počitniških domov bo mogoče promet tujih in domačih gostov še pomnožiti. Gostinska zbornica v Kopru navaja, da je gostinska in turistična organizacija v zadnjih letih na splošno zelo napredovala; vendar je treba še posvetiti pozornost raznim podrobnostim, ki so za gospodarski uspeh velikega pomena, zlasti je potrebno vključiti v turizem mnogo zanimivih točk, ki so bile do sedaj neizkoriščene, kot so razne vasi na Tl’ :u, Clavnik, Snežnik, Mašun, jama Dimnica in drugi kraji polni pri-rodnih lepot. m. k. Tuiizčm USTANOVITEV TUJSKOPROMETNE POLICIJE V Trstu so ustanovili oddelek tujsko-prometne policije. Gre za kakih 50 stražnikov, ki so jih izbrali med uslužbenci kvesture. Njihova naloga bo preprečevali prestopke v škodo tujih turistov. Pripadniki novega policijskega oddelka znajo po več jezikov in bodo na razpolago tako obiskovalcem iz države kakor tujcem. Pridružili so jim tudi nekaj policistk, ki so pod zavezniki bile članice ženskega policijskega zbora. Njihova posebna naloga bo varovati tuje izletnice pred nadlegovanjem domačih predrznih moških. Novi oddelek je začel s službo v soboto 7. maja. CENE V HOTELIH Navajamo cene penziona v hotelih na Primorskem. Cene veljajo za osebo, in sicer po treh dneh bivanja: Ankaran-, hotel Turist 750-800 dinarjev, Izola: hotel Riba 720-850, Koper hotel Galeb 700-950, hotel Triglav 900A050, Piran hotel Metropol 750-800, hotel Sidro 750-800, Portorož hotel Central 75C-850, Jadranka 750-880, Planinka 750-850, Riviera 900-950, Slovenski dom 800-950, Palače 870-1120, Bristol 620-670, Vila Dora 720-870, Helios 720-770, Istra 670-720, Orion 720-870, Piran 670-720, Virginia 720-870, Umag Miramare 900, Marian 900. V vseh hotelih so cene v polni sezoni, od 1. julija do 31. avgusta višje za 300-400 dinarjev. AVSTRIJSKA ŽIČNICA ZA BOLGARIJO. Neko avstrijsko podjetje bo zgradilo v Bolgariji novo žičnico v okolici Sofije. Žičnica bo povezala predmestje s hotelom na bližnjem hribu v višini 1350 m. žičnica bo 1905 m dolga; njena zmogljivost bo znašala 600 ljudi na uro. MILIJONI DOLARJEV ZA HOTELE Lansko leto so ameriški hotelirji potrošili za obnovo in moderniziranje svojih obratov nekaj čez 265 milijonov dolarjev. Za letošnje leto predvideva American Hotel Association, da bodo omenjeni znesek še presegli. V velikih mestih so v hotelih izvedli poleg obnavljalnih del tudi mehanizacijo raznih uslug. Po manjših ietovi-ščarskih krajih so šle. investicije v glavnem za povečanje parkirnih prostorov in garaž, da bi tako uspešno konkurirali motelom. d najmanjšo dt^aoico na sogIli Preteklost in sedanjost republike San Marino TOS K. A N P\ V zadnjih letih so naši dijaki v spremstvu svojih profesorjev priredili že večkrat izlet v republiko San Marino. Letos so si ogledali Titansko republiko dijaki slovenskega- učiteljišča v Trstu. Zato priobčujemo radi prispevek o vtisih našega sodelavca. Ko se voziš z vlakom na progi Bologna - Ancona in se približuješ Riminiju, opaziš v daljavi hrib Titane, okoli katerega se že več kot drugo tisočletje razprostira mala republika San Marino. Za obisk San Marina je najbližja tista pot, ki vodi iz lepega obmorskega letovišča Rimini. Cesto, ki pelje v San Marino sedaj preurejujejo v avtocesto; to je postalo že nujno zaradi velikega turističnega prometa posebno v poletnem času. Sicer je nekoč iz Riminija vozil v San Marino tudi vlak, vendar so ga v času druge svetovne vojne odstranili in so sedaj na razpolago le avtobusne proge. Republika San Marino meri vsega le 60 kv. km in predstavlja danes najmanjšo republiško državno enoto na svetu. Sanmarinci so ponosni na to, da je njihova republika najstarejša na svetu, saj pravi legenda, da jo je ustanovil svetnik Marino že v 4. stoletju. Marino je prišel v te kraje s kvarnerskega otočja. Po poklicu je bil Marino prvotno kamnosek in si prav s tem de’om pridobil v Riminiju velike zasluge; za te mu je riminska matrona Felicissima podarila hrib Titano. Po smrti je Marino prepustil Titano svojim pregnanim bratom. da bi tako lahko ostali neodvisni in svobodni od cerkvenih oblasti kot tudi od drugih posvetnih gospodarjev. Tako vidimo, da živi republika San Marina že 16 stoletij in pol kot popolnoma neodvisna in enakopravna nasproti vsem državam. Te njene pravice so bile večkrat priznane tudi na raznih mednarodnih kongresih in pri sklepanju mednarodnih pogodb. Ob svojem nastanku je bilo ozemlje San Marina površinsko manjše, šele pozneje so si Sanmarinci pridobili nekaj novega ozemlja z vojno proti knezom Malatesta iz Rimini-ia. Svoj čas je celo Napoleon, ko je bil na višku svoje moči, ponudil ma- li republiki razširitev ozemlja, vendar so Sanmarinci to ponudbo previdno odklonili; kajti taka razširitev bi kasneje gotovo povzročila hude spore s sosedi. Javno življenje male republike Titana je še danes urejeno po starih statutih iz 16. stolntja, ki so ostali do danes skoraj neizpremenjeni, le v nekaterih malenkostih so bili prilagojeni spremenjenim časom. Ko se z avtobusom pripelješ do obmejnega kraja, ki mu pravijo Doga-na in leži v mali dolini med gričev-| natim svetom, te najpreje pozdravi I napis na slavoloku, ki pravi: »Do- brodošli v starodavno zemljo svobo- de!« Nato se cesta prične polagoma vzpenjati navzgor do središča San Marino, od koder lahko v desetih minutah prideš peš na vrh Titana, ki leži 750 m nad morsko višino. Od tod je krasen razgled na svet. ki se razprostira vse od apeninskih verig do jadranskih obmorskih krajev Rimini, Riccione itd. Danes živi na celotnem ozemlju republike San Marina okoli 14.000 prebivalcev. Okoli 2.500 jih biva v središču pod vrhom Titana, medtem ko živijo ostali pretežno v manjših krajih in vaseh, ki so raztresene po gričevnatem svetu okoli Titana. Približno polovica prebivalstva se bavi s kmetijstvom. Po izjavah, ki So mi jih dali nekateri vladni predstavniki, skuša vlada s svoje strani čimbolj pomagati kmečkemu prebivalstvu; kajti zemlja ni rodovitna in jo je težko obdelovati. Predvsem je namen vlade, da kmetom zmanjša stroške za gradnjo kmečkih hiš. Podeljuje tudi dolgoročna posojila ti- stim kmetom, ki opustijo sejanje pšenice in se lotijo gojenja vinske trte, ki je bolj donosna, Sanmarinsko moškatno vino je znano po vsem svetu in ga v velikih količinah tudi izvažajo. Precej prebivalcev je zaposlenih tudi na področju industrije in obrtništva. Vlada si je s svoje strani postavila nalogo, da preskrbi delo vsem brezposelnim. Med važnejšimi industrijskimi panogami sta predvsem tekstilna in čokoladna industrija ter izdelovanje keramičnih izdelkov in opek. v teh industrijskih obratih dela tudi precej strokovnjakov iz Italije. Eno glavnih postavk v državni bilanci republike San Marina predstavljajo vsekakor dohodki od turizma. Od tega pa imajo seveda naj-večjo korist trgovci in gostinski obrati Nadalje predstavlja za državo izreden dohodek tudi prodaja znamk z- filateliste. Sicer pa ima vlada z druge strani tudi velike izdatke za vzdrževanje državnih uradov in u-službencev, katerih je okoli 600. V načrtu je graditev novih hotelov in manjših gostinskih obratov, da bi tako lahko zadovoljili vse turiste. Na leto prispe v San Marino približno poldrugi milijon turistov. Republika San Marina vzdržuje diplomatske stike z mnogimi državami ; letos bodo Samarinci nastopili na rimski oHmpiadi. V času svojega bivanja v San Marinu sem prišel v stik s pristaši raznih strank, in sicer levičarskih strank, ki so zdaj v opoziciji in tudi z nekaterimi vladnimi predstavniki. Kot znano, je bil San Marino do leta 1957 pod upravo socialistov in komunistov, medtem ko so nato prevzeli vlado demokristjani in socialni demokrati. Neki socialistični poslanec mi je zatrdil, da sedanji politični položaj ni niti najmanj normalen, medtem ko z vladne strani trdijo nasprotno. Zanimivo pa je dejstvo, da se v San Marinu skoro vsi zanimajo za politiko. To je z druge strani tudi umevno, kajti spričo majhnega obsega republike prizadenejo politične spremembe vse dr- žavljane. Ne glede na strankarsko pripadnost so vsi Sanmarinci ponosni in ljubosumni na neodvisnost in svobodo svoje male republike. Nasproti tujcu so domačini zelo vljudni ter jim je pri srcu, da vsakdo odnese iz San Marina najboljše vtise in spomine. Nedvomno je š9 mnogo ljudi, kot sem bil tudi jaz, ki imajo zgrešene pojme o tej mali republiki, češ ali ima sploh pomen, da obstoji, vendar pa ni tako; kajti državljani San Marina se v marsičem razlikujejo od svojih sosedov in so v stoletjih neodvisnosti pridobili svojevrsten značaj, ki je izraz njihovega ponosa na svobodo in neodvisnost njihove male domovine. M. Ban VS///y/S//S//S//S//S//S/^^^^ Lani manj kmetijskih pridelkov Državni zavod za kmetijsko gospodarstvo (INEA) je te dni objavil podatke o italijanskem kmetijstvu v letu 1959. Kmetijski pridelek je lani vrgel 3,5'! n manj kakor v letu 1958 in je edina gospodarska panoga, ki je, nazadovala; saj se je dohodek v drugih povečal povprečno za 7-7,5%. Dohodek kmetijskih podjetnikov je bil lani za 5-6% manjši kakor prejšnje leto. Tudi trgovinska bilanca kmetijskih pridelkov se je lani znatno poslabšala, saj je primanjkljaj narastel od 309 milijard v letu 1958 na 332 milijard lani. Neugodne vremenske razmere so lani vplivale negativno zlasti na žitarice in v prvi vrsti na pridelek pšenice. Lani je narastel pridelek krmnih rastlin, in sicer zaradi pospešene živinoreje. Pridelek sadja in povrtnin je lani presegel povpraševanje, tako da se je blago le s težavo prodajalo. Lani so kmetje sklenili mnogo več kupoprodajnih pogodb za zemljišča kakor v prejšnjih letih. Cena zemljišč je vse leto polagoma naraščala. Cene potrebščin za kmetijstvo so ostale skoraj neizpremenjene, le cena umetnih gnojil in zaščitnih sredstev je nekoliko nazadovala. KMETIJSKI PRIDELKI V ITALIJI (v tisočih stotov) Povprečje Posevek 1948-55 1958 1959 Razlika v % Pšenica 77.117 98.145 84.656 — 13,7 Rž 1.231 1.052 1.051 - 0,1 Ječmen 2.713 2.963 2.788 - 5,9 Oves 5.186 5.684 5.406 - 4,9 Riž 7.873 7.400 7.121 — 3,8 Koruza 26.138 36.696 38.797 + 5,7 Fižol 1.439 1.830 1.867 2,0 Grah 120 117 129 + 10,3 Slad. pesa 56.730 76.814 114.000 -1 48,4 Konoplja 631 148 152 + 2,7 Krompir 29.213 36.677 39.543 + 7,8 Stroč. fiž. 1.004 1.723 1.891 + 9,8 Paradiž. 12.798 25.503 22.122 — 13,3 Ceh. in čes . 2.563 3.900 4.039 + 32,9 Pomaranče 5.105 7.274 7.376 + 1,4 Mandarine 904 1.144 1.113 - 2,7 Limone 2.951 4.004 3.616 - 9,7 Jabolka 8.296 16.248 17.874 ’ 10,0 Hruške 3.553 5.143 5.775 1- 12,3 Breskve 3.499 5.244 8.223 56,8 Češnje 1.180 1.724 1.751 + 1,6 Sljive 905 738 991 i 34,3 Mandeljni 1.614 850 2.424 + 185,2 Orehi 496 592 612 t- 3,4 Grozdje 76.325 106.029 102.000 — 3,8 Olive 13.726 14.533 14.700 + U Nekateri podatki o pridelku v letu 1959 niso dokončni in se utegnejo za malenkost spremeniti. 1960 Kak« merimo ladje Ladje merimo navadno po prostornini, njihovo velikost pa označimo tudi z navedbo nosilnosti. Pii tem pa ne smemo pozabili, da gre za dva povsem različna pojma. Ako upoštevamo vse zaprte prostore na ladji, torej tudi prostore, ki jih zavzemajo stroji, prostori za moštvo in razne shrambe za potrebe ladje in skladišča za gorivo, potem govorimo o kosmati registrski tonaži (bruto registrska tonaža), ki jo izražamo v registrskih tonah. Ako na primer navedemo, da obsega neka ladja 10.000 bruto registrskih ton (brt.) pomeni, da obsega vsa njena notranja prostornina prav toliko, izražena v prostorninskih tonah. Ko pa upoštevamo samo zaprti prostor, ki je uporaben za prevoz blaga, torej ko odštejemo vse prostore, kakor za stroje, kurivo in druge potrebščine za ladjo, govorimo o čisli prostornini, o čisti tonaži, ki jo tudi izražamo v prostorninskih tonah po angleški navadi. Ena registrska tona ustreza 2,83 kub. m. Da nam bodo pojmi bolj jasni, jih bomo ponazorili s sliko.. Registrsko to- no predstavlja kocka, katere prostornina znaša 2,83 kub. metra. (Glej sliko št. 1.). Registrsko tono moramo seveda strogo ločiti od tone, ki predstavlja težo. če naložimo na ladjo tono železne rude, je jasno, da ne bo zavzela vse prostornine, ki jo predstavlja registrska tona. Zato bomo s tono železa napolnili samo del kocke (prostornine), ki jo predstavlja ena registrska tona. (Glej sliko št. 2). Če namesto železa naložimo na ladjo drugo lažje blago, bo seveda tona tega blaga zavzela večjo prostornino. V našem primeru smo naložili eno tono (1000 kg) svile in ta je napolnila vso kocko, ki jo predstavlja ena registrska tona. (Glej sliko št. 3). Če izberemo še lažje blago, to je na primer surovo svilo, ne bo v kocki ene registrske tone dovolj prostora za eno tono surove svile. (Glej sliko 4). Če je bruto (kosmata) registrska tonaža zanimiv podatek za graditelje ladij in pomorščake, je vsekakor pomembnejša vsaj za trgovce in prevoznike nosilnost ladje. Razlikujemo dve vrsti nosilnosti, in sicer kosmato (portata lorda) in čisto nosilnost (portata net-ta). Čista nosilnost ustreza teži blaga, ki ga lahko trgovec vkrca na ladjo. Ako čsiti nosilnosti dodamo še težo vode, goriva, raznih zalog (hrane) in potrebščin za posadko, govorimo o kosmati nosilnosti. Nosilnost izražamo v tonah. Obseg vojaških ladij izražajo navadno s tem, da navedejo težo izpodrinjene vode v tonah, in sicer v metričnih (1000 kg) ali angleških (1016 kg). Naj še pripomnimo, da ni lahko izračunati kosmate prostornine ladje (bruto registrsko tonažo), ker je treba računati prostornino raznih prostorov, ki imajo različne oblike in razsežnosti. Za manjša plovila, kakor na primer za motorne čolne, dopušča italijanski pomorski zakonik preprostejši način računanja: čoln izmerimo v dolžino, širino in višino; nato pomnožimo te tri razsežnosti med seboj, ter dobljeno število delimo s štiri. Tako dobimo kosmato prostornino, izraženo v kub. metrih. Slika št. 1 gUlpI Slika št. 2 Slika št. 3 Slika št. 4 Dr. JANKO JERI »Gospodarska depresija Trsta — vprašanje avtonomne dežele in položaj Slovencev v Italiji«. To je naslov daljše razprave o gospodarskem razvoju v Trstu v zadnjih letih, kakor tudi o političnem položaju Slovencev na Tržaškem, ki jo je priobčila »Nova proizvodnja«. Pisec je posvetil posebno pozornost razvoju prometa v tržaški luki pa tudi tržaški industriji, zlasti ladjedelstvu. Razpravo o gospodarskem položaju zaključuje avtor s pripombo; »Objektivno vzeto, je za Trst v sodobnih pogojih najprimernejša pa s gospodarskega stališča tudi najuspešnejša politika, ki bi vsestransko upoštevala koristi njegovega ožjega in širšega zaledja v skladu z načeli medsebojnega prijateljstva in recipročnih interesov. Tudi gospodarsko lahko napreduje le Trst, ki bi se izživljal v funkciji miroljubnega, ko-eksistenčnega posredovalca in dopolnjevalca svojega naravnega zaledja«. Kakor rečeno, je drugi del razprave posvečen političnemu razvoju, zlasti položaju Slovencev na Tržaškem. Glede londonskega sporazuma meni dr. Jeri, da je pozitiven vzor, kako je mogoče z obojestransko dobro voljo in popuščanjem rešiti tudi najbolj zapletena vprašanja, o učinku londonskega sporazuma zlasti na položaj Slovencev, piše med drugim: »Ne glede na nedvomno splošno pozitivni vidik (zboljšanje splošnega ozračja) in nekatere ukrepe (gradnja novega slovenskega kulturnega doma, nedavna otvoritev denarnega zavoda v Trstu), pa vendar, stvarno vzeto, reševanje odprtih manjšinskih vprašanj zaostaja za, ravnijo odnosov, ki sta jih obe državi dosegli že na dru-dih področjih«. Mnogo prostora je pisec posvetil vprašanju slovenskega šolstva. To razpravo najdete v Novi proizvodnji št. 1-2 1960, ki prinaša še več drugih preglednih člankov, kakor prof. dr. B. Marinšek — Prispevek k problemu pridobivanja surovega železa v bodoči železarni Skopje; inž. M. Kobe — Visokofrekvenčno .segrevanje v industriji; V. Pogačar — Varuh smrtnih nezgod v elektrostroki; J. Primožič — Tehnika tiskanih vezij in njeno uvajanje v elektronske naprave; dr. L. Jerovec — Najnovejša organizacijska shema v podjetjih ZDA; inž. M. Kolarič; Obnova stare Ljubljane; dr. inž. R. Pipan; Slovenski gozdovi in dr. M. Pibrovec — Pomen raziskovalne dejavnosti v industriji. ANDREA OSSOINAOK: »L’atto d’-accusa del deputate di Fiume (An-drea Ossoinack), contro quanti han-no tradita la millenaria italianita a-driatica e hanno venduto agli Slavi Fiume, Istria, Žara e la Dalmazia, negando ai ciifctadini ivi nati il plebiscite — Autodecisione del popoli — offerto da Wilson!« A cura del Cen-tro studi adriatici, Roma, strani 258, 2500 lir. že iz podnaslova se vidi, da gre za iredentistično publikacijo, ki je naperjena proti današnji razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo. SOVJETSKO NAROČILO NEMCEM. Podjetje Siemens-Suckert-Werke bo moderniziralo razsvetljavo moskovskega gledališča Bolšoj. Rusi so dali še, drugo podobno naročilo temu podjetju za razsvetljavo neke druge dvorane v Moskvi. fodnlni mnihiKi GIBANJE ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV V ITALIJI če vzamemo za osnovo leto 1938 kot 1, so stroški za življenje po podatkih Državnega zavoda za statistiko znašali letos marca 67,82, februarja 68,07, marca lani pa 66,09. V primeri z lanskim marcem so se torej povečali za 2,6°/o, v primeri z letošnjim februarjem pa zmanjšali za 0,4";o. Kosmati prejemki za poročene delavce so na isti osnovi znašali letos marca 112,71 v kmetijstvu, 97,22 v industriji, 98,08 v trgovini ter 93,26 v prevozih. V industriji so se v primerjavi z lanskim marcem povečali za 2,6u/o, v trgovini za 0,6%, v drugih panogah so ostali, kakor so bili. Cene na debelo so, če vzamemo tiste iz leta 1953 kot 100, znašale 98,8 v marcu in 99,1 v lebruarju, v marcu 1959 pa 97,3, torej so se v obeh primerih nekoliko zmanjšale. Cene za potrošnika pa so marca znašale 114,9, februarja 115,1, marca 1959 pa 112,1. (Ag. Italia). RAK ŠE VEDNO NA PRVEM MESTU. Po podatkih angleškega statističnega urada za leto 1958 je na Angleškem v omenjenem letu največ ljudi umrlo za rakom, in sicer 95.804; od teh 50.735 moških in 45.069 žensk, to je 18% vseh smrtnih primerov. V primerjavi s prejšnjim letom je za rakom umrlo 1787 Angležev več. Jetika popušča. Za njo je. umrlo 15 moških na 100.000 prebivalcev in 5,4 žensk. Število smrti za jetiko je leta 1958 nazadovalo za 4480. Leta 1954 je za jetiko umrlo 25 moških in 11 žensk na 100.000 prebivalcev. Za srčno boleznijo je umrlo 52.085 Angležev in 31.956 Angležinj (to je 7% več moških in 10% več žensk kakor leta 1957). Okoli 16% smrtnih primerov je treba pripisati srčni bolezni. Od leta 1954 do leta 1958 se 'je število moških, ki so umrli za srčno boleznijo, dvignilo od 202 na 240 na 100.000 prebivalcev, število žensk pa od 108 na 137. PROIZVODNJA JEKLA V ITALIJI V aprilu so v Italiji proizvedli 603.000 ton jekla, to je nekaj več kakor v aprilu 1959, ko so proizvedli 548.000 ton. V letošnjem aprilu so proizvedli 220.000 ton surovega železa (lani 166.000 ton). US BANCA Dl CREDITD D! TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA UR B0Q.Q00.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ST. 38-101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED II. V primerih, ki jih ne urejajo zakonski predpisi z obveznostjo zavarovanja, se, zavarovalni odnos ustvarja s prostovoljno sklenjeno pogodbo. Tudi ta sektor povsem prostovoljnega zavarovanja — navzlic vse večji težnji po uvedbi zavarovalne obveznosti — ni v nazadovanju, marveč narašča v skladu s porastom gospodarske zrelosti in življenjskega standarda. A tudi v tem sektorju, na polju svobodno sklenjenih pogodb, je jasno izražena težnja ustvarjanja socialističnih oblik zavarovanja, ker se v vedno večji meri pogodbe sklepajo s kolektivi prizadetih zasebnikov. To velja zlasti za zavarovanje posevkov in zavarovanje živine ter za razne oblike nezgodnega zavarovanja, ko se sklepajo pogodbe za cele skupine, kakor n. pr. društva, pripadnike šolskih ustanov itd. S stalnim naraščanjem kolektivnih oblik zavarovanja se ustvarjajo polagoma pogoji za uvedbo načela obveznosti tudi pri takih vrstah zavarovanja, ki se urejajo sedaj s prostovoljno sklenjenimi pogodbami. Nadaljnja značilnost jugoslovanskega zavarovalstva je ta, da se zavod pri sklepanju prostovoljnih zavarovanj proti škodi ne poslužuje dosledno metode selekcije, ki jo uporabljajo zavarovalnice drugod, da torej ne izbira ravno onih zavarovanj, ki obetajo manjše tveganje. Zavod zavaruje n. pr. posevke tudi v krajih, ki so pogostoma izpostavljeni nevarnosti toče, le premijski stavek je v lakih primerih seveda višji. , Značilna je tudi težnja za razširitvijo zavarovalnega kritja na nevarnosti, ki drugod v zavarovanje normalno niso vključene in ki jih tudi pogoji državnega zavoda v Jugoslaviji v začetku niso krili. Požarno zavarovanje n. pr., ki je veljalo poprej le za pravo požarno škodo, zagotavlja v novejših pogodbah brez posebnega doplačila odškodnino tudi za primer eksplozije, po- plave, nevihte, zemeljskega udora, snežnih plazov itd. Svojo preventivno dejavnost izvaja zavarovalni zavod ne samo z revizijami pri zavarovanih objetkih, da se tako ugotovijo in po potrebi odpravijo ne-dostatki zaščite teh objektov pred nevarnostmi, ki jih ogrožajo, temveč tudi z organiziranjem splošnih preventivnih akcij, kakor n. pr. cepljenje živine proti kužnim boleznim itd. V istem smislu učinkuje tudi tarifna politika zavoda, ki pogostoma določa višino premije v skladu z večjo ali manjšo v konkretnem primeru podano zaščito pred nevarnostjo, ki bi utegnila povzročiti škodo. OBSEG ZAVAROVANJA IMOVINE Državni zavarovalni zavod prevzame v zavarovanje v socialističnem sektorju osnovna in obratna sredstva ter sredstva skupne potrošnje gospodarskih organizacij, imovino proračunskih ustanov ter družbenih in političnih organizacij in pa stanovanjske zgradbe pod družbeno upravo, v zasebnem sektorju pa imovino zasebnih gospodarstev v mestu in na deželi ter imovino obrtnikov. Obseg nevarnosti, proti katerim daje zavod kritje, je večinoma širši kot je obseg ustreznega pogodbenega zavarovanja po določbah tradicionalnih oblik zavarovalnih polic v deželah s kapitalističnim gospodarstvom. Tako krije n. pr. zavarovanje gradbenih objektov v Jugoslaviji ne samo požarno škodo in škodo od strele in eksplozije (izvzete so eksplozije od učinka atomske energije), marveč tudi škodo od nevihte, toče, poplave, snežnih plazov, zemeljskih premikov in od padca letala. Zavarovanje objektov v izgradnji pa krije razen omenjenih primerov tudi škodo od napak v analitičnem proračunu ali pri graditvi in gradivu, a tudi od napak v. izvedbi gradnje in od nespretnosti ali krivde delavcev ali tretjih oseb. Surovine, polizdelke, izgotovljene izdelke, pohištvo in opremo v trgovinah, skladiščih, tovarnah in drugih obratih krije zavarovanje ne samo v primerih kakor pri gradbenih objektih, temveč tudi proti škodi od tatvine z vlomom in v primerih razbojništva. Stroji, delovne naprave, instalacije in aparati so zavarovani kakor gradbeni objekti, a tudi proti škodi od učinka električnega toka, kratkega stika ali atmosferske elektrike, od napak v materialu, konstrukciji, pri obdelavi ali litju, od učinkov centrifugalne sile, od pomanjkanja vode v parnih kotlih ali ceveh, od zaledenitve ali od premikanja ledu, od poškodb pri demontiranju ali montiranju zaradi čiščenja ali popravila in še od drugih poškodb iz podobnih vzrokov, ki jih krije zavarovanje drugod večinoma le na podlagi posebnih pogojev in dodatnih premij. Zavarovanje živine — kopitarjev, goveje živine, bivolov, ovac, koz in svinj — krije škodo, ki nastane, če žival zaradi bolezni ali nezgode pogine ali če jo je treba zaklati. Posevki in plodovi so zavarovani, dokler niso požeti ali pobrani, proti škodi od toče, požara in strele. Pri zračnih prometnih sredstvih krije zavarovanje škodo, ki nastane, če se zračno vozilo uniči, zruši ali poškoduje, razen tega tudi škodo od požara, eksplozije ali drugačne nesreče, a tudi odgovornost zaradi škode, ki jo zračno prometno sredstvo utegne povzročiti tretjim osebam. Pri pomorskih plovnih podjetjih je obseg zavarovanja v glavnem podan po nevarnostih, ki jih zavarovanje običajno krije tudi v drugih deželah, a pri objektih prekomorske plovbe je zavarovana tudi škoda od vojnih in političnih dogodkov, kakor tudi odgovornost nasproti tretjim osebam v običajnih mejah. (Nadaljevanje sledi) Dr. O. Barve v šolskih prostorih Vsedržavni inšlitut za barve (Istituto nazionale del colore) je pred nedavnim izdal knjigo, v kateri so priobčene razprave in predavanja udeležencev 3. vsedržavnega kongresa barve, ki je bil lani v Padovi. Na prvem kongresu so domači in tuji strokovnjaki proučevali pomen barvitosti za človeško okolje ter telesne in duševne odnose med barvo in človekom. Na drugem kongresu so razpravljali o koristih barv za dosego varnosti v prometu in za preprečevanje nesreč v delovnih obratih. Udeleženci 3. kongresa pa so svojo pozornost namenili barvi v šolskih prostorih. O delu lanskega kongresa poroča knjiga v treh obsežnih poglavjih. Prvo obravnava o pomenu barve v šoli in pri vzgoji, drugo nas seznanja z barvo v šolskem okolju, tretje poglavje pa zajema tisti del predavanj in razprav, ki so bila namenjena pravilni uporabi barv v strokovni in industrijski šoli. Poročilu prof. G. Flores D’Arcaisa o barvi v šoli in pri vzgoji slede zanimive razprave pedagogov in psihologov, ki z različnih vidikov obravnavajo to važno vprašanje. Tako se na primer pri prelistavanju knjige seznanimo z raznimi didaktičnimi in pedagoškimi vprašanji; pisci govorijo dalje o barvitosti učnih pripomočkov, o preučevanju osebnosti otrok z barvanimi risbami in še drugih zanimivih vprašanjih, ki so povezana z barvo in šolskim življenjem. Opozarjamo zlasti na dolgo znanstveno razpravo ljubljanskega profesorja dr. Antona Terstenjaka, v kateri nas seznanja s psihološkimi osnovami vizivnih metod šolskega pouka ter njihovimi odnosi do pedagoških vprašanj. O barvi v šolskem okolju poroča profesor dr. Alberto Gatti, arhitekt in docent rimske univerze. Njegovo analizo arhitektonike barvitosti raznih prostorov šolskega poslopja dopolnjujejo s svojimi posežki razni predavatelji, med katerimi je tudi profesor Maurice De-ribere iz Pariza. Njegovo poročilo nas seznanja z razsvetljevanjem in barvitostjo francoskih učilnic. Tako na primer ta ugledni strokovnjak razpravlja o zelenih tablah, na katere se piše z rumeno kredo, o barvi zidov, stropa, tal in pohištva učilnic nekaterih francoskih šol. Tretji del razprav pa temelji na predavanju ing. M. Cairatti Crivellia o barvi v strokovni šoli. Nekaj krajših poročil nas še seznanja z uporabo barv v neki metalurški šoli, o uporabi stekla za zastekljevanje šolskih oken in o pomenu barve pri proučevanju ritmične gimnastike v osnovnih šolah. Zbornik tretjega vsedržavnega kongresa za barve bo dobrodošel pedagogom, arhitektom pa tudi tistim, ki proučujejo fiziološke in psihološke vplive barvnega okolja na človeka. Istituto Nazionale del Colore (Padova): Atti Ufficiali del 3.o Congresso Nazionale del Colore, 312 strani, cena 2.200 lir. Ing. M. P. »TEDEN ITALIJANSKIH IZDELKOV«. NA NORVEŠKEM V Oslu se je začel »Teden italijanskih izdelkov«. Jedro te prireditve je razstava v največji norveški blagovnici Steen an Stoom, ki kaže poleg najznačilnejšega blaga tudi tipično italijansko trgovino, okrašeno z zastavami, trakovi, nošami, fotografijami itd. Ob začetku razstave so vsem povabljenim gostom dali možnost, da so zastonj pokušali različna živila in pijače ter odlično ekspresno kavo. V Oslo so poslali tudi vrsto izkušenih kuharjev, ki pripravljajo razne, slaščice. Dobro je zastopana tudi italijanska moda. Neka rimska modna hiša je poleg vzorcev oblek poslala v norveško prestolnico tudi šest svojih manekenk, da jih predvajajo. (Ag. Italia). I!1 l il !llll!ll!lllllllll!l!!lllllll!ll.!l|||||||||l!llllli::|:||f|i:|;!||!|i | |:|||||||||;||||||||||| ^ ..visir _ TBST, Ul. Carduccl 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljno-gledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. »GOSPODARSTVO« izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933, — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLA SOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu. Odmolil 8006 detooeeD o »Osfcii* V velikem trikotniku med Savo, železnic^ in glavno cesto so razvrščena razna poslopja znane tovarne elektrotehničnih in finih mehaničnih izdelkov »Iskra« v Kranju. Nad temi poslopji dominira visok dimnik, iz katerega se dviga dim samo pozimi, ko ogrevajo prostore ali morajo spraviti v pogon kalorično električno centralo, ako slučajno primanjkuje električne energije. V spremstvu znanca sem si ogledal glavne obrate te znamenite tovarne. Predaleč bi me dovedlo, ko bi Obmejni promet na višku Aprila je mejni promet med tržaškim ozemljem in jugoslovanskim obmejnim področjem dosegel nov višek. S prebodu ico, kakršno je uvedel videmski sporazum, je prekoračilo mejo v obeh smereh 475.000 ljudi, kar je dosti več ne samo kot v marcu, ko je bilo teh prehodov 420.000, temveč tudi v aprilu lani, ko so dosegli število 419.000, ter predlanskim s 418.000 prehodi. Največ ljudi je prihajalo iz bivšega področja B Svobodnega tržaškega o-zemlja in iz Istre ter jih tudi hodilo tja. Na prehodu pri škofijah je šlo aprila čez mejo 217.000 ljudi, na Fer-nečah 156.000, na Pesku 37.600, pri Prečniku 12.300 itd. V aprilu se je povečal tudi mednarodni promet s potnimi listi čez pet tovrstnih prehodov na našem ozemlju. Tam je mejo prekoračilo skoraj 72.000 ljudi, marca pa komaj 28.000. Od tega je bilo največ Italijanov — nad 28.000, potem 15.300 Jugoslovanov, za temi pa pridejo na vrsto Nemci, Avstrijci, Švicarji in Francozi. TOVARNO PAPIRJA PRI ŠTIVANU BODO POVEČALI Na Občnem zboru delničarjev Šti-vanske tovarne papirja je bil sprejet sklep, po katerem se bo glavnica družbe povišala za 1,5 milijarde lir. Sedanji kapital znaša 2,5 milijarde lir. Tovarno bodo povečali in opremili z novimi stroji. S tem se bo njena zmogljivost dvignila od 40-45.000 ton na leto na 100-120.000 ton. število zaposlenih delavcev se bo podvojilo, in sicer od sedanjih 303 na 600. Tovarna proizvaja rotacijski papir. - • - VEČ PETROLEJA NA BLIŽNJEM VZHODU. Na Bližnjem vzhodu so v prvih treh mesecih letošnjega leta pridobili 14°o več petroleja kakor v istem razdobju lani. Edina eskiusivna prodajna Agencija v Trstu Ul. S. FRANCESCO 44-46 Takojšnja Izročitev vseh vrst Vesp modela 1960 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo. Največja izbira vseh vrst že rabljenih In obnovljenih Vesp po zelo znižani ceni, - Edina zaloga originalnih nadomestnih delov Rlagglo. Ekskluzivni zastopnik za Trst Super Scooters 125-150-175 cc Jamb r e Ha Modeli 48 - motorni tricikli 175 Originalni nadomestni deli in pritikline, motorji xa eolne-Čolni iz plastične mase FILOTECilCA (HUJAM -TRST Via Imbriani, IB - Tel. 36-613 delavnica: Via Valdirivo, 30 - Tel. 35 222 \foniiij EiiVK negovani nohti smisel za lepoto hotel opisati vse svoje vtise, hotel bi samo ugotoviti, da sem bil presenečen nad obsežnostjo prostorov, že sam pogled na smiselno razvrstitev strojev odkriva dobro organizacijo. Poleg starejših strojev opaziš tudi več avtomatičnih in polavtomatičnih obdelovalnih strojev. Razložili so mi, da so lani zaključili z obnovo tovarne, za kar so uporabili skoraj milijardo dinarjev. Pri vseh investicijah za razširitev so ostali prostori še vedno tesni; tako močno se je razmahnilo delo v tovarni. V dobrih 14 letih so povečali v tovarni začetni kosmati dohodek za več kot 24 krat. Pri tem ne smemo pozabiti, da gre za precizno mehaniko, ki zahteva toliko več človeškega napora pa tudi od samih strojev toliko večjo preciznost. V tovarni namreč izdelujejo precizne instrumente, kakor električne števce, kinoprojektorje, elektroakustične naprave, avtoelek-trični pribor, telefonske centrale, telefonske aparate, itd. Izdelki tovarne »Iskra« uživajo sloves ne samo pri domačih, temveč tudi pri tujih kupcih; saj izvaža »Iskra« svoje izdelke kar v 29 držav. Že letos naj bi proizvodnja dala kar 1(3 milijard dinarjev kosmatega dohodka. Takšen skok izdelave naj bi omogočila uporaba najsodobnejših strojev. Sodobni stroji ne olajšujejo samo precizne izdelave inštrumentov, temveč ne zahtevajo toliko delovne sile kakor starejši. Vodstvo tovarne mora tudi računati, da je industrija v Kranju in okolici zaposlila že toliko delavstva, da je prav malo delovne sile še neizkoriščene; samo 18% prebivalstva v Kranju in , v sosednih občinah dela danes izven industrijskih obratov. Spremljevalec mi je pokazal nov stroj, pri katerem danes dela samo en delavec, medtem ko jih je za starim strojem moralo delati osem. Z novimi stroji bo torej mogoče povečati izdelavo, toda kljub temu še ne bo mogoče zadovoljiti povpraševanja po nekaterih vrstah preciznih instrumentov. Tako na primer proizvajajo električne števce na tekočem traku in vendar jih ne izdelajo še toliko, kolikor bi jih lahko prodali. Da bi lahko uporabili čim več ženske delovne sile ter tudi takšne ženske, ki jih sicer ni mogoče odtrgati popolnoma od gospodinjstva, so uvedli šti-riurno popoldansko izmeno, to je od 15. do 19. ure na tekočem traku, kjer izdelujejo električne števce. Tako ne gospodinjam še dovolj caSa st delo v družini. Z zaposlitvijo na tekočem traku so izdelavo e tričnih števcev podvojili. ,e Nadaljnjemu razmahu tovarne bilo na poti pomanjkanje delovne \ le v domačem okraju. Prav ta 0 ^ nost je bila eden izmed glavnih ^ logov, da se je vodstvo tovarne ^ ločilo, da decentralizira obrate in katere premesti v predele, kjer se ( industrija absorbirala delovne sile takšni meri kakor prav v okolici K ^ nja. Tako je prišlo do sporazun1®^ okrajem Nova Gorica, da se tja P, seli montaža avtoelektričnih ^ in v Šempetru je pričel ta oddeleK obratovati. Delovno silo so poprej rili v kranjskih obratih ter med tel' časom premestili stroje v nov obesama premestitev je bila izvr®enjLio. ko hitro, da ni zaradi nje delo V Šempetru so vprašanje ProSJ?„ije rešili tako, da so slabo izkoriše prostore bivšega Agroservisa Pre dili. ' « Drug takšen pogon »Iskre« Prf' Otočah, kamor bodo v kratkem • ^ selili izdelavo instrumentov; tu ie j lo treba dozidavati in to delo 'se et končano. Izdelavo semenskih nikov bodo še do konca tega .f preselili v Novo Mesto, medtem ko bivši obrat »Tulip« v Lipnici, ki priključil »Iskri«, že preusmerjen izdelavo številčnikov za elektr1 števce. Tako so bile kolektivu ustv1]0. jene možnosti, da razširi tiste P9^. ge proizvodnje, ki ostanejo v ma11 nem podjetju. Poleg tega pa priPra.„ ijajo novo proizvodnjo elementov avtomatizacijo. ■ Sicer so vsi novi obrati zamisli e kot popolnoma neodvisne ekonoh1 edinice v sklopu matičnega podj6"^ Prodajna mreža ostane skupna za ,(, obrate. Matično podjetje bo slcULii s temi edinicami zaposlovalo °K.e( 8.803 delavcev in nameščencev bo po izvedbi perspektivnega na® lahko povečalo današnji kosmati hodek skoraj šestkrat. I. <■ — HUNA IN ZLATARNA" Ifliholj Katel - TRSI Čampo S. Gianomo 3 - tel. 99-881 Ura najboljših znamk, velika izbira zlatih nhraakov za vsa prilik0 Ladijski reduktorji, Televizijski transformatorji, Elastične spojke, Ublažilci za dvigala - Izdelki tovarne LATI, Milano (Italija), Motoreduktorji ACBAR, švicarski izdelek. Zastopnik za Trst, Gorico in Jugoslavijo: Import-ExpoI't Trst, v. Cellini 2/IL, tel. 31-1^ Gorica, v. Buffolini 7 Prvovrstna moška, ženska in otroška kolesa znamke »JULIA« o Vsi nadomestni deli za kolesa in mopede - Proizvodnja tvrdke »Časa del ciclo«, Trst. Zastopnik za Jugoslavijo: Import-Exp°rt Trst, v. Celimi 2/IL, tel. 31-115 Gorica, v. Buffolini ' ženske in moške kopalne obleke iz naj- Zastopnik za Jugoslavijo: finejšega najlona in lasteksa; Najmodernejši modrčki; Pasovi za nogavice. Izdelki tovarne LATEP, Pordenone (Italija). P't (• t li h Import-Expolt Trst, v. Cellini 2/IL, tel. 31-115 Gorica, v. Buffolini 7 HIOBIlil MADALOSSO blazuae permafles Trs5 - Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740 Pohištva — dnevne sobe •— oprema za urade - vozililti - posteljico RAZSTAVE: UL. VALDIRIVO, 29 — UL. F. FILZI, 1 Optične naprave, ki nem a tog ra fija, fotografski aparati, tehnične potrebščine F. Hi AVANZO Trst, Gorso Italia 8 Tole fon 38-016 Jletel PA1ACE PORTOROŽ Obiščite restavracijo in kavarno »JADRAN« ter restavracijo »HELIOS«. Vse nacionalne specialitete na ražnju in izvrstna istrska vina. L! s l I Pr kr št tp te Vr ie it ki V( ie ti: is «t S< Vi 81 ir 4 It ir Pi ir C: ti Sl n š k ji p v tl il 0 » r s t 1 i t r t t 1 i LiiMjavuz. \).cu. uci.lL na, tuij.uex.^L i-ej-evn t& vtete u IILmednarodni lesni sejem OD 21. DO 29. MAJA 1960 Razstava sodobnega pohištva, nagrajenega na natečaju! Praktične demonstracije najmodernejših lesno - predelovalnih strojev tujih in domačih proizvajalcev - Pomožna sredstva za lesno predelovalno industrijo! -Najboljša priložnost za sklepanje poslov -Vse informacije: GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE Ljubljana Hotel \tlovita Med Odprt use leto. Tekoča, topla"Mn mrzla voda. 61 postelj. Soba a kopalnico. Lasten taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. Depandansa BLEGAŠ z lastno restavracijo, 45 postelj, kurjava s pečmi. PENZION 800-1000 DIN DNEVNO - Žičnica. AVTOPREVOZNIK^ PODJETJE A. PUŽAR TRST - ULICA M0RERI ST-7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsukovrHtnB preveze za tu in inezent' etvn. — Postrežba hit*0' Caae ugodne IMaša zavarovalnica Tvidkci SILA JOŽEF L' Farmacevtski proizvodi, kemikalije TRST - UL. TORREBIAKCA 21-11 Telefon 31-315 UVOZ - IZVOZ uvo z IZVOZ ustanovljena leta 1828 TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004 Telefon 55-689 A. RAVNIK, Trst Ul. Uboga 8 Tel. 225)2