Goriška realka Potemkinski zavod. Ako danes zopet povzdignemo glas, da izpregovorimo o neznosnih razmerah na goriški realki, moraino predvsem natanko določiti naše naeelno stališče nasproti vprašanjera, ki so sedaj pereča na tem zavodu. Odkar raste potreba po višji izobrazbi v naši deželi kakor po v«i državi, uvidevajo vedno širši sloji potrebo srednjih šol. Število dijakov ua gimnaziji in na realki se veea od leta do leta iznenadno močno. Naše sreduje šole sedaj niso več to, kar so bile še pred desetletji. Takrat so še bile šo&ke klopi napol prazne, in vlada je uredila pouk zgolj po s v o j i h potrebah in željab. Da je med temi bila prva — skrb za nemščino in Nemce, to se ume samoposebi. Tako je prišlo, da sta med nami dobili gimnazija in realka neroški učni jezik, dasi Nemc«v ni v deželi, izmmši — g o s t o v. Odtlflj so se razmere močno izpremenile. Šole sedaj niso vež le zavodi, iz katerib pripravlja vlada mladino, da bo kdaj služila n j e n i na namenom (kakor semeuišča služijo namenom hierarhije). Težišče je sedaj premaknjeno na drugo stran. Zakaj zmagalo je spoznanje, da se ima urediti šolstvo po zahtevab in potrebab državljanov, ki vzdržajejo šole. Badi pripoznamo, da so odločujoči vladni krogi v marsičem že krenili na novo pot. Kakor so prodrli novi nazori glede važnib delavskih zabtev itd., tako si je viada prisvojila tudi že v šolstvu marsikatere izmed plodovitih nazorov modernega socialnega razvoja. Zatorej je svež dih napredka zavel po vsi državi. Ne le zdrava pedagogika, ampak predvsetn tudi dejanska potreba sedanjega življenja zahteva, da bodi ueni jezik po šolah povsod materinščina raladine, ki išče izobrazbe. Upravičenost te zahteve je vlada v bistvu pripoznala. T.o pričajo šole s češkim, poljskim, rusinskim, hrvaškim in italijanskim uenim jezikom poleg nekdaj izključno le nemških šol. Le nasproti nam Jugoslovanom in zlasti nasproti Sloveucem veljajo še nerabna stara, drugod že zapuščena načela, in zlasti na Goriškem iraamo srednje šolstvo še tako urejeno, k a k o r j e b i 1 o p r e d p o 1 stoletjem, ko je kulturno življeDJe bilo še tesno omejeno in vse drugačno od sedanjega. Dokler se ta uredba ne izpremeni, in dokler se nam ne izpolni vseskozi upravičena zabteva vsaj po slovenskih vzporednicah na goriški gimnaziji in realki, tako dolgo ne borao prenebali ponavljati te zahteve ob vsaki priliki in uporabljati vsa zakonita sredstva, da prisilimo vlado k preuroditvi sedanjih načelno nevzdržljivih razmer. Na goriški realki pa so zavladale zadnja leta še posebne neprilike, izvirajoč v dosedaDjem preživelem nemškem sistemu. Spričo njib smo primorani, da v interesu učeče se mladine in staršev glasno in odloeno zahtevamo, n e ledaseodstranijo osebe,kiso jih provzročile, ampak da se obenem odpravi ves trhli sistem. Eazumen človek bi pričakoval, da vlada uredi nemško šolo v nenemški deželi tako, da ponudi grenko jedro vsaj v mamljivi poslajeni prevlaki. To se pravi, mislili bi, da priskrbi šoli izbornega ravnatelja in izborne učne osebe ter ustvari zavod, ki se odlikuje in pripdroča po svoji upravi — vkljub temu, da je postavljen na protipedagoški temelj tujega učnega jezika. Z nekoliko skrbnostjo bi učne oblasti lahko ustvarile zavod, da bi se vsaj na videz opravičeno reklo: Glejte, Slovenci in Italijani, vi pač ne zmorete takega vodstva in takih vzornih učnih oseb; vaša mladiua je v dobrih rokah , vi sami bi je ne raogli izroeiti boljšim! Ali kaj imamo v resniei namesto odličnega ali vsaj le nekoliko hvalevrednega zavoda ?! Na goriški realki gospoduje že nekaj let ravnatelj, ki doslej še ničesar ni storil, kar bi mu naklonilo simpatije prebivalstva bodisi te ali one narodnosti. Pač pa se je potrudil, da je, ne uraevajoe svojega položaja, odbijal od sebe Italijane, Slovence in tudi Nemce z enako brezobziraostjo. Kmalu, ko je nastopil ravnateljsko mesto po zaslugi klerikalne protekcije, je razljutil mestno starešinstvo goriško, ker je v občevanju z ujim usiljeval svojo nemščino, potem je začel svojevoljno prekoračevati proračun za realko, kolikor ga pokriva mestna občina, po mestu pa se je začulo, da so njegove nakane, upreči raladino v klerikalno organizacijo, razburile ves profesorski zbor zoper njega. Starše dijakov je odbijalo osorno, brezsrčno vedenje ravDateljevo, na šolsko mladino pa so se osule brezobzirne kazni kot pogiavi'tno vzgojevalno sredstvo. Izključenja so prišla na dnevni red, in baje so celo anonimue denuneijacije dijakov prišle včisli in rodile usodepolne poslediee. Na drugi strani pa je hinavščina zaeela odpirati dijakom naklonjenost pobožnega ravnatelja. Lep zgled je začel dajati ravnatelj sam, ker so ga ljudje videvali, kako vztrajno hodi v cerkev, in si, stopajoč iz oje, na cerkvenem pragu izteplje s hlač na kolenih prah in bolhe. Iz profesorskega zbora so začeli izginjati starejši izkušeni člani, ravnatelj jib je znal nadomestiti z mladimi supleuti pristnega neraškega mišljeuja in klerikabega značaja, ki so brezpogojni pristaM ravnateljeve pičle olikanosti in razsodnosti, pa tem večje nadutosti in g o s p o d s t v a ž e 1 j n o s ti in so, kakor on sam, prepričani, da se ni čisto nič treba ozirati na to, d a s t o j i nemška realka v nenemški deželi. Kakšne razmere vladajo po takib okolnostih med člani profesorsk«ga zbora in pa med njimi in ravnateljem, to si lahko mislimo. Dijaki se spogledujejo, ko vidijo, da razen Breehlerjev nihče ne občuje z ravnateJjem, in da tudi med profesorji ni sloge, ni spoštovanja, nego se srečavajo kakor tujei. Ni čudo, ako se je po takib, za šolski zavod kvarnib in nedopustnih predpogojih dijaštvo v neznosnem položaju odločilo za sanaopomoč in je v lanski jeseni dalo duška svoji nevolji v hrupnih pouličnih demonstracijah, štrajkib in uporih. No, to pot ravnatelju ni bilo pripuščeno veselje, da bi se bil znesel nad dijaštvom s kaznimi. Višja šolska oblast je uvidela, da bi se z njimi ne dosegli pravi krivci, in je kaznovanje dijakov zabranila — vsaj drugače si nihče ni mogel tolmačiti iznenadene popustljivosti nasproti dijakom. Kam vodijo take razmere, če ne do polne anarhije?! Bavnatelju je prišel v teh bridkih urah na pomoe edino le skrajno uemško-Dacionalai list BGrazer Tagblatt"! V št, 313. z 12. novembra 1907. je ta list prijavil uvodni članek, ki ga je pisal bržkone eden ožjib pristašev ravnateljevih — saj drugi ljudje se zanj ne zanijaajo. Iz tega elanka bruha strastno sovraštvo zoper naše dijake, in z grozo smo eitali nazore, ki jih najbrže imajo nemški vzgojevalei, ki jim je izročena naša mladina na goriški realki. Dijake imenuje članek degeaerirance, prostaško drbal itd. Ali na to opozarjati sedaj ni naš namen. Terabolj pa opozarjamo na besedo, ki se je člankarju' izmuznila v pero nehote in po bliskovo, razjasnuje razmere na goriški realki s čisto nepričakovane strani. Člankar namreč imenuje ta zavod ,Potemkinska šola". Tako torej! Sedaj vemo, s kakšnimi sredstvi se izkuša to nemško šolo pri nas vzdrževati! Saj se spominjamo, da so pred leti stalno prihajale v javnost tožbe, da so učni uspehi ua realki nenavaduo slabi, da leto za letom pade ogromno število dijakov, jn da se sUršem zaraditega po nepotrebnem veeajo stroški za šolanje sinov, in da mladina izgublja cela leta zlatega časa istotako brez potrebe le nemškemu učnemu jeziku na Ijubo. — Mahoma pa so izginile te pritožbe, ia šolska izpričevala so začela izkazovati ugodnejše uspebe. — Sedaj vidimo, kako se je priredila ta izprememba. Napravili so — P o t e ra k i n s k o šolo! Šo1o zas1epi1o javnosti, staršev in mladine! S katerimi sredstvi so to dosegli, tega ne moremo preiskovati, vidirao pa le in to prav jasno, da se varanje ni moglo vzdrževati dolgo. Niti ta pripomoček ni pomagal, da so nastavili za ravnatelja pristnega poboŽDJaka, torej enega iz tiste vrste Ijudi, ki se najbolj razumejo na hinavstvo in slepljenje! Nenormalni odnošaji so z vso silo izbruhnili na dau z demonstraeijami lanske jeseni, in odtlej se noee več povrniti na realko tisti mir, ki je temeljni pogoj uspešnemu delovanju šolskega zavoda. Ob sklepu zimskega polletja so seveda tudi že izgiuili tisti ugodni učni uspehi, ki so poprej nekaj let slepili navzgor in navzdol. Ni brez pomena, da je goriški realki dal priimek »Potemkinska šola" pristen Nemee. Doslej so namree vsi glasovi zoper sedaDJo uredbo realke pribajali le od Sloveneev in Italijanov. Sedaj pa vidimo, da celo Nemei nimajo ugodnega ranenja o uji in jo smatrajo za nevzdržljiv nestvor, ki vara mladino ia starše in vara davkoplačevalce, ki morajo trositi leto na leto tisočake za šolski zavod, ki je tako temeljito zavožea, da na nobeno stran ne doseza želenib uspehov. Mi pa bočemo učni zavod, ki bo ustrezal potrebam ljudstva in bodo uspehi vredni žrtev zanj. Kratkomalo ne bomo vec trpeli, da nas bodo še dalje sleparili s Potemkinovo vasjo ter — uničevali našo mladež. Novi deželni zbor naj izpolni svojo nalogo in — dolžnost tudi v tem oziru. Ni dvoraa, da se bomo tudi res korenito bavili v deželnera zboru z vprašanjena naših srednjih šol, prav posebe pa še z našo realko. Prav korenito posvetirao v to sršenje gnezdo! Starši, ki so se obrnili po podžupanu B o m b i g u na naučno ministrstvo, so poslali prepis svoje pritožbe tudi raeni s prošnjo, da se pridružim delovanju za koneno ureditev naših srednjih šol v Gorici. — Srčno rad! Upam, da nas najde prihodnje zasedanje deželnega zbora že vse pripravljene. A. GabriSek.