Slovarček k Vergilijevi Eneidi. II. del: knjige III.-VI. Spisal Rudolf Južnič, c. kr. profesor. Cena 1 K. V Ljubljani, 1912. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Tiskala Katoliška Tiskarna. Slovarček k Vergilijevi Eneidi. II. del: knjige III.-VI. Spisal Rudolf Južnič, c. kr. profesor. Cena 1 K. V Ljubljani, 1912. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Tiskala Katoliška Tiskarna. Vsebina III. knjige. (Enej nadaljuje svojo pripoved.) Enej zapusti z dvajsetimi ladjami Trojo in pride v Tracijo, kjer hoče ustanoviti naselbino, a ga od tega odvrne prikazen. Pride na Del, kjer Anhiz napačno razlaga Apolonov odgovor, tako da pridejo na Kreto. Enej ustanovi mesto Pergameo in spozna, poučen po knjigi in prikazni v sanjali, da je cilj njegovega potovanja Italija. Odjadrajo; vihar jih za¬ nese na Strofade (otoke v Jonskem morju nasproti Mesenije), kjer jih nadlegujejo ostudne Harpije. Prišedši do Akcija, slavi igre na čast Apolonu, na obali epirski ga gostoljubno vsprejme Helen, sin Prijamov, in mu prorokuje. Na Siciliji pride h Kiklopom ob Etni, odtod pa skozi Scilo in Haribdo v Drepan, kjer umrje Anhiz. Ko se peljejo naprej, nastane vihar — popisan v 1. knjigi — in jih zanese na afriško obalo. Vsebina IV. knjige. Dido razodene sestri Ani ljubezen do trojanskega junaka; ta ji pri¬ govarja, naj se zaroči z Enejem. Tudi Junoni bi bilo to po godu, zato se pogaja z Venero; Enej in Dido si razodeneta ljubezen, a Jupiter zapove po Merkurju Eneju, naj odide v Italijo. Enej se skrivaj pripravi na odhod. Dido ga skuša brez vspeha od tega odvrniti, sklene v obupu umreti in naredi grmado. Ponoči odjadra Enej, Dido pa stopi drugo jutro na grmado in se prebode z Enejevim mečem. Vsebina V. knjige. Vihar zanese Trojance na Sicilijo, kjer jih gostoljubno vsprejme Acest; Enej obhaja obletnico očetove smrti z igrami. Junona pa pošlje Irido k ženskam na obrežju, da zažgo ladje; štiri zgore, druge rešijo. Po noči se prikaže Eneju oče Anhiz ter mu svetuje, naj pusti žene in starčke na Siciliji in naj v Kumah vpraša Šibilo, ki naj gre z njim v spodnji svet, kjer bode zvedel o svoji prihodnosti. Enej ustanovi na Siciliji mesto Acesto, kjer pusti žene in starčke, nato pa odplove v Italijo. Med vožnjo zaspi krmar Palinur in pade v morje. 1 Vsebina VI. knjige. Enej pride v Italijo in gre v Kumah v votlino Šibile, ki mu pre¬ rokuje vojne nevarnosti. Sežge truplo Mizenovo in pokoplje prah v pred¬ gorju Mizenskem. Golobi mu pokažejo zlato vejico, s pomočjo katere dospe v spremstvu Šibile skozi Avernsko jezero v spodnji svet. Ob reki najde mnogo znancev, med njimi Palinura. Ko se prepelje čez reko, vidi Dido, ki se nevoljna obrne od njega. Pride v Elizij; Anhiz mu pokaže duše potomcev, kraljev v Albi in Rimu, med imenitnimi Rimljani zlasti Julija Cezarja in Marcela. Skozi slonokoščena vrata pride na zgornji svet in se odpelje v Kajeto. III« knjiga. 1. immeritus, 3., (mereor) ki ne zasluži; nedolžen fumo, 1 ., kaditi se; f. humo na tleh, razdejan; v razvalinah (se kaditi) Neptunia; Neptun in Apolo sta baje pomagala zidati Trojo diversus, 3., na raznih straneh; v tujini 5: sub ipsa, pod samo; prav pod Antandros, i, f. Antander, mesto v Miziji, južno od Troje molior, ltus, 4., snovati, pripravljati sisto, 3., stopiti (na suho) contraho, traxi, tractum, 3., zvleči; zb(-i-)rati vela fatis do, jadra prepustiti (= iz¬ ročiti) usodi 10. vastus, 3., širen colitur, (zemlja) leži obljudena Mavors = Mars; Mavortius, 3., Martu posvečen arant incolunt, obdelujejo; sta¬ nujejo acer, cris, e, oster; divji; acri ab a. L. 15. hospitium, ii, n. gostoljubnost; go¬ stoljubna dežela, gostišče, socii penates: penati so bili združeni, skupni: Prijamova hči Ilijona je bila omožena s traškim kraljem Polimnestorjem dum fortuna fuit, dokler je bila sreča, v srečnih dneh, v dnevih sreče curvus, 3., kriv, poln zalivov; litus c., morski zaliv iniquus, 3., (aequus) nejednak; ne¬ naklonjen; fatis i., pod nesrečno zvezdo fingo, finxi, fictum, 3., upodobiti; ime dati, imenovati Dionaea mater = Venus, hči Dione in Jupitra 20. divi auspices, bogovi zaščitniki macto, 1 ., zaklati; žrtvovati nitens, entis, svetel; tolst quo summo, na čigar vrhu corneus, 3., (cornus) od drena, drenov virgultum, i, n. grm; pl. grmovje, grmičevje horridus, 3., strašen; štrleč hastile, is, n. drog, kopjišče; veja; pl. vejevje convello, velli, vulsum, 3., iztrgati, izr(u) vati silva, ae, f. grm tego, texi, tectum, 3., pokriti; okrasiti 25. ramus, i, m. veja rami frondentes, zeleneče, listnate, zelene veje ruptis radicibus, s korenino vred linquo, 3., teči, curljati gutta, ae, f. kaplja, solza tabum, i, n. gniloba, gnoj; strjena, gnila kri maculo, 1 ., (macula) omadeževati, ponesnažiti horror irigidus, leden strah (prim.: mrzel pot me oblije!) quatio, 3., tresti, pretresati 30. coeo, ii, ir e, skupaj iti; strditi se formido, inis, f. strah, groza alterius: kratek I insequor, secutus, 3., iti za kom, iti za čem; začeti, poskusiti lentus, 3., žilav, trd; gibek, podaten vimen, inis, n. vitka šiba, prot, mla¬ dika penitus, globoko notri, do dna; na¬ tančno tento, 1 ., dotakniti se, poskusiti; poizvedeti latens, tis, skrit et de cortice alterius ater sanguis sequitur • cortex, icis, m. skorja, lubje animo moveo, premišljati agrestis, e, (ager) poljski; gorski (: vila) veneror, 1 ., moliti koga Gradivus, i, m. = Mars 35. Getae, arum, m. Geti, narod severno od Donave praesideo, 2., načelovati; ščititi arvum, i, n. livada, polje, poljana (ut) rite secundarent, da bi bili prav naklonjeni, da bi dodelili srečen izid visus, us, m. prikazen i* 4 omen, inis, n. znamenje; pomen levo, 1 ., (leviš) olajšati; k dobremu obrniti nisus, ris, m. (nitor) napenjanje, na¬ por, moč, sila aggredior, gressus, 3., iti k čemu, spraviti se nad, začeti, nameriti se na obluctor, 1 ., boriti se zoper; upirati se ob, v; adversae harenae, v pe¬ ščena tla eloquar, ali naj povem? gemitus, us, m. stokanje, ječanje lacrimabilis, e, ki vzbuja solze, ob¬ žalovanja vreden, pretresljiv 40. imo tumulo, iz dna gomile, groba redditus, 3., vrnjen; kot odgovor fertur ad aures, (mi) zadoni na uho lacero, 1 ., trgati parce (mihi) sepulto, prizanesi mi pokopanemu iam, vsaj, zdaj; ne jemlji mi počitka, pusti me počivati parce scelerare, glej, da ne oskruniš externus, 3., inozemski, tuj stipes, itis, m., deblo mano, 1 ., curljati, teči avarus, 3., skop, požrešen Polydorus, i, m., Polidor, sin Pri¬ jamo v; oče ga je dal v varstvo traškemu kralju Polimnestorju, ki ga pa je dal po padu Troje umo¬ riti, da bi se polastil njegovih za¬ kladov 45. coniigo, fixi, fixum, 3., prebosti telorum seges, setev kopij incresco, crevi, cretus, 3., vzrasti; ia- culis acutis (dat.) v ostre sulice pressus, 3., stiskan, obtežen; v dvoj¬ nem strahu 50. cingo, cinxi, cinctum, 3., opasati, obdati res, rerum, f. pl., stranka sequor, secutus, 3., slediti; pridru¬ žiti se 55. fas abrumpo, pretrgati, prelomiti pravo quid non cogis, do česa ne privedeš, pripraviš fames, is, f., glad, pohlep pavor, oris, m., strah proceres, um, m., prvaki posco, poposci, 3., zahtevati; vpra¬ šati 60. animus, i, m., mnenje excedo, cessi, cessum, 3., iti iz; za¬ pustiti polluo, pollui, pollutum, 3., omade¬ ževati, oskruniti classibus austros = classem austris (vetrovom) instauro, 1 ., obnoviti; prirediti aggero, gessi, gestum, 3., nasipati, nakopičiti tumulo, dat. fin. Manes, ium, m., mani, umrli caeruleus, 3., moder, temen maestus, 3., žalosten; žalen vitla, ae, f., trak solvo, 3., razplesti 65 infero, ferre, dostaviti tepidus, 3., gorak cymbium. ii, n., skledica, skode¬ lica patera, ae, f„ plitva skleda, skode¬ lica condo, didi, ditum, 3., skriti; umi¬ riti (v grobu) magnus, 3., glasen cieo, civi, citum, 2., klicati ubi - fides, kakor hitro smo mogli zaupati, placatum do, 1 ., pomiriti lenis, e, mil, mehek; lahen, rahel crepito, 1 ., šumeti; pihljati; crepi- tans, pihljajoč deduco, duxi, ductum, 3., spustiti (v morje) provehor, vectus, 3., odpluti Nereis, idis, f., Nereida 75 arcitenens, tis, m., lokonosec, loko- borec; To^otfopoj Gyarus, i, f, Giar, kikladski otok celsus, 3., vzvišen; strm Myconus, i, Mikon, otok v bli¬ žini Dela immotam coli dedit, ustavil ga je in naredil pripravnega za bivanje revincio, vinxi, vinctum, 4., prive¬ zati na contemno, tempsi, temptum, 3., za¬ ničevati; kljubovati leror, pluti, jadrati placidus, 3., miren redimio, ii, itum, 4., obvezati, okra- 80 siti tempus, oris, n., sencč iungo dextram, podati si roke; ho- spitio, po gostinski šegi, kot stari prijatelji tectum subeo, iti pod streho; sto¬ piti v hišo struo, struxi, structum, 3., graditi vetustus, 3., starodaven 5 85. Thymbraeus, timbrejski; imenovan po reki Thymbrius pri Troji, ob kateri je imel Apolon log in sve¬ tišče proprius, 3., lasten mansurus, 3., ki bode ostal; stalen immitis, e, nemil, divji, srdit Achilli = Achillei — Achillis dare augurium, znamenje poslati, prorokovati illabor, lapsus, 3., pasti v; izliti se v 90. tremo, ui, 3., tresti se liminaque: que se tu, kakor večkrat pri Vergiliju, podaljša mugio, ii, ltum, 4., mukati, rjoveti; bobneti cortina, ae, f., kotel pri trinožniku, trinožnik adytum, i, n., notranjost svetišča, svetišče recludo, clusi, cliisum, 3., odkleniti, odpreti submissus, 3., pohleven, ponižen peto terram, na tla se vreči a stirpe parentuni, od rodu prade¬ dov ; za časa pradedov durus, 3,, trdoživ 95. uber, eris, n., materne prsi; u. laeto, na vesele prsi, v veselo naročje; v rodovitno zemljo redux, ucis, vračajoč se; ob vrnitvi orior, ortus, 4., nastati, vzdigniti se mixto tumulto, med velikim vri- ščem 100. volvo, volvi, volutum, 3., valiti; pre¬ mišljevati monumentum, i, n., spomenik; po¬ ročilo proceres, gl. v. 58. disco, didici, 3., učiti se; upoznati svoj up (to, kar smete upati) lOo. cunabula, orum, n. pl., zibelka uber, eris, rodoviten maximus pater, starješina rodu rite recordor, 1 ., prav se spominjati Rhoeteum, i, n., Retej, predgorje na trojski obali; Rhoeteus, 3. retejski regno = ut regnum conderet HO. vallis, is, f., dolina magna mater cultrix Cybelae, veli¬ častna mati, prebivateljica Cibele (= Rhea = Berecynthia) aes, aeris, n., med; cimbele iz medi, _ na katere so tolkli Koribanti fida silentia sacris, sveti molk pri službi božji; skrivna služba božja iungo, iunxi, iunctum, 3., vpreči subeo currum, iti pod voz; vleči voz plačo, 1., potolažiti, pomiriti 115. Cnosius, 3., knoški; gnozijski; Cno- sus je bilo staro glavno mesto Krete non longo cursu distant, ni dolga pot vmes meritus, 3., zaslužen ; spodoben, pri¬ stojen pecus, udis, f., drobnica, žival; ovca hiems, is, f., nevihta, vihar 120. farna volat, glas gre, glas se širi Idomeneus, ei, Idomenej, kralj na Kreti, je šel, po vrnitvi iz Troje od podložnikov pregnan, v spodnjo Italijo Ortygia, ae, f., Ortigija, staro ime Dela pelago, abl. loči Naxos, i, f., Naks, otok, na katerem 125. je bil vzgojen Bakh bacchor, 1., Bakhovo slavnost praz¬ novati, divjati, rojiti bacchatus iugis, na čigar vrhovih so rojile Bakhantke Dionysa, ae, Dioniza, otok vzhodno od Naksa Olearos, i, f., Olear, otok v Egejskem morju Paros, i, f., Par sparsus, 3., (spargo) raztresen Cyclades, um, f., Cikladi legimus, (sc. Naxon etc.) jadramo mimo fretum, i, n., ožina; pl, morje consero, sevi, situm, 3., obsejati; ja¬ drati preko morja, obsejanega z gostimi zemljami exorior, ortus, 4., nastati, vzdigniti se varius, 3., mnogovrsten certamen, inis, n., tekmovanje proavus, i, m., praded; dežela pra¬ dedov prosequor, secutus, 3., spremljati 130. adlabor, lapsus, 3., zdrkniti k; priti, pristati Curetes, um, m., Kureti, svečeniki Idejskega Jupitra na Kreti molior, itus, 4., sezidati focus, i, m., ognjišče attolo, 3., vzdigniti, zgraditi iamque fere, in prav (baš) 135. subduxo, duxi, ductum, 3., potegniti (na suho) conubium, ii, n., zakon, ženitev; co- nubiis: beri trizložno 6 arva, brum, orno polje, oranice operor, 1 ., pečati se, imeti opraviti z, zaposlen biti z tabidus, 3., kužen, izjedajoč; uniču¬ joč, poguben tractus, us, m., (traho) vlečenje, na¬ vlaka; tu: okolica, kraj; corruptus caeli t., pokvarjen zrak, kužno pod¬ nebje miserandus, 3., žalosten, beden lues, is, f., nalezljiva bolezen, kuga venit, prišla je nad, napadla je letifer, 3., smrtonosen 140. anima = vita sterilis, e, neploden; tu proleptično: tako da so postala (polja) neplodna exuro, ussi, ustum, 3., izžgati, pož¬ gati Sirius, ii, m., Sirij, Pes, pogubna zvezda areo, ui, 2., suh biti, sušiti se victus, us, m., (vivo) živež seges aegra, bolna setev nego, 1 ., nočem dajati, odpovedati, odtegniti remetior, mensus, 4., zopet preme¬ riti, prebroditi venia, ae, /., odpuščenje, milost 145. fessae res, onemoglost, revščina cursus verto, vožnjo, tek obrniti, jadrati eifigies, ei, /'., (fingo) podoba eiiero, extuli, ellatum, ferre iznesti; rešiti 150. in somnis, v spanju; v sanjah multo lumine, pri svetli luči manifestus, 3., ki se da z roko pri¬ jeti; razločen insero, serui, sertum, 3., vdelati fenestra, ae, f., odprtina, okno defero, tuli, latum, ferre, zanesti; pass. priti 155. hic, že tukaj; ultro, sam od sebe, celo Dardania Troia sub te, pod tvojim vodstvom classibus = in nave tumidus, 3., otekel, narastel, šumeč permetior, mensus, 4. premeriti, pre¬ broditi nepotes: Caesarem et Augustum 160. magnis, (sc. nepotibus) linquo, 3., pustiti; bežati pred consido, sedi sessum, 3., usesti se; naseliti se Hesperia, ae, f., zahod, okcident glaeba, ae, /., gruda, zemlja Oenotrus Oenotrius, enotriški; Oe- 165. notria, ae Enotrija = jugozahodna Italija; Italija minores, um, mlajši rod, potomci gens, tis, f., rod; zemlja, dežela Jasius, ii, m., Jazij, brat Dardanov a quo principe genus nostrum est, ki je začetnik našega rodu haud dubitanda dieta, nedvoume be- 170. sede; besede, o katerih ni dvoma Corythus, i, f., 1., Korit, mesto etrur- sko; 2., oče Dardanov Ausonius - Italicus Dictaeus, 3., diktejski; od gorovja Dikte na Kreti attonitus, 3., kakor od groma zadet; prestrašen visum, i, n., (video) prikazen sopor, oris, m., globoko spanje, sanje coram, vpričo, osebno; razločno velatus, 3., zavit, zakrit praesens, tis, navzoč, resničen sudor, oris, m., pot 175. mano, 1., teči, liti, kapati corripio corpus a stratis, planiti pokonci z ležišča tendo, tetendi, tentum, 3., razpeti; moleti, iztegniti supinus, 3., nazaj obrnjen; povzdig¬ njen munus, eris, m., darilo, opravilo, žrtev libo, 1 ., izliti tekočino (bogovom v dar), žrtvovati intemeratus, 3., neomadeževan, čist focis, a bi. loči honos, oris, m., čast; daritev ordine, po vrsti pando, pandi, pansum = passum, 3., razrgrniti, razodeti agnosco, gnovi, gnotum, spoznati 180. (nekaj, že prej znanega) proles, is, L, potomstvo, pokolenje ambiguus, 3., dvojen parens, tis, m., roditelj; praded error, bris, m ., zmota; zamena veteres loči, stara bivališča, staro domovje decipio, cepi, ceptum, 3., varati; pass. motiti se exercitus, 3, izurjen, izučen repeto (memoria), ponavljati v duhu; spominjati se porlendo, tendi, tentum, 3., prožiti; prorokovati debitus, 3., dolžan, pripadajoč; de- bita (fata) ( 185. vates, is, m., prorok; proroški moveo, movi, motum, 2., ganiti; pre¬ pričati cedo, cessi, cessum, 3., umakniti se; udati se (v božjo voljo) meliora sequor, boljši del si izbrati ovo, 1 ., od veselja poskakovati, ve¬ seliti se, radovati se 190. vela do, 1., jadra razpeti, odjadrati paucis relictis, (nekatere tovariše so pustili na Kreti kot stanovalce ravnoustanovljenega Pergama) vastus, 3., širen trabs, is, /., bruno, tram; ladja altum teneo, na odprtem morju biti ratis, is, {., splav, ladja nec amplius, in nič več caeruleus, 3., teman (-/.lavivj ve pekvj), črn imber, ris, m., oblak; i. adstitit, se je zbral, zvlekel 195. inhorresco, ui, 3., zgroziti se, vzbur- kati se, vzvalovati, vzkipeti continuo, neprestano, nepretrgoma volvo, volvi, voliitum, 3., valiti, vzdi¬ govati magna aequora surgnut, mogočno vstaja vodovje iactamur, smo se premetavali gurges, itis, m., vrtinec involvo, volvi, volutum, 3., zvaliti; zakriti nimbus, i, m., (navadno viharen) oblak ingemino, 1 ., podvojiti (se); pona¬ vljati (se); i: abruptis nubibus ignes, blisk šviga na blisk in pre¬ trga oblake "200. excutimur cursu, vrže nas na stran, zgubimo smer caecus, 3., slep; temen; c. caligine, _v gosti temi discerno, crevi, cretum, 3., razločiti ndn memini viae, ne morem najti poti Palinurus, i, m., Palinur, krmar Enejeve ladje tres soles, cele tri dni 205. fumns, i, m., dim remus, i, m., veslo insurgo, surrexi, surrectum, 3., vzrav¬ nati se; i. remis, vreči se na vesla, krepko prijeti za vesla, krepko veslati adnixus, 3., (adnitor) upirajoč se, napenjajoč se, s trudom, z vsemi močmi toiqueo, torsi, tortum, 2. obračati, vrteti; vzrivati pene spuma, ae, f., pena verro, 3., pometati, brazditi, pre- brazditi Strophades, um, Strofadi: 2 otoka v Jonskem morju nasproti Mese- niji, kjer so stanovale Harpije dirus, 3., strašen, divji 210. Celaeno, us, f., Celena, ena izmed Harpij colo, colui, cultum, 3., prebivati Phineus, ei, m., Finej, kralj traški, ki je oslepil sina in so mu zato Harpije odnašale hrano; pregnala sta jih Borejeva sina, Zet in Kalaj, na Strofade tristis, e, žalosten, strašen; mensas = epulas pestis, is, /., kuga, poguba Stygius, 3., stigijski, peklenski 215. volucris, is, f., ptica foedus, 3., ostuden proluvies, ei, f., izmeček, odpadek, blato, bljuvanje uncus, 3., zakrivljen pallidus, 3., bled laeta, bujne 220. passim, raztreseno, povsod armentum, i, n., čreda (goveja) caprigenus, 3., (capra) kozji; c. pecus kozja čreda irruo, rui, rutum, 3., planiti med, nad in p ar tem praedamque = in p. praedae, kot sodeležne plena curvus, 3., kriv, zaokrožen torus, i, m., blazina, ležišče epulor, 1 ., aliqua re obedovati opimus, 3., masten, bogat horrificus, 3., grozen 225. lapsus, us, m., (labor) padec, polet harpyia, ae, harpija contactus, us, m., dotik ioedo, 1 ., onesnažiti (z groznim kri¬ kom so stresale kreljuti in raz¬ metavale obed ter vse onesnažile z nečistim dotikom) immundus, 3., nečist taeter, ra, rum, grd, zopern rursum = rursus, zopet secessus, us m., (secedo) zatišje, ko¬ tanja; s. longo, daleč v rupes cavata, izvotlena stena; obok stene horrens, tis grozen, žalosten 230. ex diverso, od nasprotne strani 8 latebrae, arum, f., (lateo) skrivališče, zakotje sonans, tis, šumeč circumvolo, 1 ., obletavati ore, s kljunom capesso, capessivi, capessitum, 3., (capio) grabiti; seči po edico, dixi, dictuin, 3., zapovedati 235. haud secus, nič drugače; kakor se mu je zapovedalo condo scuta latentia, skriti ščite delabor, lapsus, 3., doli pasti, spu¬ stiti se sonitum do, 1 ., zašumeti specula, ae, f. (specio), opazovališče, stražnica, hrib aes cavum, rog iz medi 240. novus, 3., nov, čuden, (še nepoznan) tento = tempto, 1., poskusiti (se v boju) obscenus, 3., ostuden, grd ioedo, 1 ., ponesnažiti; razbiti, raz¬ sekati pluma, ae, f., dlaka, puh, perje sed neque vim . . . noben udarec ni predrl perja in ranil hrbta labor, lapsus, 3., pasti, zleteti semesus, 3., napol sneden, objeden, oglodan vestigium, ii, n, sled 245. praecelsus, 3., strm, visok infelix vates, prorokovalka nesreče ((icžvTlg xaxS>v) rumpo vocem pectore, izbruhniti besede sferno, stravi, stratum, 3., pobiti (na tla), klati Laomedon, ontis Laomedont, usta¬ novitelj Troje, razvpit kot krivo- prisežnik Laomedontiades, ae, m., potomec Laomendontov insons, tis, nedolžen 250. accipio, cepi, ceptum, 3., vsprejeti (besede) = poslušati figo, fixi, fixum, 3., pribiti; zapisati si v srce, dobro si zapomniti, vtisniti v srce marima (natu) cursii peto, skušam z jadranjem priti, hočem jadrati 255. data urbs, (od usode) dano mesto; obljubljeno ni. iniuria caedis nostrae, za zločin, da ste nas hoteli poklati ambedo, edi, esum, 3., objesti, oglo¬ dati mala, ae, f., čeljust; zobje absumo, sumpsi, sumptum, 3. použiti mensa, ae, f., tu dobesedno: miza pinna, ae, f., perot; p. oblata, na perotih derigesco, ui, 3., otrpniti, zastati 260. cado, cecldi, casum, 3., upasti votum, i, n., (voveo) obljuba pando, razprostreti, povzdigniti (roke) palma, ae, f., dlan, roka indico, dixi, dictum, 3., napovedati minae, arum, i., grožnje, pretnje 265. averto, verti, versum, 3., odvrniti placidus, 3., miren; milostljiv funis, is, m., vrv deripio, ripui, reptum, 3., odtrgati, odvezati excutio, cussi, cussum, 3., iztresti, napeti, razpeti laxo, 1 ., razrahljati; razvozlati, raz¬ peti rudens, tis, m., vrv, (s katero so pritrdili jadra na jadrenik) tendo, tetendi, tentum, 3., napeti, upreti se v notus, i, m., (južni) veter cursum voco, 1 ., vožnjo voditi nemorosus, 3., poln gajev, gozdnat 270. Zacynthus, i, /., Zakint, otok v Jon¬ skem morju Dulichram, ii, n., Dulihij, otok v Jonskem morju Same, es, i., Sama, otok nasproti Itaki Neritos, i, i'., Nerit, otok blizu Itake arduus saxis, s strmimi skalami effugio, f Ligi, 3., ubežati, izogniti se, mimo jadrati Laectius, 3., Laertov altrix, Icis (alo) redeč; rednica, hra¬ niteljica execror, 1 ., preklinjati Ulixi, gl. V. 87. Leucates, ae, m., Levkata, levkatski; predgorje na otoku Levkadiji s sve¬ tiščem Apolonovim nimbosus, 3., oblačen, meglen cacumen, inis, n., vrh formidatus, 3., strašen, strah brod¬ nikov aperitur, se prikaže; Apollo, Apo- 275. lonovo svetišče peto, petivi, petitum, 3., pluti, ja¬ drati succedo, cessi, cessum, 3., iti pod kaj; jadrati proti 9 ancora, ae, f., sidro, maček insperatus, 3., nepričakovan lustror, 1 ., spravni (= očiščevalni) dar darovati ( votis, (dat) za daritev “ s, >. oleum, ei, n., olje palaestras exerceo, izvajati roko¬ borbo. Nagi tovariši so izvajali domačo rokoborbo oleo labente, da se je (po njih) ce¬ dilo olje nudatus, 3., (razgaljen), nag; slečen evado, vasi, vasum, 3., uiti fugam teneo, bežati circumvolvor, vrteti se, prevaliti; c. annum, obrniti se okoli velike osi leta; opisati pot leta 285. glacialis, e, leden aquilo, onis. m., sever(ni veter) aspero, 1 ., hrapavo napraviti; raz¬ burkati aere cavo clipeus izbočen ščit iz medi gestamen, inis, n. (gero), kar se nosi; bojna oprava Abas, antis, m., Abant, grški junak, ubit od Eneja postis, is, m., podboj; adversus, 3., sprednji, spredaj carmen, inis, n., napis q transtrum, i, n., (veslaška) klop 290. certatim-verrunt, tekmujoč so tova¬ riši z vesli grebli morje ter braz- dili vodovje. protinus, naravnost, kmalu abscondo, scondidi, sconditum, 3., skriti; zgubiti spred oči aerius, 3., zračen, visok Phaeacum arces, fejaški gradovi subeo, ii, ire, pripluti v Chaonia, ae, Kaonija, dežela epirska Buthrotum, i, n., Butrot, pomorsko mesto v Epiru occupat aures, pride na uho, slišimo, zvemo Priamides, ae, m., sinPrijamov, Pri- oqj- jamo vič - a °. coniugium, ii, n., zakon; soproga potior, itus, 4., pridobiti si, osvo¬ jiti si Aeacldes, ae, m., Eacid, potomec Eakov cessisse — se je vdala, v oblast prišla maritus, i, m., soprog, mož pectus incensum est, v srcu se je vzbudilo goreče hrepenenje, srce se je vnelo v compello, 1 ., nagovoriti, govoriti z casus, us, m., dogodek; pl., usoda sollemnis, e, prazničen, slovesen 300. progredior, gressus, 3., naprej sto¬ piti, gori stopiti dapes, mrtvaški dar lucus, i, m., log, gaj Simois, entis, m., Simois, Simoent, pritok Skamandra caespes, itis, m., ruša, trava inanis, e, prazen; i. tumulus, prazen grob, kenotaf geminas aras, en oltar za Hektorja, 305. druzega za Astianakta lacrimis = lacrimarum amens, tis, brezumen, zmeden, ves iz sebe derigesco, gl. V. 260. in visu medio, v sredi pogleda, med pogledom calor, oris, m., toplota verane facies (sc. es) affers (te) prihajaš kot 310. almus, 3., (alo) oživljajoč, blažen furo, ui, 3., divjati, zbegan biti subicio, ieci, iectum, 3.. vreči pod; odgovoriti hisco, 3., usta odpreti, jecljati; raris vocibus h., pretrgane besede go¬ voriti vitam per extrema omnia duco, ži- 315. veti v največji sili deicio, ieci, iectum, 3., doli vreči; oropati revisit fortuna, doletela je usoda conubium servas, žena si deicio oculos, oči povesiti 320. vox demissa, tih glas Priameia virgo, Prijamova hči, Po- liksena, katero je Ahilov sin Pir žrtvoval na grobu svojega očeta hostllis, e, sovražen, sovražnikov iussa (mori), ki si morala sortitus, us, m., (sortior) žrebanje; quae s. non pertulit, za katero niso žrebali erus, i, m., gospodar cubile, is, n., (cubo) ležišče, postelja diversus, 3., različen 325. stirps, is, /., potomec, sin fastus, us, m., ponos, ošabnost servitio, abl. temp. enitor, nixus, s trudom napraviti; poroditi sequor, secutus, 3., snubiti hymenaeus, aei, m., himenej, poročno petje, zakon; sequor h., snubiti roko 10 Leda, ae, f., Leda, žena Tindareja, mati Helene, Klitemnestre in Dios- kurov Hermione, es, f., Hermiona, hči He¬ lenina transmitto, nusi, missum, 3., pre¬ pustiti 330. ast = at, toda, pa, a inflammo, 1 ., razvneti scelerum furiae, furije (zaradi) zlo¬ čina excipio, cepi, ceptum, 3., vsprejeti; napasti incautus, 3., nepreviden, ničesar sluteč reddita cessit, je pripadla Chaonius, 3., kaonski 335. Chaon, onis, m., Kaon, brat ali pri¬ jatelj Helenov, ki ga je na lovu potoma ustrelil dixit, poimenoval iugis addo, dejati na vrh, sezidati na vrhu appello, appuli, pulsum, 3., prignati, zanesti supero, 1 ., med živimi biti, živeti aura vescor, uživati zrak, dihati 340. ecquis, qua, quid, quod, jeli kateri cura est, briga se, občuti parens, tis, f., roditeljica, mati avunculus, i, m., (avus) ujec fundo, fudi, ftisum, 3., liti; govoriti ciebat fletus, vzbujala je tožbe; spu¬ stila se je v jok, dolgo je jokala, tarnala incassum, adv., zastonj 345. simulatus, 3., hlinjen; ponarejen; narejen po 350. arens, tis, usahujoč, usahel nec sou est, tudi Teucri = Troiani socia urbe fruor, gostoljubnost, mesta uživati porticus, us, f., stebrenik, veža amplus, 3., prostoren, širen aula, ae, f., dvor; aulai = aulae pocula Bacchi, pokali Bakhove kapljice 355. aurum, i, n., zlata posoda procedo, cessi, cessum, 3., preiti aurae vela vocant, vetrovi kličejo k jadrom tumidus, 3., napenjajoč, poln carbasus, i, f., platno, jadro inilo, 1 ., pihati v, upreti se; tumido austro carbasus i., poln veter se upre v jadra aggredior dictis, nagovoriti quaeso = quaero, vprašati Troiugena, ae, m., (gigno) v Troji rojen, kri trojanska interpres, etis, m., tolmač, posredo¬ valec qui sentis, ki čutiš, ki razumeš numen, inis, n., božja volja, božje navdahnjenje "S tripus, odis, m., trinožnik, proroko- 360 vanje, orakel Clarius, 3., klarski, od Klara, mesta pri Kolofontu z lovorovim logom Apolonovim laurus, i, f., (acc. tudi laurus) šu¬ menje lovorike, prorokovanje iz šumenja lovorike sidus, eris, n., zvezda; s. sentis veš, kaj pomenijo zvezde 3 praepes, etis hiter, naglo leteč omen, inis, n., pomen, znak pinna, ae, /., perot, let religio, onis, L, češčenje, prorokba numen, inis, n., (nuo) migljaj tempto, 1 ., poskusiti; poiskati repostus, 3., oddaljen dictu nefas, ki se ga ne sme pove¬ dati, neizrekljiv prodigium, ii, n., nesrečna prikazen, 365 _ nesreča • ira, ae, f., posledica jeze sequor, secutus, 3., ravnati se po, početi; kaj naj storim, da morem labores, težkoče pax, cis, f., mir; dovolenje vitta, ae, f., obveza 370. resolvo, solvi, solutum, 3., razrešiti; sneti muito numine suspensus, od groze prevzeti zaradi bližine boga auspicium, ii, n., opazovanje ptičjega leta; prikazen; zaščita manifesta fides, jasno je 375. fata sortior, žrebati usodo; določati usodo vices, f. pl., menjava, usoda; v. vertit, vrti kolo sreče is vertitur ordo, tako kroži usodni (svetovni) red hospitus, 3., prijazen lustro, 1 ., opazovati; broditi po expedio, divi, ditum, 4. razložiti Parcae: Clotho, Lachesis, Atropos rere = reris, meniš 380. paro, 1 ., pripravljati se, hoteti invado, vasi, vasum, 3., stopiti v 11 longa via — terris longis invia (= ne¬ pristopna po razsežnih zemljah) — dividit (Italiam) terris, abl. causae invius, 3., nepristopen divido, visi, visum, 3., ločiti ' Trinacrius, 3., sicilski lento, 1 ., upogniti, upogibati 385. sal mare 0 infernus, 3., spodnji, podzemski Aeaeus, 3., eejski; Kirka je pobegnila iz kolhiškega mesta Eeje na zahod compono = pono, ustanoviti condita mente teneo, dobro si za¬ pomniti, vtisniti si in ohraniti‘v srcu (duhu) sollicitus, 3., v skrbeh, v skrbi za- o Qn topljen litoreus, 3., nabrežen, na bregu rastoč inventa iacebit, našel jo bodeš ležečo fetus, us, m., mladika; mladič enitor, izleči; gl. V. 327. solum, i, n , tla uber, eris, n., materne prsi, vime natus, i, m., sin; mladič requies certa laborum, (to ti bode) gotov odpočitek od naporov morsus, us, m., griz; jed horresco, ui, 3., trepetati pred, bati se 3'15. perfundo, ftidi, fusum, 3., oblivati aestus, us, m., valovanje, valovi Narycius, 3., naricijski, nariški; iz Naricija v opuntski Lokridi 400. Sallentinus, 3., salentinski; Sallen- tini, orum, m., Saletinci, narod v v južni Kalabriji Lyctius, 3., liktijski (Liktos je bilo mesto na Kreti) Idomeneus, gl. V. 122. Meliboeus, 3., melibejski; Meliboea, mesto na obrežju Tesalije Philoctetes, ae, m., Filoktet je imel lok in zastrupljene puščice Her- kulove. Vrnivšega iz Troje so pod¬ ložniki pregnali Petelia, ae, Petelija, mesto v Bru- tiju, baje ustanovljeno od Filok- teta subnixus, 3., oprt na, podprt od solvo votum, izpolniti, izpolnjevati obljubo 405. velo, 1 ., zaviti, zakriti; velare = vela tibi; comas — caput adoperio, perui, pertum, 4., zakriti, zaviti amictus, us, m., ogrinjalo, obleka, pajčolan, koprena in honore, med češčenjem facies, ei, f., podoba, postava occuro, curri, cursum, 3., nasproti priti, prikazati se turbo, 1 ., motiti teneo, ui, 2., ohraniti religio, onis ; /., (božja) služba castus, 3., čist, pobožen claustrum, i, n., (claudo) soteska, 410. ožina raresco, 3., redek postati; odpreti se, razširiti se Pelorus, i, m., Pelor, severovzhodna točka Sicilije circuitus, us, m., obhod, krog vis, f., sila, potres ruma, ae, f., podrtje, razpad, podor vastus, 3., pust; razdirajoč convello, velli, vulsum, 3., odtrgati vetustas longaevi aevi, dolgost časa 415. in starost tantum valet mutare, toliko lahko spremeni dissilio, ui, 4., (salio) narazen sko¬ čiti, razpočiti se, ločiti se; pre¬ stavi: ta pokrajina se je nekoč baje po potresu in strašnem po¬ doru pretrgala in razpočila protinus, ravnokar medio venit, je vdrlo Hesperius = Italicus; Siculo (latere): abl. sep. I abscindo, scidi, scissum, 3., odtrgati diduco, duxi, ductum, 3., ločiti interluo, 3., pretakati se; arva et urbes, med livade in mesta angustus aestus, zoženo valovanje, z. vodovje inplacatus, 3., (plačo) divji, srdit 420. barathrum, i, n., prepad, žrelo; imo b. gurgitis, v najglobljem ponoru svojega žrela vastus, 3., velikanski sorbeo, ui, 2., požirati abruptum, i, n., prepad, globočina erigo, rexi, rectum, 3., vzdigniti, ven metati, bruhati alternus, 3., drug za drugim, zapo¬ redoma, zamenoma verbero, 1., šibati, brizgati cohibeo, ui, 2. oklepati, zaklepati spelunca, ae, f., jama, votlina, raz- poklina os, oris, n., usta; pl., žrelo 425. exserto, 1 ., iztegovati prima hominis facies, spredaj ima človeško podobo 12 pulchro pectore, lepih prsi, lepe rasti pubes, is, f., spodnje telo, ledja postremus, 3., zadnji, vzadaj pistrix, icis, f. - pristis, is, morska riba, kit cauda, ae, f., rep uterus, i, m., spodnje telo, trebuh commissus, 3., zvezan, spojen, zrastel praestat, stitit, 1., bolje je meta, ae, f., steber na cilju v dirka¬ lišču, skrajna točka; vrh Pachynum, i, n., Paliin, jugovzh. rt sicilski 430. cessantem, mudeč se, z zamudo; počasi circumflecto, flexi, flexum, 3., za¬ pogniti v krogu, zakrožiti; c. cur- sus, v dolgem ovinku zakrožiti vožnjo informis, e, (forma) nepostaven; grd, pošasten, nakazen caerulei canes, morski psi rosonans, tis, bobneč, odmevajoč; saxa r. pečina, od katere odmeva lajanje 435. praedico, dixi, dictum, 3., naprej po¬ vedati ; zapovedati, zabičiti preče adoro, 1 ., proseč moliti cano vota, storiti slovesne obljube libens, tis rad(ovoljen) supero, 1 ., premagati; ganiti, omeh¬ čati 440. mittere = mitteris, boš prišel relinquo, reliqui, relictum, 3., za se¬ boj pustiti Cymaea urbs, kumejsko mesto; Kum e divinus, 3., 1. božanski, 2. slaven, 3. veličasten Averna, drum, n., kraj Avernski, (obdan od šumečih gozdov) insanus, 3., brez zavesti; navdahnjen, zamaknj en nota, ae, L, znamenje mando, 1 ., izročiti; pisati na 445. describo, scripsi, scriptum, 3., pi¬ sati na carmen, inis, n., prorokba digero, gessi, gestum, 3., razvrstiti secludo, clusi, clusum, 3., zapreti locis, na svojem mestu cedo ab ordine,„v nered priti, zme¬ šati se veram, toda; eadem (sc. carmina) cardo, inis, m., tečaj, stožer impello, puli, pulsum, 3., nagnati; zadeti, pihniti ob ianna, ae, f., odprtina; veter, ki pride skozi odprtino = prepih frons, dis, /., listje numquam, deinde curat prendere etc. volito, 1., sem in tja letati, frfotati 45( revoco situs v prejšnjo lego spra¬ viti iungo, iunxi, iunctum, 3., združiti zbrati, speti inconsultus, 3., (consulo) brez na¬ sveta dispendium, ii, n., izguba; d. morae, izguba časa tanti esse, toliko veljati, tako drag biti increpito, 1 ., izpodbujati, vpiti, go- drnj ati sinus secundos impleo, jadra na¬ polniti = napeti z ugodnim ve¬ trom vi, mogočno, z vso močjo vela voco, k jadrom = na morje klicati quin, da ne bi vocem et ora resolvo, glas in usta odpreti expedio, gl. V. 379. 46( venerata, češčena; če jo spoštljivo prosiš haec sunt - moneri, to je, na kar te sme moja beseda opozoriti vade age, pojdi torej auro gravis, iz težkega zlata seco, secui, sectum, 1., sekati, izre¬ zljati elephantus, i, m., slon; slonova kost stipo, 1 ., nakopičiti, nabasati 46i carina, ae, f., podladje, gredelj; tu: dno ladje Dodona, ae, i'., Dodona v Epiru, slavno proročišče Jupitrovo lebes, etis, m., umivalnik, kotel, skle¬ da lorica, ae, f., oklep consero, serui, sertum, 3., zvezati, speti, splesti hamus, i, m., kljuka, kavelj; rinčica, krožeč, sklep trilix, licis, iz trojne žice; auro t., iz trojne zlate žice loricaconserta hamis, verigast oklep. (Vsak kavelj je držal tri zlate obročke iz žice) conus, i, m., koničasti vrh čelade, nastavek galea insignis, krasna čelada crista, ae, f., čop (na čeladi) 13 comans, tis, (coma) čopast, iz konj¬ skega repa 470. remigium, ii, n., veslači suppleo, plevi, pletum, 2., nadome- 5 ( stiti, spopolniti insiruo, struxi, structum, 3., opra¬ viti, opremiti veliš apto, prikladno napraviti za jadra, z jadri opremiti ventus ferens, ugoden veter mora est rei, zamuditi kaj honos, 'oris, m., spoštljivost 475. dignor, 1., vrednega držati, v. spoznati cura deum, varovanec bogov bis: prvič je Herkul razdejal mesto arripio veliš, z jadri zgrabiti; hitro jadrati proti praeterlabor, lapsus, 3., mimo jadrati pando, odpreti; obljubljati 480. felix nati pietate, ki ga osrečuje si¬ nova ljubezen ultra, čez, dalje provehor, vectus, 3., naprej govoriti demoror, 1 ., zadrževati digressu supremo, pri zadnjem raz- stansku; ob slovesu g picturatus, 3., (pingo) pobarvan; auri subtemine, z zlatom pretkan subtemen, inis, n., (subteno) vtek, votek chlamys, ydis, {., plašč cedo honori, zaostati v odlikovanju 485. textilis, e, (texo) tkan; t. donum, tkanina onero, 1 ., (onus) obložiti longus, 3., dolgotrajen; stalen ; testor, 1 ., pričati super = 7tep£u>v, še živeč, preostal sic oculos ferebat, ravnotake oči je imel aegualis aevo, jednake starosti pubesco, 3., doraščati, rasti lacrimis obortis, solze so se mu udrle quibus iortuna peracta, ki ste dos- speli do cilja nos alia . . . vocamur, nas kliče usoda iz kraja v kraj, mi pa se iz ene nesreče v drugo pehamo 495. pario, peperi, partum, 3., pripraviti, zadobiti aro, 1 ., orati; rezati (valove), pluti retro cedo, 3., umikati se melioribus auspiciis, pod srečnejšo zvezdo obvius, 3., na poti, izpostavljen °°0. Thybris = Tiberis datus, 3., usojen, določen ceruo, 3., zapaziti, zagledati cognatus, 3., (nascor) soroden, bratski propinquus, 3., bližnji, soroden olim, nekdaj; od nekdaj populi (in) Epiro (et) Hesperia, epir- ski in italski narod auctor, oris, m. začetnik rodu, pra¬ ded, skupni oče unam utramque faciemus, iz obeh bomo napravili eno animis, po (enakem) mišljenju 505. Ceraunia, orum, n., Keravnsko go¬ rovje, meja med Jonskim in Ja¬ dranskim morjem iuxta, zraven, mimo undis, po morju ruo, rui, rutum, 3., dreti; zahajati; zaiti umbro, 1 ., obsenčiti, zatemniti, ste¬ mniti sterno, stravi, stratum, 3., na tla vreči; pass.. uleči se, poleči se gremium, ii, n., naročje remos sortior, 4., z žrebom določiti 510. stražo pri veslih corpus curo, (sc. cibo) negovati telo, krepčati se sopor, oris, m., spanec inrigo, 1 ., namakati; razliti se, okrep¬ čati artus, us, m., ud medium orbem subeo, povzpeti se do srede nebesnega svoda, do srede neba (ab) Horis; ago, 3., voditi (pod vod¬ stvom Ilor) segnis, e, len, počasen ;’haud s., uren exploro, 1 ., preiskati, opazovati capto, 1 ., (capio) segati po; c. auri- bus, prisluškovati notat = observat, opazuje 515. labor, lapsus, 3., krožiti, polzeti Arcturus, i, m., Arktur, najsvetlejša iu zvezda v vzvezdju Boota (Bootes); 'vzhodni zahod je prinašal nevihto pluvius, 3, deževen, viharen Hyades, um, Hiade, sedmero zvezd; (oznanjevalke deževja) v glavi „Bika“ Triones, dvojno ozvezdje „Medveda“ — „Velikega in Malega Medveda' 1 aurum, i, n., zlato orožje Orion, onis, m., Orion; (ozvezdje je naznanjalo viharno vreme) consto, stiti, 1., trdno stati; cuncta c. caelo sereno, da je na jasnem nebu vse v pravem redu 14 moveo castra, taborišče zapustiti, vzdigniti tabor 520. pando, razpeti alae velorum, krilata jadra rubesco, ui, 3., rdečiti se Italiam conclamat, vzklikne: „Ita- lija!“ 525. crater, eris, m., vrč, (v kterem so mešali vino), mešalnik induo corona, ovenčati spiro, 1 ., dihati, pihati; dati ne¬ ugodne sape 530. crebresco, brui, 3., pogost postati; začeti krepkeje pihati lego, legi, lectum, 3., zbrati; zviti prora, ae, /., prednji del ladje, kljun eurous, 3. vzhodni; ab eu. flumine, vsled valovanja od vzhoda curvo, 1 ., zakriviti, zaokrožiti arcus, us, m., lok; krog obiectus, 3., nasproti vržen; spredaj ležeč aspergo, inis, f., brizganje; salsa a., brizganje (slane) vode cautes, is, t., pečina 535. turrltus, 3., (turris) nagromaden demitto, miši, missum, 3., spuščati gemino muro, tako, da stvorijo dvo¬ jen zid bracchium, ii, n., rama; (skalnata) stena retugio, fugi, 3., nazaj bežati očesu, skrivati se očem tondeo, totondi, tonsum, 2., striči, muliti (travo ; t. campum, pasti se po polju candor, oris, m., belina, bela barva; c. nivali, snežnobel bello, dat. fin. 540. quadrupes, edis, četveronožec, konj, dirjalec olim, s časom curru succedo, iti pod voz; vleči v iugo, v jarmu, vprežen concors, dis, acc. pl. n, (adverbijalno) složno armisonus, 3., (sono) od orožja zve¬ neč, bojevit 545. praeceptum, i, n., naročilo; quae (praecepta) maxima dederat, ka¬ tero mi je najbolj naročal, zabi- čeval rite, kakor je prav, po predpisih adoleo, ui, ultum, 2,, zažgati daritve (v čast Junoni) continuo, neprestano; takoj cornu, us, n., rog; konec antemna, ae, f., rajna, jadrnica velatus = veliš instructus, z jadri ovit, popet Graiugena, ae, m. = Graecus; 55* suspectus, 3., sumljiv Tarentum, i, n., Tarent diva Lacinia, boginja Lacinija, sve¬ tišče boginje Lacinske (= Junone); Lacinium, i, n., predgorje vBrutiju Caulon, onis, m., Kavlon, od Ahajcev sezidano mesto v Brutiju navifragus, 3. (frango), ladjelomen, brodolomen Scilaceum, ei, n., Scilacej, mesto v Brutiju e fluctu, iz vodovja se vzdigujoč gemitus, us, m., stokanje; šumenje 555' pulso, 1 . (pello), tolči ob; p. saxa, pljuskanje ob skale longi, od daleč, v daljavi iractas - voces, bučanje valov, ki so se lomili na obrežju exsulto, 1 . (salio), poskakovati; valo¬ vati, vreti vadum, i, n., plitvina aestus harenae, prestavi: plitvine vro in s kipečimi valovi se me¬ šajo pesečine nimirum, gotovo eripite (vas), rešite se 560' insurgo, surrexi, surrectum, 3., vzdi¬ gniti se; prijeti za haud minus ac iussi, natančno, ka¬ kor se jim je zapovedalo rudo, 3., rjoveti; škripati contorqueo, torsi, tortum, 2., obr¬ niti laevam peto, na levo jadrati; leve strani se držati, pritisniti na levo cohors, tis, f., kohorta; četa remis ventisque, z vesli in vetrovi, z vesli in jadri; na vso moč curvatus, 3., zakrivljen; lokast; v lo- kastem vrtincu subducta nuda, ko vodovje upade 565 desido, sedi, sessum, 3., sesesti se; pogrezniti se ad imos Manes, doli do Manov, v spodnji svet; v globočino cavus, 3., otel, razpokan clamorem dare, (za) tuliti elido, lisi, lisum, 3., izbiti; elisus, 3., izbrizgan; brizgajoč roro, 1 ., rositi, močiti, brizgati; tudi intr. rositi se; rosen allabor, lapsus, 3., pristati = appello navem 15 inimotus ab accessu, zavarovan pred navalom ruma, ae, f., razdejanje; divjanje, razdor, podor prorumpo, rupi, ruptum, 3., naprej vreči, izbruhniti, bruhati turbo, inis, m., vrtinec fumo, 1., kaditi se; turbine f. piceo, kadeč se v vrtincu dušečega dima piceus, 3., smolnat; dušeč, črn candeo, ui, 2., bel biti, žareti favilla, ae, f., (tleča) žerjavica globus, i, m., kepa; gl. flammarum, ognjene kepe lambo, lambi, lambitum, 3., lizati; segati do viscus, eris, n., drob; osrčje eructo, 1 ., (iz)bruhati sub a mas, proti nebu, na dan liquefacio, feci, factum, 3., raztopiti gemitus, us, m., stokanje; bobnenje glomero, 1 ., v gručo spraviti, v gru¬ čah metati iundus, i, m., dno exaestuo, 1 ., vzvalovati, vreti Enceladus, i, m., Encelad, gigant, ki ga je Jupitrova strela vrgla pod Etno semiustus, 3., napol sežgan, ožgan urgeo, ursi, 2., pritiskati, stiskati moles, is, f., masa, gmota ■ exsp!ro, 1 ., bruhati ruptus, 3., počen, razpokan caminus, i, m., kamin, peč latus muto, stran premeniti, vleči se na drugo stran intremo, 3., stresti se murmur, uriš, n., mrmranje, bobnenje subtexo, texui, textum, 3., podtkati; oviti, zakriti . monstrum, i, n., pošastna prikazen astrum, i, n., zvezda polus, i, m., pol, obzorje aethra, ae, f., čisti gornji zrak, sinje nebo, azur nubila, orum, n., oblaki nimbus, i m., (viharen) oblak intempestus, 3., nezdrav, pust; te¬ man, črn Eous, t ,m., (zvezda) jutranjica; primo E., ko se je začelo daniti, o prvem svitu umens, tis, rosen, roseč dhnoveo, movi, motum, 2. pregnati - ( umbra = nox 'macies, ei, shujšanost, mršavost. conlectus, 3., zdelan; macie c. su- prema, popolnoma shujšan(mršav) od gladu cultus, us, m., (colo) obleka; c. mi- serabilis, beraška obleka respicio, spexi, spectum, 3., ozreti se illuvies, ei, f., umazanost, blato, ne¬ snaga immissus, 3., spuščen, zarastel, dolg, zmršen consero, serui, sertum, 3., speti, zve¬ zati tegumen, inis, n., (tego) odeja, obleka spina, ae, f., trn cetera (a kuz. ozira), v drugem, sicer haereo, haesi, haesum, 2., viseti; ob- 595. stati, ostrmeti contineo gradum, zadržati korak, ustaviti se praeceps, cipitis, hiter, uren testor, 1 ., za pričo klicati, rotiti spirabilis, e, (spiro), za dihanje pri- 600. praven; oživljajoč, krepilen tollo, sustuli, sublatum, 3., vzdigniti; rešiti bello peto, z vojno iti nad, voj e vati se proti spargo, sparsi, sparsum, 3., raztresti, 605. razkropiti immergo, mersi, mersum, 3., poto¬ piti pontus, i, m. = mare (niv-o;) iuvat me, veseli me, tolaži me, go¬ di mi genibus voluto, 1 ., na kolenih va¬ ljati se, klečati; haerebat, trdno se je oklepal cresco, crevi, cretum, 3., rasti; quo sanguine c., iz katerega rodu iz¬ haja praesens, tis, prisoten, jasen 610. pignus, oris, n., zagotovilo, poroštvo Achaemenides, is, m., Ahemenid fortuna, prejšnja usoda genitore, abl. causae limina, (Polyphemi) 615. immemor, oris, ne pozabivši me, ne pomneč sanies, ei, f., strjena kri, sokrvica; prestavi: njegov dom — sama so¬ krvica in trohnele kosti od okrut¬ nih jedi arduus, 3., strm, velik ko gora pulso sidera, udarjati ob zvezde; dotikati se zv. (prim. „zvezde kla- titi“) pestis, is, kuga, poguba 620. 16 visu non facilis, strašno ga je gle¬ dati affabilis, e, (fari) s katerim se da govoriti; dictu non aff., njega se ne more z besedo ogovoriti, z njim se ne da govoriti lepe besede prendo, prendi, prensum, 3., zgrabiti, zagrabiti resupinus, 3., vzleknjen, (da bi krep¬ keje udaril) 625. expergo, spersi, spersum, 3., poškro¬ piti, obrizgati nato, 1 ., plavati (v krvi) tabum, i, n., gnoj, gnila kri fluo, fluxi, fluxum, 3„ teči; fluens, kapljajoč, od katerega kaplja mando, mandi, mansum, 3., žvečiti, grizti tepidus, 3., gorak tremo, ui, 3., tresti se, trepetati, dr¬ getati discrimen, iminis, n., kritičen, odlo¬ čilen trenotek; discrimen tantum, tako nevaren položaj simul = simulatque 630. expletus dapibus, napolnjen z jedjo sepultus vino, v vinu zakopan, vi¬ njen, pijan cervicem inflexam posuit tilnik je upognil nazaj eructo, 1 ., bruhati (iz sebe) frustum, i, n., kos; pl., kosci mesa cruentus, 3., s krvjo pomešan, okr¬ vavljen sortior, ltus, 4., žrebati, po žrebu določiti vicis, em, e, /., menjava; naloga, delo 635. circumfundor, 3., vsuti se okoli lumen, inis, n., oko terebro, 1 ., prevrtati, prebosti torvus, 3., divji, srdit latebat, je bilo skrito, je tičalo, (ker je spal, je bilo oko skrito) Argolicus clipeus, argolski ščit (je bil okrogel) lampas, adis, (/.a[i-a;) luč instar, liki funis, is,_m., vrv 640. rampo, rupi, ruptum, 3, zlomiti, od¬ trgati laniger, 3., volno’ noseč, z volno po¬ raste! uber, eris, n., vime presso, 1 ., (premo) stiskati; molsti curva litora, vijugaste obale infandus, 3., (fari) strašen vulgo, povsod cornu, us, n., rog; ščip 645. vitam traho, životariti lustrum, i, n., skrivališče (divjačine), domovje, brlog rapes, is, f., pečina, skalna votlina sonitus pedum, trušč, lomast (gen.-i) nog tremesco, ui, 3., tresti se, trepetati pred victus infelix, borna hrana baca,_ae, i., jagoda lapidosus, 3 , kamenit, trd ko kamen cornum, i, n., drenulja vello, velli, vulsum, 3., trgati, rvati 650. pasco, pavi, pastum, 2., pasti; re¬ diti, hraniti collustro, 1 ., razsvetljevati; c. omnia, na vse strani se ozirati addico, dixi, dictum, 2., prisoditi; izročiti nefaudus, 2., zločinski, brezbožen anima = vita absumo, sumpsi, sumptum, 3., vzeti vasta moles, is, /., orjaška masa 655.1 (= teža) horrendus, 3., strašen, grozen; grozna pošast peto, petivi, petitum, 3., hiteti proti informis, nakažen adimo, emi, emptum, 3., vzeti (luč oči) trumus, obsekan; t. pinus, deblo smreke rego, rexi, rectum, 3., voditi vestigium, ii, n., sled, korak solamen, inis. n., tolažba 660. efiodio, fodi, fossum, 3., izkopati; iztakniti fluidus, 3., tekoč; kapljajoč inde, od tam (iz morja, z morske vode) cruor, oris, m., (debela, črna) kri infrendeo, ui, 2., škripati; i. gemitu, stokajoč (od bolečine), ječeč latus, eris, n., stran, bok 665. tinguo, tinxi, tinctum, 3., omočiti, zmočiti celero, 1 ., pospešiti recipio, cepi, ceptum, 3., s seboj vzeti incido, cidi, cisum, 3., presekati, pre¬ rezati et proni verrimus aequora certan- tibus remis, naprej sklonjeni smo brazdili morje s tekmujočimi vesli sentio, sensi, sensum, 4., čutiti, sli¬ šati 17 sonitus, us, m., zvok torqueo, torsi, tortum, 2., obrniti 670. affecto, 1., doseči, zagrabiti potiš, e, v stanu; non p. (est), ni mogel, ni mu bilo moči aequo sequendo iti hitro kakor, do¬ hajati immugio, ii, 4., zatuliti, zabobneti caverna, ae, /., jama, votlina 675. excio, civi, citum, 4., priklicati nequiquam (torvo) zastonj caelo, (dat. smeri) do neba concilium, ii, n., skupščina, zbor 680. aerius, 3., zračen, visok conifer, 3., storžikonosen consisto, stiti, 3., postaviti se; con- stiti stati Diana, Diani je bila na Kreti posve¬ čena cipresa metus acer (nos) praecipites agit, hud strah nas naglo žene proč rudens, tis, m., vrv, (s katero se pripno jadra na jadrenico) excutio, cussi, cussum, 3., stresti, (če leži v klobčiču) razviti, razpeti intendo, tendi, tentum, 3., napeti 685. discrimine parvo leti , z majhnim razločkom smrti, na robu groba ni teneant cursiis, če ne bi jadrali: (jadrati morajo prav v sredi, kajti na obeh straneh je smrtna nevar¬ nost jednako velika) certum est, ne preostaja nič drugega linteum, ei, n., platno, jadro; 1. retro dare, nazaj jadrati boreas, ae, m., sever(ni veter) adest, pride; se vzdigne angusta ab sede, iz morske ožine Pantagias, ae, m., Pantagij, mala reka na vzhodni obali sicilski s skalnatim ustjem Megarus, 3., megarski; Megara, ae, f. = Hybla, severno od Sirakuz sinus, us, m., zaliv Thapsus, i, /., Taps, polotok in mesto v vzhodni Siciliji iacens, tis, (nizko) ležeč 690. retrorsum lelego, 3, nazaj se peljati mimo errata litora, obrežja, po katerih je že blodil Sicanius, 3., sicilski praetendo, tendi, tentum, 3., stegniti; pass. raztezati se pred, ležati pred Plemyrium, ii, n., Plemirij, rt v vzh. Siciliji undosus, 3., valovit, viharen Ortygia, ae, f., Ortigija, Kosov (Sp-uufss) otok; (prim: Kosovo polje) Alpheus, ei, m., Alfej, reka v Elidi occultas vias ago, iti po skrivni poti 695. subter = sub ore tuo, skozi tvoje ustje Arethusa, ae, 1., Aretuza, studenec na otoku Ortigiji; pravljica pri¬ poveduje: Aretuza je bežala iz Elide, zasledovana od Alfeja, v Sicilijo confundor, 3., zlivati se exsupero, 1 ., mimo jadrati, pluti praepinguis, e, zelo masten, rodo¬ viten stagno, 1 ., stati, močvirje delati; stagnans, močviren Helorus, i, m., Helor, reka v vzh. Siciliji (stopi večkrat iz bregov) cautes, is, f., ostra skala, pečina proiectus, 3., naprej vržen, naprej štrleč rado, rasi, rasum, 3., olupiti, gladiti; mimo jadrati concedo, cessi, cessum, 3., dovoliti 700. moveo, mo vi, motum, 2., premakniti; pass. osušiti se Camarlna, ae, f., Kamarina, mesto v južni Siciliji; v bližini je bilo jezero istega imena, ki so ga pre¬ bivalci, čeprav je delfsko proro- čišče odsvetovalo (|irj xivst xap.sp{vav‘ d-/.tvY]to£ ^ap dpsivcov), osušili zaradi kužnega izhlapevanja in s tem omogočili sovražnikom pristop do mesta, katero so razdejali Gelous, 3., gelojski, od mesta Gele Gela dieta cognomine immanis fluvii Acragas, antis, m., Akragant ostento, 1., (ostendo), kazati; Acra¬ gas moenia o. zidovje Akraganta se beli magnanimus, 3., srčen, ognjevit generator, oris, roditelj, rejnik datis ventis, z ugodnimi vetrovi 705. palmosus, 3., bogat na palmah, pal- movit Selinus, untis, /., Selin, mesto na južni obali sicilski lego, legi, lectum, 3, ubrati jo; mimo pluti Drepanum, i, n., Drepan, rt in pri¬ stanišče na vzhodni obali sicilski illaetabilis, e, (laetor) nevesel, ža¬ losten 18 levamen, inis, n., (levo) olajšava, tolažba, tolažnik 710. luctus, us, m., (lugeo) žalovanje, žalost meta, ae, cilj, konec 715. vestris, (sc. Carthaginiensium oris) intentus, 3., (tendo) napet, pozorno poslušajoč renarro, 1 ., pripovedovati doceo, ui, 2., pripovedovati o lacto fine (sc. narrandi), ko je končal pripoved IV, knjiga. * 1. dudum, davno, dolgo saucius, 3., ranjen; trpinčen cura, ae, /'., skrb; muka vena, ae, f., žila carpo, carpsi, carptum, 3., trgati; razjedati, žgati recurso, 1 ., (curro) nazaj tekati, vra¬ čati se; na misel prihajati infixus, 3., (figo) zapičen; vtisnjen 5. placidus, 3., pokojen; sladek lustro, 1 ., razsvetljevati umentem, gl. III, 589 unanimus, 3., istega duha, istih misli; zaupen, ljubljen male sanus, bolan, trpeč insomnium, ii, n., sanje suspensus, 3., obešen; negotov, poln skrbi 10. sedes, um, f., hiša quem sese ore ferens, kako lepo se nosi; kako lepe postave je degener, eris, izrodek; neplemenit, nizek arguo, ui, utum, 3., obdolžiti; izdati exhaurio, hausi, haustum, 4., izčr¬ pati, prestati cano, cecini, cantum, 3., peti; pra¬ viti o 15. immotus, 3., nepremakljiv, nepre¬ klicen socio, 1 ., združiti iugalis, e, (iugum) zakonski deceptam (morte) f ef ellit, lj ubezen me je okanila ter prevarila (s smrtjo) taedet, gnusi se, pertaesum est, pri- gnusilo se je thalamus, i, m., soba, spalnica; zakon taeda, ae, f., borova baklja; svat¬ bena baklja forsan = forsitan, morda culpa, ae, i'., krivda; izkušnjava potui, bi mogla fata, orum, n., smrt 20. Sychaeus, ei, m., Sihej, soprog Dide v Tiru, katerega je umoril Pigma- lion, brat Didin post sparsos penatis /. c. odkar je brat oškropil penate s krvjo inflecto, flexi, flexum, 3., upogniti animum labantem impulit, spravil me je iz ravnotežja; labantem stoji proleptično dehisco, 3., zazijati, odpreti se (prim.: zemlja naj se udere pod menoj) adigo, egi, actum, 3., pognati, vreči 25. palleo, 2., bled biti Erebus, i, m., Ereb, temna globočina spodnjega sveta violo, 1 ., onečastiti, oskruniti iura resolvo, vezi pretrgati sinus, us, m., zaliv; gube (pri obleki); 30. nedrij e implevit obortis, je omočila s pre¬ litimi solzami refero, tuli, latum, ferre, odgovoriti sola, sama, vdova, zapuščena carpor, 3., trgati se; žalostiti se; perpetua iuventa, celo mladost ci^ro, 1 ., aliquid, brigati se (za kaj) aeger, 3., bolan, žalujoč, v žalosti 35. Tyro, abl. sep. marilus, i, m ., soprog; snubač despicio, spexi, spectum, 3., prezirati, odkloniti larbas, ae, m., Jarha, kralj Mavre¬ tanije, ki je snubil Dido ductor, oris, n., vodja, knez placitus, 3., (placeo), dopadljiv, ki dopade pugno, 1 ., bojevati se; upirati se infrenus, 3., (frenum), nebrzdan, divji 40. inhospitus, 3., negostoljuben, divji Syrtis, is, /., Sirta (posebno Velika), s peščenim, ladjam nevarnim bregom hinc, od tu; tam (= na jugu) sitis, is, f., žeja, pomankanje vode furo, ui, 3., divjati; klatiti se, po¬ tikati se Barcaei, orum, m., Barcejci, prebi¬ valci Barke v Kirenaiki bellum, i, n., vojna nevarnost 19 germanus, i, m., (rodni) brat 45. equidem, da, gotovo auspex, icis, m., vodnik, varuh, za¬ ščitnik Junone secunda, po milosti Junone 50. venia, ae, f., milost lito, 1 ., (uspešno) žrtvovati; sacris litatis po končani daritvi indulgeo, dulsi, dultum, 2., popust¬ ljiv biti; i. hospitio, udati se go¬ stitvi, gostije prirejati innecto, nexui, nexum, 3., vplesti; iskati dum, dokler desaevio, vii, 4., (saevus), divjati aquosus, 3., (aqua) deževen quasso, 1 ., (quatio) stresati; razbiti, poškodovati tractabilis, e, (tracto) s katerim se da ravnati; t. caelum non est, nebu (= vremenu) ni zaupati amore incensus, ljubezni vžgan, lju¬ bezni goreč inflammo, 1 ., raznetiti, podžgati; razvneti 55. solvo, solvi, solutum, 3., razrešiti; pregnati adeo delubra, hoditi v svetišča, obiskovati svetišča macto, 1 ., zaklati, žrtvovati bidens, tis, f., žival, ki ima obe vrsti zob; jagnje, ovca legifer, 3., postavodajen Lycaeus pater, licejski oče, Bah cui curae (sunt), ki skrbi, v katere varstvu so 50. vacca, ae, f., krava fundit, (sc. vinum) pinguis, e, masten, bogato obložen spatior, 1 ., hoditi, stopati instauro, 1 ., obnoviti; diem doniš, isti dan daritve ponavljati, obha¬ jati mnoge daritve recludo, clusi, clusum, 3., odpreti inhio, 1 ., usta odpreti; strmeti, ču¬ diti se ; i. consulit, pazljivo gleda na exta, orum, n., drob 55. lurens, tis, blazen iuvat me, pomaga mi edo, edi, esum, 3., razjedati mollis, e, mehak medulla, ae, /., mozeg uro, ussi, ustum, 3., žgati; uror, goreti vagor, 1 ., tavati conicio, ieci, iectum, 3., zagnati; zadeti cerva, ae, f., košuta sagitta, puščica, strelica incautus, 3., nepreviden, nič (hudega) sluteč Cressius, 3., kretski 70. procul, od daleč figo, fixi, fixum, 3., pribiti zadeti ago, egi, actum, 3., gnati, loviti (ib]pav) liquit, (sc. in vulnere) volatilis, e, (volo) leteč ferrum, i., n., železna ost, puščica saltus, us, m., klanec, deber (-i), jarek fuga peragro, 1 ., bežati preko, ski- tati se bežeč po gozdih haereo, haesi, haesum, 2., viseti, tičati Dicteus, 3., diktejski (od gore Dikte na Kreti) letalis, e, smrten arundo, inis,/., cev, cevka; puščica Sidonius Carthaginiensis 75. ostento, 1 ., (ostendo) razkazovati resisto, restiti, 3., ustaviti se; pre¬ stavi: beseda ji zastane v sredi govora labor, lapsus, 3., nagibati se, nagniti se pendeo, pependi, 2., viseti na; pre¬ stavi: njen pogled je uprt na usta pripovedovalca vicissim, (vicis) zamenoma, zopet 80. obscurus, 3., obledel premo, pressi, pressum, 3., stiskati; lumen p., skriti luč, bledeti cado, cecldi, casum, 3., pasti, zaha¬ jati maereo, ui, 2., žalovati, tugovati stratum, i, n., (sterno) ležišče incubo, 1 ., ležati, vleči se, vreči se na gremium, ii, n., naročje captus, 3., zavzet, očaran fallo, fefelli, falsus, 3., prevaliti; 85. zadušiti arma exerceo, uriti se v orožju propugnaculum, i, n., branik, utrdba pendeo, pependi, 2., viseti; stati minae murbrum, grozeče zidine macchina, ae, f., priprava, zgradba aequata caelo, nebotičen pestis, is, f., kuga; ogenj (ljubezni) obsfo, stiti, 1., ovirati Saturnia = filia, Saturni = Juno aggredior dictis, ogovoriti 20 spolium, ii, n., (spolio) plen, zmaga amplus, 3., velik; slaven refero, ferre, prinesti (iz boja), pri¬ dobiti puer tuus = Amor memorabilis, e, imena vreden, slaven nec me adeo iefellit, ni me tako prevarilo, meni tudi ni bilo ne¬ znano 95. suspectum habeo, sumničiti, sumiti, ljubosumen biti na quo certamine tanto, čemu je treba tolike borbe bello contendo, bojevati se; v so¬ vraštvu biti quin, zakaj ne; potius, rajši exerceo, ui, itum, 2., delati na kaj, napraviti, ustanoviti pactus, 3., (paciscor, 3.,) zgovorjen; p. hymenaeos exerceo zvezo hi¬ mena, zakonsko zvezo združiti (skleniti) 100. traxit per ossa furorem, blazno lju¬ bezen je vsrkala do mozga liceat, naj dotalis, e, k doti spadajoč; za doto 105. olli = illi; simulata mente, neod- kritosrčno, hinavski regnum averto oras, kraljestvo pre¬ nesti na obalo ingredior, gressus, 3., v besedo pasti; začeti (govoriti) quis demens talia abnuat, kdo bi bil tako nespameten, da bi od¬ klanjal take pogoje fortuna, ae, f., sreča, srečen izid 110. fatis incerta feror, negotova sem glede usode, vznemirja me nego¬ tovost usode probo, 1 ., odobravati, zadovoljen biti tento, 1 ., poskusiti; t. precibus po¬ skusiti s prošnjami (ga pridobiti) excipio, cepi, ceptum, 3., prijeti za besedo (neposredno za kom); od¬ govoriti 115. mecum = meus; prestavi: to je moja skrb qua ratione, na kak način confio = conficior quod instat, kar se ima izvršiti; moj načrt adverto, (sc. animum) paziti; poslu¬ šati Titan, anis, m., Titan, sin Hiperiona, solnčni bog prinios ortus effero, prvo luč prinesti retego, texi, tectum, 3., odkriti; raz¬ svetliti infundo, fudi fusum, 3., zliti na 120. nigrans, tis, črnkast, črn, temen grando, inis, f., toča ala, ae, t., krilo; (lovski) priganjači (ob strani Dide in Eneja) trepido, 1 ., semintja tekati (prestra¬ šen) indago, inis, L, zaprtje gozda na lovu; i. cingo, z mrežami obdati, zapreti cieo, civi, citum, 2., 1. premekniti, 2. izzvati, prizvati, 3. razvneti voluntas, atis, f., volja, dovoljenje 125. peto, tivi, titum, 3., želeti; pred¬ lagati, stabili coniugio iungo, v stalnem zakonu ( = za vedno) združiti propriam dicabo, gl. I. 73., jo pri¬ sodim v njegovo last annuo — adnuo, 3., prikimati, pri¬ trditi Cytherea, ae, f., Citerejska (boginja), Venera rideo dolis repertis, smehljati se radi umetno izmišljene zvijače ire portis, skoz vrata iti 130. iubar, aris, n., svetloba jutranjice; iub.exorto, ko je napočila jutranja zarja rarus, širokozankast rete, is, n., (lovska) mreža plaga, ae, f., mreža venabulum, i, n., (lovski) kol, lovska sulica lato ferro, široko okovan Massyli, orum, m., Masilci, masilski narod odorus, 3., duhajoč, vohajoč, zasle¬ dujoč ostrimi, i, n., (Sc-psov), škrlat sonipes, pedis, (sc.equus). peketajoč; 135. konj-peketač mando, mandi, mansum, 3., žvečiti, gristi stipo, 1 ., zgnesti; (gosto) obdajati, spremljati caterva, ae, f., gruča, truma, tropa pictus, 3., (pingo) vezen chlamys, ydis, /., (/aocuO;) gornja obleka, plašč circumdatus, 3., obdan; ogrnjen limbus, i, m., rob pharetra, ae, f., tul in aurnm, z zlato mrežo (vezjo) 21 nodo, 1 ., (nodus) v vozel dejati, zve¬ zati subnecto, nexui, nexum, podplesti; speti, zapeti fibula, ae, L, zaponka 140. nec non etiam incedo, cessi, cessum, 3., stopati, iti infero me socium, pridružiti se agmina iungo, skleniti vrste, pri¬ družiti se vrstam, stopiti v vrste Lycia, ae, f., Licija, dežela v Mali Aziji, v kateri je imel Apolon svetišče hiberna Lycia, zimsko bivališče v Liciji Xanthus, i, m., Ksant, reka v Liciji fluentum, i, n., voda, vodovje inviso, visi, visum, 3., ogledati, obi¬ skati, posetiti chorus, i, m., kor, ples, kolo 145. altaria, ium, n., oltar Cres, tis, m., Krečan Dryopes, um, Driopi, narodič te- salski; en del je postavil Herkul v službo Apolona fremo, ui, itum, 3., mrmrati, šumeti; rajati Agathyrsi, orum, m., Agati rzi, skitski narod, ki si je tetoviral obraz in roke in pošiljal Apolonu darove pictus, 3., pobarvan, tetoviran Cynthus, i, m., Cint, gora na Delu frons, dis, f., listje, zelenje fluens, tis, tekoč, valovit premo, pressi, pressum, 3., stiskati; ovenčati, obdati fingo, finxi, fictum, 3., upodobiti; urejevati implico, cui, citum, 1., zamotati; preplesti, zvezati aurum, i, n., zlata lasnica haud segnis, ne len, ognjevit 150. eniteo, ui, 2., svetiti se, odsevati egregio ore, z njegovega častitega lica lustrum, i, «., gošča deicio, ieci, iectum, 3., doli vreči; pass. skočiti decurro iugis, skočiti z vrha transmitto cursu, teči preko, preteči glomero, 1 ., nagromaditi, v kepe spraviti; gl. agmina, v krdela se zbrati 155. pulverulentus , 3., prašen, v prah zavit acer, cris, e, oster; bister, čil praetereo, ire, mimo iti; za seboj pustiti, v teku prehitevati dari (šibi), da bi mu prišel nasproti opto votis, željno pričakovati iners, tis, brez dela, boječ fulvus, 3., rumenkast misceor, 2., temniti se 160. murmur, uriš, n., mrmranje, grmenje nepos = Ascanius tectum, i, n., (tego), streha, zavetje amnis, is, m., veletok; hudournik Tellus, uriš, mati zemlja (najstarejša 165. boginja), zaščitnica zakona pronubus, 3., (nubo), zakone skle¬ pajoč; Juno p. Junona, zaščitnica zakonov ignis fulget, bliska se conscius, sovedoč, priča conubium, ii, n., (zakonska) zveza; conubiis (dat.) ululo, L, tuliti; vriskati moveri, brigati se 170. species, ei, podoba, prikazen; kar se spodobi, spodobnost furtivus, 3., tatinski; skriven meditor, 1 ., misliti na praetexo, texui, textum, 3., predtkati; skrivati, olepševati extemplo, na mestu, takoj malum qua — velocius, brza, kakor nobeno drugo zlo vigeo, ui, 2., moč imeti, živahen biti; 175. mobilitate v., v brzosti (gibčnosti) je njena moč acqu!ro vires, moč mi raste metu, iz strahu (ljudje si od začetka ne upajo glasno govoriti) nubila, orum, n., oblaki irritatus, razsrjen, razdražen dedrum, gen. obj. ' perhibeo, ui, 2., trditi Coeus, i, Gej, titan, oče Latone pernix, lcis, ki se trudi naprej priti, 180. •• hiter pluma, ae, f., pero subter, spodaj (pod perjem) subrigo, 3., pokonci postaviti; pri¬ vzdigovati (ušesa), z ušesi striči, uho nastavljati strido, stridi, 3., šumeti, vršeti declino, 1 ., odkloniti; skleniti, za¬ tisniti somno, (dat. fin.) v spanje, da bi spala luce, po dnevi custos sedet, sedi in preži cnlmen, inis, n., vrh territo, L, (terreo) stražiti fictus, 3., (fingo) izmišljen pravus, 3., napačen, lažnjiv tenax, acis, ki se drži, vztrajen 190. infectum, kar se ni zgodilo dignor, 1 ., za vredno spoznati, ho¬ teti, ne sramovati se inter se, med seboj, skupaj foveo, fovi, fotum, 2., negovati; hiemem f., (celo dolgo zimo) se naslajata (v razkošnosti) quam longa (hiems), celo dolgo zimo captus, 3., vjet; udan 195. passim, raztreseno, povsod foedus, 3., grd, ostuden diffundo, fudi, fusum, 3., razliti; raznašati in ora virum, v usta ljudi protinus, naravnost, takoj detorqueo, torsi, tortum, 2., obrniti; d. cursus teči v incendo, cendi, censum, 3., podžgati; raznetiti, razpaliti, razsrditi aggero, 1 ., kopičiti, povečati Hammon, onis, Amon, libijski Ju¬ piter Garamantis, idis, garamantski 200. vigil ignis, večni ogenj excubiae, arum, (cubo) straža sertum, i, n., (sero) in pl. venec, kita, cvetje; prestavi „pragovi so vsi v pisanem cvetju" ali „s pisanimi venci so obsipana svetišča (pra- govi)“ amens animi, ves iz sebe rumor, oris, m., govorica, poročilo inter media numina, vpričo bogov 205. manibus supinis, s povzdignjenimi rokami supplex, iskreno Maurusia gens = Mauretani pictus, 3., (pingo), pisan epulatus, L, kadar obeduje, med obedom; 2. po obedu torus, i, m., blazina Lenaeus, 3., lenejski, Bahov; honos, (častni) dar llbo, 1 ., izlivati, žrtvovati caecus, 3., slep, goljufiv, ničev 210. misceo inania murmura, vzbujati samo prazno grmenje pretio, za plačilo; ki je kupila loči leges, postave in oblast nad krajem (teritorijalna oblast) conubium, ii, n., ženitna ponudba semivir, i, m., napol mož; mehkužen 215. mentum, i, n., brada (kot del obraza) madens, tis, moker; moker od mazil, namazan, maziljen mitra, ae, f., kapa (s trakovi pod brado privezana), pokrivalo Maeonius, meonski —- lidijski subnitor, nixus, 3., podpreti, pod- vezati rapto potior, plen uživati nos quippe, mi seveda lamam inanem ioveo, prazno govo¬ rico (o božanstvu Jupitrovem) ne¬ govati, vzdrževati, gojiti mando, 1 ., naročiti 220. labor, lapsus, 3., spustiti se (na zemljo) pinna, ae, /., perot exspectat, čaka = se mudi 225. non respicio, ne ozirati se, ne bri¬ gati se vindico, 1 ., oprostiti, rešiti gravidus, 3., (gravis) težak; g. im- periis, poln oblasti, moči = ki bo rodila mogočne države iremo bello, vršeti, odmevati od vojnega hrupa prodo (genus), naprej dati, nadalje- 230. vati, razširjati molior laborem, snovati, podvzeti težko delo, nalogo super z abl. zaradi summa, ae, f., glavna stvar; naviget! 235. haec summa est, z eno besedo, odpluje naj nuntius, ii, m., poročilo („to bodi od moje strani poročilo") talaria, ium, n., (talus = peta) kri¬ lati čevlji (Merkurjevi) necto, nexui, nexum, 3., privezati, obuti sublimis, e, visok; s. alis, visoko leteč ilamen, inis, n., pih, veter 240. virga, ae, f., palica pallens, tis, bled Tartara, orum, n., Tartar adimo, emi, emptum, 3., odvzeti resigno, 1 ., odpečatiti, oprostiti, od¬ preti, odpirati morte (=somno), iz smrtnega spanja (budi) turbidus, 3., viharen, temen 245. trano, 1 ., preplavati apex, icis, m., vrh 23 latus, eris, n., stran, stena durus, 3., trd, skalnat fulcio, fulsi, fultum, 4., podpirati assidue, neprestano pinifer, 3., smrečnat pulso, 1 ., (pello) tolči, butati 250. infusa nix, debelo zapadel sneg; večni sneg praecipito, 1 ., hitro teči, dreti mento senis, z obradka starčkovega horridus, 3., štrleč, grozen, divji; mršav; sršast, sršeč rigeo, ui, 2., štrleti, strčati, — im. par, jednakomeren, jednakomerno leteč Cyllenius, Cilenčan (Merkur, kate¬ rega je Maja rodila na Cilenskem gorovju) praeceps,itis, (hiter); nizdol sklonjen piscosus scopulus, pečina, okoli katere mrgole ribe, od rib obdan maternus avus: Atlas abatus, 3., krilat planta, ae, f., podplat, noga ( magalia, ium, n., hišice, bajte 260. tecta novo, 1 ., nove hiše sezidati stellatus, 3., z zvezdami posejan, bliščeč iaspis, idis, m., jaspis, raznobarven dragi kamen ardeo, arsi, 2., goreti, svetiti se murex, icis, m., škrlatna školjka; škrlat laena, ae, f., (potni, lovski) plašč demissus, 3., spuščen; viseč tenuis, e, tanek, fin tela, ae, f., (tex-la, od texo) tkanina discerno, ere vi, cretum, 3., ločiti; pretkati, prevesti 265. invado, vasi, vasum, 3., spraviti se nad koga; ogovoriti fundamenta loco, 1., temelj polagati uxorius, 3., ženin, ženi preveč udan, ženin hlapec numen, inis, n., (nuo), migljaj torqueo, torsi, tortum, 2., obračati, vrteti 270. celeres, (namesto celerem), hitro tero, trivi, tritum, 3., teptati; t. otia čas zapravljati surgo, surrexi, surrectum, 3., vstati, doraščati 275. debeor, pripadati, (od usode določen biti) mortales visus re!inquo, odtegniti se umrljivim očem evanesco, ui, 3., zginiti in tenuem auram, v rahlo vzdušje (ozračje) amens, tis, brez pameti; ostrmel arrectus, 3., pokonci (stoječ), sršeč 280. („lasje so se sršili — ježili — od strahu") fauces, ium, f., grlo abeo fuga, pobegniti attonitus, 3., kot od groma zadet; prestrašen affatu ambeo, ire, odgovoriti furens, tis, blazno zaljubljen exordium, ii, n, (ordior) začetek; e. sumo, začeti animum divido, nagibati se 285. animum in varias partes rapio, pre¬ udarjati na razne strani animum per omnia verso, vse (mo¬ goče) okolnosti premisliti alterno, 1 ., menjati; ugibati potior, (potius), boljši apto, L, prilagoditi; pripraviti cogo, coegi, coactum, 3., zbrati, skli¬ cati res novandae, novo početje 290. dissimulo, 1 ., prikrivati aditus tento, 1 ., poskusiti priti k mollis, e, mehak; prikladen dexter, 3., ugoden, pripraven ocior, ocius, hitrejši; ocius, hitro, jadrno facesso, facessivi, facessitum, 3., 295. hitro delati, vršiti praesentio, sensi, sensum, 3., naprej, pravočasno, hitro zapaziti motus futuros excipio, naprej zapa¬ ziti, kaj da hoče napraviti tufa = etiarn tuta quamvis tuta, še celo cursum paro, 1 ., na vožnjo (= na odhod) se pripravljati inops animi, reven na duhu; ki si 300. ” ne zna pomagati, brez sveta incensus, 3., razvnet, razburjen bacchor, 1 ., divjati, besneti sacra commoveo, svete (podobe in) priprave iz zaboja vzeti; prestavi: kadar se vzame sveto orodje iz skrinje excltus, 3., (cieo) prizvan, razbur¬ jen Tliylas, adis, f., (1 Kk» besneti), Tijada, bahantka Baccho audito, če zasliši klic Bahov („Io Bacche!“) 24 stimulo, 1 ., podžigati, gnati, izpod- | badati trietericus, 3., (Tpte-njpi-zoj) vsaka tri leta se ponavljajoč, trileten orgia, orum, n., orgije (skrivna služba božja) Cithaeron, onis, m., Citeron, gorovje med Atiko in Beoeijo ultro, sama (od sebe) 305. perfidus, 3., verolomen, verolomnež moritura crudeli iunere, ki ima umreti strašne smrti quin, da; celo sidus, eris, n., zvezda; vreme molior classem, ladjevje priprav¬ ljati (za odhod) 310. aquilo, onis, m., severni veter; vihar crudelis, okrutnik undosus, 3., (unda) valovit per conubia — hymenaeos, „pri na¬ jini ljubavni zvezi in že zasno¬ vani svatbi" 315. quidquam dulce meum iuit, ako ti je bilo kaj ljubega na meni; ako si me imel kaj rad exuo mentem, sleči misel; pustiti misel (= namero) 320. iniensus, 3., sovražen exstinguo, stinxi, stinctum, 3., po¬ gasiti; uničiti, zatreti; e. pudor (est meus), pozabila sem sramež¬ ljivost exstincta farna (est), izgubila sem dobro ime sidera adeo, do zvezd (= neba) se¬ gati moribundus, 3., umirajoč quoniam, ker že, ko 325. destruo, struxi, structum, 3., razde- jati, razrušiti saltem, vsaj suboles, is, f., potomstvo; potomec, otrok suscipio, cepi, ceptum, 3., vsprejeti, dobiti (kot znamenje ljubezni) aula, ae, f., dvor, veža ore refero aliquem, podoben biti, podobo kazati na svojem obrazu 330. lumina immota teneo, pogled mi ostane trd; ne trenem z očmi; nepremično zrem pred se obnitor, nixus, 3., upirati se ob; obnixus, boreč se sam s seboj curam premo, skrb skrivati fando enumero, naštevati valeo, ui, 2., moči, znati promereor, meritus, 2., zasluge si pridobiti za piget, piguit me, 2., mrzi me 335. dum memor ipse mei (ero), dokler se bom zavedal spiritus, us, m., dih; duša pro re, k stvari furto abscondo, tihotapski prikriti fingo, finxi, fictum, 3, izmisliti si; domišljati si praetendo, tendi, tentum, 3., stego¬ vati (roko po čem); p. taedas con- iugis potegovati se za ženitvovanj- ske baklje; računiti na zakonsko zvezo in loedera, zaradi zveze patior, passus, 3., trpeti; dovoliti 340. meis auspicibus, po lastni volji curas compono, urediti svoje zadeve colo, colui, cultum, 3., obdelovati; bivati; gojiti recidivus, 3., (recido) prenovljen, nov victis, (dat.), za premagance Gryneus, 3., grinejski (Grynia, eolsko 345. mesto v Mali Aziji s preročiščem Apolonovim) Lyciae sortes, licijska prerokovanja (v licijskem mestu Patari je bilo proročišče Apolonovo) capesso, capesslvi, capessitum, 3., zagrabiti; iti v quae invidia (tibi) est, zakaj zavi- 350. daš; zakaj ne pustiš operio, operui, opertum, 4., pokriti, zakriti turbida imago, preplašena podoba iniuria čari capitis, krivica, storjena dragemu bitju fraudo, 1., (fraus) ogoljufati za 355. fatalis, e, usojen, od usode določen interpres, etis, posredovalec testor utrumque caput, prisegam pri glavi naju obeh per celeres auras, skoz jadrne sapice manifestus, 3., jasen, razločen vocem haurio, glas slišati desino, ii, 3., nehati 360. querela, ae, f., tožba incendo, cendi, censum, 3., podži¬ gati; mučiti aversus, 3., proč obrnjen, od strani tuetur, motrila ga je od strani volvo oculos, oči obračati pererro tacitis oculis, tiho premeriti z očmi 25 accensus, 3., podžgan, razsrjen profari, spregovoriti 365. cautes, is, f., pečina; duris c. te ge- nuit, iz trdega kamena te je rodil Caucasus, i, m., Kavkaz Hyrcanus, 3., hirkanski (Hirkanija, divja dežela v Aziji) tigris, idis, tigra ubera admoveo, dojiti ad maiora me reservo, prihraniti se za večje trpljenje ingemisco fletu, vzdihniti med tožbo lumina flecto, obrniti oči; treniti z očmi lacrimas do, zajokati miseror, 1 ., pomilovati 370. quae quibus anteferam, kaj je huje, ko to (žaljenje) aequus, 3., jednak; ravnodušen, miren tuta fides, trdna vera eiectum — excepi, (po brodolomu) vrženega sem te vsprejela egens, tis, v pomankanju, v sili in parte regni loco, staviti na delež vladarstvu, napraviti za sovladarja 375. reduco a morte, smrti rešiti furiis incensa teror , od furij pod- žganana besnim; zblaznela bom scilicet is labor est superis, seveda, za to se trudijo bogovi 330. sollicito, 1 ., vznemirjati refello, 3., ovreči supplicia haurio, kazen prejeti, kaz¬ novan biti atris ignibus, s črnimi bakljami absens, tis, odsoten, od daleč 385. seduco, duxi, ductum, 3., ločiti auras fugio, bežati pred zrakom, dne¬ vom, lučjo averto me et aufero, proč se obrniti in oditi 390. metu cunctor, v strahu pomišljati collabor, lapsus, 3., zgruditi se refero, ferre, nesti v lenio solando, potolažiti doleo, ui, 2., bolan biti, trpeti curas averto, skrbi (= muke) pre¬ gnati 395. labefacio, teci, factum, 3., omajati; pretresti, prevzeti exsequor, 3., izvršiti reviso, visi, visum, 3., zopet pogle¬ dati, iti k incumbo, cubui, cubitum, 3., uleči se na; hiteti unguo, unxi, unctum, 3., namazati; unctus s smolo zamazan trondeus, 3., listnat, zeleneč, z listjem porastel infabricatus, 3., neobdelan, neob- tesan studium, ii, n., želja, hrepenenje 400. migro, 1 ., seliti se formica, ae, f., mravlja far, farris, n., žito, brašno acervus, i, m., kup, kopica populo, 1 ., pustošiti; odnesti, proč vleči tecto, v mravljišče repono, posui, positum, 3., spraviti, spravljati agmen, inis, n., (ago), krdelo, tru¬ ma; roj herbae, pl., trava, tratina convecto, 1 ., (conveho), znašati callis, is, m., steza 405. grandis, e, debelozrnat; g. frumenta debela zrna trudo, trusi, trusum, 3., odbiti, na¬ prej riniti, vleči obnitor, nixus, 3., upirati se cogo agmen, vrsto skupaj držati, zaključiti mera, ae, /'., zamuda; m. castigo za¬ radi zamude kaznovati, zaostale kaznovati semita, ae, f., pot, steza ferveo, bui, 2., vreti, vrveti; fervere, e kratek quis tibi sensus, kaj si občutila; kakšni občutki so te obhajali aequor clamoribus miscetur, morje 410. odmeva od vpitja improbus, 3., krut cogis, gl. III., 56 in lacrimas eo, v solzah iskati za¬ vetja (= utehe) animi, pl., ponos submitto, 3., podvreči, žrtvovati nihil inexpertum relinquo, vse po¬ skusiti frustra, čeprav zastonj 415. moritura, ki ima umreti; predno umrje carbasus, i, f., platno; jadro spero, 1 ., slutiti arcanus, 3., skriven 420. colo, 3., čislati čredo, credidi, creditum, 3., zaupati mollis, e, mehak, občutljiv; lahek (pristop k) tempus, pravi čas 425. exscindo, scidi, scissum, 3., razdejati, umičiti revello, velli, vulsum, 3., izrvati; one¬ častiti, motiti negat, se brani, noče demitto in aures, uslišati, poslušati munus, eris, n., darilo; usluga 430. ventus ferens, ugoden veter regnum relinquo, zapustiti kralje¬ stvo; odreči se k. spatium, ii, n., prostor; odlog 435. venia, ae, t'., milost, usluga cumulatus, 3., nakopičen, poln (z obrestmi) morte = mortua remitto, 3., nazaj poslati, poplačati nallis movetur fletibus, nobena tož¬ ba ga ne gane fert refertque, nosi sem in tja (po¬ ročila) tractabilis, e, (tracto) popustljiv, ki se uda; gl. v. 53. (prestavi: „in nepristopen ne čuje nobene be- sede“) 440. obstruo, struxi, structum, 3., zadelati, zamašiti annosus, 3., prileten, star validus, 3., krepak, trden llatus, us, m., (flo) pihanje, pih, sapa stridor, oris, m., šumenje consterno, stravi, stratum, 3., na¬ stlati, obsipati concutio, cussi, cussum, 3, stresti, j omajati stipes, itis, m., deblo 445. haereo, haesi, haesum, 2., viseti, trdno stati aurae aetheriae, zračne (= nebeške) višave tartara, orum, n., dno zemlje, črna zemlja tendo, tetendi, tentum, 3., napenjati; ; segati adsiduus, 3., neprestan tundo, tutudi, tunsum, 3., biti, su¬ niti, suvati, pehati; heros vocibus t. silijo v junaka in mu prigo¬ varjajo = pehajo sem in tja cura, ae, muka mens immota manet, duh pa ostane neizprosen inanis, e, ničev, zastonj lacrimas volvo, solze pretakati 450. fatum, i, n., nesreča, nesrečna pri¬ kazen convexus, 3., izbočen, obokan; caeli c. nebeški svod. quo magis . . . relinquat, kar jo je še bolj potrdilo v njenem sklepu, ločiti se od življenja turicremus, 3., (tus, cremo), od kadil goreč, kadeč se latex, icis, n., tekočina, voda nigresco, 3., črn postajati, črniti se obscenus, 3., gnjusen, grd 455. verto me, spremeniti se, spremi¬ njati se vellus, eris, n., koža, kožuhovina, runo lestus, 3., prazničen revincio, vinxi, vinctum, 4„ prive¬ zati, pokriti viša, (šibi est), zdelo se ji je 400. nox tenet terras, noč leži nad zemljo solus, 3., samoten feralis, e, mrtvaški bubo, onis, sova, uharica longas voces in iletum duco, tožiti z zateglim glasom, zategle glasove v jok zavijati praedictum, i, n., prorokovanje monitus, us, m., opomin, spomin 465. horriiico, 1 ., strašiti ago, egi, actum, 3., vznemirjati sola šibi relinquitur, sama sebi je prepuščena, sama in zapuščena je Eumenides, um, Evinenide, furije Pentheus, ei, m., Pentej, kralj teban¬ ski, je za kazen, da je oviral Ba- hovo češčenje, zblaznel in bil raz¬ trgan od lastne matere in drugih bahantk scena, ae, i., oder (v gledišču) 470. agito, 1 ., zasledovati, preganjati fax, facis, /., baklja ultor, ultrix, maščevalen Dirae (deae), grozne pošasti, Erinije furias excipio, furije v se sprejeti, zbesneti exigo, egi, actum, 3., določiti (pri 475. sebi) tego vultu, na zunaj skrivati sereno, 1 ., razjasniti, s. spem, kazati nado fronte, na jasnem čelu, z jasnim obrazom germana, ae i., (rodna) sestra grator, 1 ., čestitati, srečo želeti eo me solvat, njega me reši ( osvo¬ bodi) Aethiops, is, m., Etiopec 27 480. axis, Is, m., os, zemeljska obla aptus, 3., obsejan, odičen; poln draco, onis, m., zmaj 485. spargo, sparsi, sparsum, 3., potre- sati, dajati, pokladati umidus, 3., moker, tekoč soporifer, 3., uspavajoč, uspalen carmen, inis, n., (čarovniški) zago¬ vor solvo mentem, srce oprostiti, ozdra¬ viti immitto, 3., notri poslati; napolniti, navdati 490. manes, ium, m., duhovi cieo, civi, citum, 2., priklicati mugio, ii, ltum, 4., tuliti, bobneti ornus, i, jesen; drevo magicae artes, čarovniške umetnije accingo, cinxi, cinctum, 3., opasati; pass. z ak. zateči se; opremiti se; accingier = accingi pyra, ae, f., (rapa) = rogus, grmada 495. erigo, rexi, rectum, 3., (pokonci) po¬ staviti, zgraditi fixus, 3., pribit, obešen impius, brezbožnež exuviae, arum, f., obleka; e. omnes, kar je sicer nosil lectus iugalis, zakonska postelj quo perii, vsled katere moram po¬ giniti; ki me je uničila superimpono, posui, positum, 3., na vrh položiti aboleo, levi, litum, 2., uničiti monumentum, i, n., (moneo) spomin monstro, 1 ., kazati; predpisovati, zahtevati paller occupat ora, njen obraz je obledel, bledota je zavzela obraz 900. praetexo, texui, textum, 3., predtkati; prikrivati sacra, orum, n., daritev nec t. mente furores concipit, niti ni tolika razvnetost osvojila nje¬ nega duha penetralis sedes, prostor v notra¬ njosti 905. taeda, ae, bor, borovina ilex secta, hrastova polena, h. trske intendo, tendi, tentum, 3., popeti, prepeti, okrasiti locus: (kraj, kjer stoji grmada) sertum, i, n., (sero), venec, kita, cvetje funereus, 3., pogreben, mrtvaški; žalen torus, i, m., blazina effusa crines, z razpletenimi lasmi ter tonat centum deos centum, sto, množica, celo število ore tono, 1 ., klicati z grmečim gla¬ som Cbaos, n., Kaos, poosebljen kot oče Ereba tergeminus, 3., trojen (Ilecate, Diana, 510. Luna) tria ara Dianae, Diana s trojnim obrazom (TpiTtpicsojj'Exdi:rj) simulati latices Averni, voda, ki naj bi nadomestila avernsko ialx, cis, f., srp meto, messui, mesum, 3., pokositi, žeti ad lunam, v mesečini quaerunlur, nabrali ( = poiskali) so ahenus, 3., iz medi, meden pubens herba, mlada (= sveža) trava, sočnata zel lac, ctis, mleko, sok nascens equus, žrebe ob porodu 515. revello, velli, vulsum, 3., odtrgati praeripio, ripui, reptum, 3., odtrgati, odvzeti amor, oris, m., izrastek ljubezni (na čelu žrebeta, ko se izleže), ime¬ novan imtogavšj (konjska besnost) ipsa, (sc. Dido) mola, ae, i., moka manus piae, pobožne (= čiste) roke vinclum, i, n., (vincio), vez; obuvalo pedem exutus vinclis, s prosto nogo recingo, cinxi, cinctum, 3., odpasati, odpeti conscius, 3., sovedoč, ki ve za non aequo foedere (arnans), na ne- 520. enak način; kateremu se ne vrača ljubezen curae habeo, skrbeti za si quod iustum memorque precatur '(numen), ako katero pravično v spominu ohrani in skrbi za ne¬ srečno ljubeče soporem carpo, počitek uživati quierant, je bilo mirno, je počivalo volvuntur, ko se vrte (zvezde ob- enom z nebom) lapsus = cursus; medio cursu, sredi pota pictus, 3., (pingo), pisan 525. quaeque tenent, vse, kar stanuje (== gnezdi) po liquidus, 3., tekoč, čist 28 dumus, i, m., trnje; rura d. aspera, s trnjem porastlo ( grapavo) polje, trnje na polju somno positae, legle so spat lenio, i(v)i, ltum, 4., lajšati; 1. curas, od skrbi počivati; 1. corda, srce krepiti 530. non solvor in somnos, ne morem zaspati, ne zatopim se v sen nox, ctis, {., nočni počitek ingemino, 1 . podvojiti se resurgo, surrexi, surrectum, 3., zopet vstati, zbuditi se fluctuo, 1 ., valovati, kipeti aestus, tis, m., valovanje, ogenj; strast, magno irarum fluctuat ae. v njej pluje ognjena jeza, v njej kipi strast srditosti sic adeo - sic, uprav tako, prav pri teh mislih insisto, stiti, vztrajno ostati (= osta¬ jati) pri čem voluto, 1 ., (volvo), premišljevati en quid ego, ha, kaj naj storim! irrideo, risi, risum, 2., zasmehovati; odkloniti 535. peto, i(v)i, itum, 3., beračiti za Nomas, adis (vejico) nomad; Numidijec dedignor, 1 ., ne držati vrednega; odkloniti, zavreči ultimus, 3, zadnji, najnižji, poniže¬ valen quiane, morda zato, ker quiane (eos) iuvat (se) auxilio ante (a me) levatos (esse) iuvat eos, veseli jih, z veseljem se spominjajo levo, 1 ., olajšati; rešiti bene memor, hvaležen gratia tacti stat, hvaležno se spo¬ minjajo na izkazano dobroto, pri hvaležnikih velja zahvalnost za stare dobrote 540. fac (me) velle, vzemimo (= recimo), da bi hotela perdita, nesrečnica necdum, še ne sentio, sensi, sensum, 4., čutiti; po¬ znati periurium, ii, n., kriva prisega quid tum, kaj tedaj ? kaj torej ? stipatus, 3., (gosto) obdan inferor, doiti, iti za 545. Sydonia urbs = Tyrus ago pelago, na morje pognati, po piorju poditi quin, morere, ne, rajši umri ferrum, i, n., meč, bodalo onero, 1 ., otovoriti, obsipati mala, orum, n., zlo, muke thalami expers, neomožena 550. sine crimine, brez krivde dego vitam, prebiti življenje, živeti more ferae, ko divja žival curas tango, okusiti muke nec, ne da bi servo fidem, zvestobo ohraniti questus rumpo pectore, tožbe se mi privijejo iz prsi certus eundi, pripravljen na odhod 550 rite, kakor se spodobi, kakor je treba omnia, (ak. ozira) v vsem decorus, 2., dičen, lep; membra d. iuventa, lepi, mladi udje = okra¬ šeni 7 . mladostno lepoto deinde, v bodoče 560 hoc sub času, v tem položaju duco somnos, mirno spati pectore verso, premišljati, misliti na fluctuo, gl. v. 532. praecipito, 1., hiteti 565' trabs, is, f., tram; ladja turbo, L, zmešati; turbatus, razrvan od colluceo, 2., svetiti se ferveo, bui, 2., vreti; plapolati, vr¬ veti attingo, attigo, attactum, 3., dotak¬ niti'se; doseči, najti eia, age, pokonci, torej rumpe moraš, proč z obotavljanjem! mutabilis, e, (muto), spremenljiv, nestalen immlsceo me nocti, izginiti v noči 570. subita umbra, naenkrat nastala tema, prikazen corripio, ripui, reptum, 3., zgrabiti; c. corpus, planiti pokonci fatlgo, 1 ., truditi, priganjati vigiio, 1 ., bdeti; praecipites, v. hitro pokonci! transtrum, i, n., (veslaška) klop solvo, sol vi, solutum, 3., razrešiti; razpeti citus, 3., hiter festino, L, hiteti, pospešiti 575. tortus, 3., (torqueo) zvit, spleten incido, cidi, cisum, 3., razsekati; od¬ vezati ecce, glej! pomislite! placidus, 3., mil, naklonjen 29 . vagina, ae, t., nožnica : *0. iulmineus, 3., ognjen, svetel, blesteč retinaculum, i, n., (retineo), vrv, (s katero je bila ladja privezana na suho) stricto ferro, z izclrtim mečem; z golim mečem ardor, oris, m., ogenj, navdušenje; habet navdaja rapio, rapui, raptum, 3., zgrabiti, po¬ prijeti; sp. torquerent, vzrivati pene ruo, 3., odpluti r _ v. 583: gl. III, 208. & 85. Tithonus, i, m.. Titon, soprog Avrore, oče Memnona croceus, 3., žafranast, zlatordeč specula, ae, f., opazovališče; lina lux albescit, jasni se; dani se aequatis veliš, enakomerno procedo, cessi, cessum, 3., naprej se pomikati, naprej pluti remex, igis, m., (remus, ago) veslači percutio pectus, na prsi trkati, tolči, udariti °90. flavens, tis, rumen, plav abscindo. scidi, scissum, 3., odtrgati; izrvati, puliti advena, ae, m., prihajač proh! o ibit hic (sc. Aeneas), tako, tedaj bo¬ de šel illudo, lusi, lusum, 3., zasmehovati expedio arma, za orožje zgrabiti diripio, ui, eptum, 3., iztrgati navalia, ium, n., ladjedelnica, lad- jišče flamma, ae, f., baklja do vela, jadra razpeti impello, puli, pulsum, 3., nagnati; upreti; zagrabiti 595. insania mentem mulat, blaznost me prevzema tango, tetigi, tactum, 3., dotakniti se; razburjati subeo, ii, ire, vzeti na rame confectus, 3., zdelan, onemogel 600. divello, velli, vulsum, 3., raztrgati spargo, sparsi, sparsum, 3., razme¬ tati epulanduin pono, na mizo dati, za obed dati verum, ampak; seveda anceps, cipitis, negotov fuisset! čeprav, zaradi mene! (prim. „naj bo“) forus, i, m., hodnik (na ladji); pl. 605. krov extinxem - extinxissem memet super ipsa dedissem, še sama bi zraven (= noter) planila; še sama bi se vrgla noter (v ogenj) lustro, 1 ., razsvetljevati, opazovati omnia terrarum opera, sleherno po¬ četje na zemlji interpreset conscia, ki posreduješ in veš (za te muke) trivium, ii, n., (via), razpotje; križ- pot ululata, katero tuleč (= med divjim vpitjem) kličejo (= časte) accipio, cepi, ceptum, 3., slišati 610. malis, (sc. Troianis) meritum numen adverto malis, 1 . bo¬ žansko moč obrniti proti hudob¬ nežem, kakor so zaslužili; udariti hudobneže s svojo pravično roko; 2. (malis n. pl.) obrnite k moji bedi svojo božansko moč si necesse est, če že mora biti, da iniandum caput, kleta glava terminus haeret, če (mu) je določen cilj exterris, e, (terra), (iz dežele) pregnan 615. complexus, us, m., objem roke imploro, 1 ., prositi za indignus, 3., nevreden; sramoten, ne¬ dolžen trado me sub leges, vdati se pogojem iniquus, 3., (aequiis), neenak; sra¬ moten, nečasten ante diem, pred časom, zgodaj 620. hanc . . . fundo, s temi besedami prelijem svojo kri exereeo odiis, s sovraštvom prega¬ njati, sovražiti munera = inferias, zadnja čast, zad¬ nja usluga populiš, (dat.), med obema narodoma face lerroque, z ognjem in mečem 625. se dare, dopuščati, nuditi se imprecor, 1 ., želeti (kaj hudega) v. 630, gl. v. 285 630. abrumpo, rupi, ruptum, 3., pretrgati (nit življenja); ugasniti (luč ž.) nutrix, icis, f.. (nutrio) rejnica, do¬ jilja sisto, 3., postaviti; poklicati propero spargere, hitro potresti, 635. oprati fluvialis lympha, tekoča .voda pecus, udis, f.. ovca, jagnje 30 monstrata piacula, spravni darovi, kakor sem ji povedala Juppiter Stygius = Pluto 640. rogus Dardani capitis, grmada z dardansko glavo gradum celero, 1 ., korak pospešiti; hiteti studium anlle, gorečnost stare ženske eiierus, 3., divji, zdivjan coeptis immanibus, vsled groznega početja aries, ei, ostrina, oko gena, ae, lice macula, ae, f., lisa interfusus, 3., oblit, pokrit, podplut futurus, 3., bodoči, bližnji 645. furibundus, 3., besen, besneč recludo, clusi, clUsum, 3., odpreti; potegniti, izdreti cubile, is, n., ležišče hos in usus, za to rabo, v ta namen, za to mens, tis, f., premišljevanje 650. exuviae, arum, , obleka; darovi ljubezni novus, 3., nov, poslednji magnus, 3., velik, vzvišen 655. virum (sc. Sychaeum); poenas reci- pio, maščevati se, zadoščenje do¬ biti imprimo, pressi, pressum, 3., vtis¬ niti; os i. toro skrila je obraz v blazino 660. haurio oculis, z očmi piti; gledati media inter talia, v sredi tega go¬ vora; pri teh besedah collabor ferro, zgruditi se pod sun¬ kom meča 665. sparsus (sc. sanguine), okrvavljen atrium, ii, n., dvor, dvorana concussus, 3., pretresen; proleptično: tako, da pretrese bacchor, 1 ., divjati, begati lamentum, i, n., tarnanje gemitus, us, m., zdihovanje fremo, ui, itum, 3., doneti, odmevati ululatus, us, m., tuljenje, javkanje, vpitje resono, 1 ., odmevati plangor, oris, m., tolčenje (na prsi); pl. tarnanje ruo, rui, rutum, 3., podirati se immitto, miši, missum, 3., spustiti v; pass. vdreti 670. culmina (deorum), strehe božje, s. svetišč S culmina hominum, strehe človeške, s. hiš volvor, valiti se exanimis, e, napol mrtev, ves iz sebe, zbegan trepidus cursus, nemirno tekanje unguis, is, m., noht foedo, 1 ., kaziti, grditi, onesnažiti, razmesariti pugnus, i, m., (nog) pest per medios, v sredi (begajočih ljudi) _ iraude peto, skušati ukaniti 67o- sperno, sprevi, spretum, 3., zaniče¬ vati, ; ne hoteti idem — ferro — tulisset, da bi bila ista ura z mečem končala ut, te sic posita, abessem, da bi bila 680' odsotna, ko bi ti tako ležala exstinguo, stinxi, stinctum, 3., ugas¬ niti; pogubiti extinxi = exstinxisti date, vulnera lymphis abluam, dajte vode, da izperem rano; dajte (= pustite), da z vodo izperem ore lego, 3., pobrati z usti; poljubiti halilus, us, m., dih; h. errat, dih blo¬ deč preostaja gradus evado, vzpeti se po stop- 685' nicah semianimis, e, napol mrtev foveo, fovi, fotum, 2., negovati, pe¬ stovati, stiskati sicco, 1 ., sušiti, brisati illa (sc. Dido) gravis, e, težak; leden deficio, teci, fectum, 3., pasti v ne¬ zavest, onesvestiti se strido, stridi, 3., šumeti; hropeti; prestavi: globoko v prsih zija hro¬ peča rana cubitus, i. m., komolec; c. admixa 690' ob komolec se opirajoča levo me, vzdigniti se, vzravnati se revolvor, nazaj omahniti lux, lucis, f., solnce oculis errantibus, z zbeganimi očmi ingemuit repertam (sc. lucern), in je vzdihnila, ko je našla (z očmi solnce) obitus, us, m., (ober), smrt; smrtne muke Iris, idis, im, f., Iris, Irida, poslanka Junone luctor, 1 ., boriti se 695' nexi artus, zvezani udje, zveza udov, sklep udov 31 subito furore accensa, v hipni blaz¬ nosti vertex, icis, m., vrh; teme crinis, is, m., šop las damnaverat, Orco (dat.) prisodila O. '00. roscidus, 3., rosen mille trahens varios colores, tisoč raznih barv razsipajoč adverso sole, nasproti solncu hunc (sc. crinem) Dis, tis, m., Dit, Pluton una et omnis calor dilapsus est dilabor, 3., razpasti; zginiti recedo, cessi, cessum, 3., umakniti se; zginiti, splavati V. knjiga. 1- medium iter teneo, sredi morja biti, I pluti cerlus 3., s trdnim sklepom 5- duri doldres Teucrum pectora du- cunt per triste augurium Teucri triste aug. per p. ducunt, bridke bolečine navdajajo Trojance s temno slutnjo (augurium) duri tiolores ambre magno polluto bridke bolečine vsled oskrunjene ( zavržene) goreče ljubezni notum, i, n., skušnja nec amplius, in ne več 10. olli illi caeruleus, 3., barve neba ali morja; temen imber, ris, m., nevihta, oblak adsisto, stiti, 3., pristopiti, zbrati se inhorresco, ui, 3., vzvalovati, razbu¬ riti se quianam, zakaj cingo, cinxi, cinctum, 3., opasati; obdati, zakriti arma, orum, n., priprave na ladji; jkdra; a. colligo, jadra zviti 15. validis remis incumbo , krepko se upreti ob vesla. obliquo, 1 ., postrani postaviti, po¬ vprek napeti sinus, us, m., guba; sinus velorum, jadra in ventum, proti vetru Juppiter auctor spondet, Jupiter ob¬ ljubi, Jupiter je porok hoc caelo, pri takem vremenu transversa, postrani, pošev tremo, ui, 3., bučati mutati (venti), vetrovi so se pre- vrgli ter buče pošev vesper, i, m., večer; zahod 20. in nubem cogi, zgostiti se v oblak nec nos sufficimus contra obniti neque tantum tendere obnitor, nixus, 3., upirati se sutficio, feci, fectum, 3., zadostovati, vzmoči tendo, tetendi, tentum, 3., napenjati se quoque = et quo, in kamor supero, 1 ., močnejši biti verto ter, kreniti Eryx, ycis, Eriks, gora na vzh. Si¬ cilije; Trojanec istega imena; pre¬ stavi : „bratovsko Eriško obrežje" si modo, če le rite, prav; (spada k memor in re- metior) remetior, mensus, 4., zopet preme¬ riti , r. (oculis), opazovati, motriti servata astra, že opazovane zvezde equidem cerno, vidim (eo) flecto vias, tja obrniti pot, ja¬ drati an sit, ali naj bode; ali more biti? quove vel quo. ali kamor demitto naves, pristati z ladjami complector, plexus 3., objeti, kriti 30. intendo, tendi, tentum, 3., napeti gurges, itis, m., vrtinec; šumeče vo¬ dovje adverto, verti, versum, 3., obrniti k; pass. pristati, kreniti arena, ae, pesek; (peščeno) obrežje miror, L, z začudenjem videti 35. adventum et rates, prihod ladij horridus, 3., strašen iaculum, i, n., (iacio), kopje, sulica Libystis, idis, libijski ursa, ae, /., medvedka Trola mater, trojanska mati, (po imenu Segesta) Crimisus, i, m., Krimiz, reka v zah. Siciliji; bog istega imena concipio, cepi, ceptum, 3., sprejeti, spočeti; C. fl. conceptum genuit, spočela ga je od boga Krimija in rodila veteres parentes, pradedi 40. grator, 1., (gratus) čestitati redux, ucis, vračajoč se; vrnivši se gaza, ae, zakladi; imetje excipit, sprejme; (vesel je, da ima toliko imetja, da jih lahko sprejme) opes, um, pomoč primo (sole) oriente, takoj ob soln- čnem vzhodu coetus, us, m., zborovanje tumulus, i, m., hribček agger, eris, ni., nasip, visočina 45. orbis, is, m., krog; annuus o. com- pletur, doba leta gre h koncu exactis mensibus, po preteku me¬ secev ni fallor, če se ne motim acerbum et honoratum habeo , z bridkostjo in češčenjem obhajati 50. hunc (diem) si agerem, če bi ta dan živel syrtis, is, f., sirta, peščeno polje deprensus, od viharja zasačen, za- nesčn annua vota, obljuba vsakoletnega praznovanja pompa, ae, f., slavnostno spremstvo, mrtvaški sprevod ordine, po vrsti, v redu struo, struxi, structum, 3., zgraditi suus debitus, dolžen, spodoben, pristojen 55. ultro, celo, nehote haud equidem, pač ne ergo agite, dajte torej! na delo torej! sine mente et numine, brez naklepa in volje (božje) deiero, tuli, latum, ferre, zanesti celebro, 1 ., ol)hajati, slaviti (veselo slavlje) poscamus ventos (secundos), pro¬ simo za ugodne v. velit (šibi ferre haec sacra), naj do¬ voli 60. bina numero capita, po dve glavi in naves, za vsako ladjo Troia generatis Troiugena, gl. III., 359 adhibeo epulis, pritegniti k obedu, povabiti k o. hospes, itis, m., gostitelj almus, 3., (alo), redeč; blagoslovljen, blag 65. retego, 3., razsvetliti; gl. II., 119 pono certamen, tekmo prirediti pedum cursu valeo, znati dobro te¬ kati, dober tekač biti incedo, cessi, cessum, 3., nastopati audax, acis, drzen; ki zaupa na leviš, e, lahek fido, fisus, 3., upati (si) crudus, 3., iz surove kože, surov; trd caestus, us, m., cest, bojni jermen (obit z železnimi ali svinčenimi kroglami) palma, ae, f., palma; zmaga 70 ore faveo, z ustmi naklonjen biti, tiho biti, držati svet molk tempus, oris, n., sence Helymus, i, m.. Helim, neki Trojanec aevi maturus, prileten pubes, is, f., mladina, moštvo magna — caterva, sredi goste trume spremljevalcev libo, 1 ., zliti, žrtvovati 75 merus, 3., čist carchesium, ii, n., pokal (z ročaji, v sredi stisnjen) novum lac, sveže mleko recipio, zopet dobiti, zopet najti 80 fatalis, e, usojen, obljubljen lubricus, 3., opolzek, gladek ab imis adytis, iz globočine kape¬ lice, (v kateri je bil Anhiz poko¬ pan), iz globočine groba gyrus, i, m., krog; g. traxit, se je privlekla v krogih volumen, inis, n., (volvo) ovinek, ovoj amplector, plexus, 3., objeti, stisniti se ob placidus, 3., miren labor, 3., pasti; viti se notae terga (incendebant) et iulgor, auro maculosus, squamam incen- debat, temnomodre lise so hrbet pokrivale, zlat blesk je luskine vžigal tergum, i, n., hrbet; pl. velik hrbet nota, ae, f., znamenje, lisa Iulgor auro maculosus, blesk zlatih lis, peg incendo, cendi, censum, 3., zažgati; tu; svetiti se od squama, ae, f., luska, luske ceu, (tako) kakor nubibus (abl. loči) arsus, mavrica adverso sole, nasproti soncu, v soln- čni luči agmen, inis, n., krog 90 patera, ae, f., skledica, skodelica, krožnik 33 leviš, e, gladek, svetel šerpo, serpsi, serptum, 3., lesti, pla¬ ziti se libo, 1 ., lahno se dotakniti, pokusiti daps, is, {., le v pl. dapes, um, jed succedo, cessi, cessum, 3., splaziti se (pod), smukniti depasco, pavi, pastum, 3., popasti; objesti hoc magls, toliko bolj instauro, obnoviti ' k> - genius, ii, m., duh varuh, dobri duh de more, po običaju, običajen bidens, tis, f., žival, ki ima že obe vrsti zob; ovca nigrans, tis, črn (kast) iuvencus, i, m., junec Acheronte, a bi. sep. remitto, miši, missum, 3., nazaj po¬ slati; pass. (nazaj) priti 1Q 0, q U ae cuique copia, kar ima kateri; po svojih močeh macto, 1 ., zaklati, žrtvovati ahenum, i. n., kotel (iz medi) fusus prostratus sum, poleči se, zlekniti se veru, us, n., raženj pruna, ae, f., živo oglje; žerjavica torreo, torrui, tostum, 2., pražiti; peči viscus, eris, n., drob; deli mesa (srce, . pljuča) *05. veho, vexi, vectum, 3., peljati excieo, civi cii, citurn, 2., priva¬ biti certo, 1 ., tekmovati; udeležiti se tekme munus, eris, n., darilo (dobitek) UO. ostrum, i, n., škrlat perfundo, fiidi, fusum, 3., politi; namočiti, pobarvati tuba, ae, trobenta; glas trobente cano, cecini, cantum, 3., peti; na¬ znanjati commissi ludi, začetek iger agger, eris, m., nasip ineo, ii, itum, Ire, iti v; začeti, otvo- riti gravis, e, težak Pristis, is, i'., Kit, (ime ladje) acer, eris, e, oster; čil remex, igis, m., veslači mox Italus, ki bode v kratkem državljan italski Memmius, ii, m., (memini, psgvija9m, Mnestheus) Memij Gyas, ae, m., Gija ingenti mole Chimaera, Himera ve¬ likanskega ustroja Chimaera, ae, Himera; tu ime la¬ dje, sicer: ogenj bruhajoč nestvor v Likiji urbis opus, delo celega mesta, velik ko mesto impello, puli, pulsum, 3., premikati, gnati versus, us, m., vrsta (veslačev) 120. ordo, inis, m., red, vrsta consurgo, surrexi, surrectum, 3., vzdigovati se invehor, vectus. 3., peljati se Cluentius, i, m.. Kluencij tumidus, 3., naraščajoč, kipeč 125, olim, včasih tundo, tutudi, tunsum, 3., tolči, bu¬ tati ; saxum fluctibus t., valovi butajo ob skale corus caurus, i, m., kor, severo¬ vzhodni veter tranquillo (sc. mari) silet (sc. saxum) campus, i, m., polje, ravan, gladina apricus, 3., solnčen, ki se rad solnči statio, onis, t’.. stališče mergus, i, m., potapljač frondesco, 3., zeleneti meta, ae, cilj longos cursus circumflecto, v veli- 130. kem krogu okoli peljati, ogniti se lego, legi, lectum, 3.. izbrati effulgeo, fulsi, 2., bliščati se populeus, 3., (populus, f.) topolov nudatus, 3., nag, gol 135. perfundo, 3., politi, obliti transtrum, i, n., (veslaška) klop intentus, 3., uprt („uprte so lakti v vesla 11 ) exsulto, 1 ., (salio), skakati (od vese¬ lja); utripati haurio, hausi, haustum, 4., črpati; pretresati pulso, l., (pello), tolči, vznemirjati; pavor pulsans etc., „strah pretresa njih utripajoča srca“ arrectus, 3., pokonci postavljen, živ fines, ium, m., meja, ograja prosilio, ui, 4., (salio), naprej sko- 140. čiti; zdrkniti, planiti verto, verti, versum, 3., obrniti; raz¬ burkati, razgrebsti adduco, duxi, ductum, 3., pritegniti lacertus, i, m., zgornje lakti infindo, fidi,fissum,3., vrezati; rezati 3 34 sulcus, i, m., brazda; val dehisco, 3., zijati convello, velli, vulsum, 3., strgati; razburkati, razrivati rostrum, i, n., kljun biiugum certamen, dvovprežna tek¬ ma corripio, ripui, reptum, 3., zgrabiti; c. campum, planiti na plan 145. carcer, eris, m., ječa; ograja, ograda effundo, fudi, fusum, 3., izliti; pass. zagnati se immitto, miši, missum, 3., spustiti iugum, i, n., jarem, vprega; i. iugis, v prostem (= nebrzdanem) teku auriga, ae, m., voznik undans, tis, valujoč; mahajoč, ma- hedrajoč locker, ohlapen; niti ne stresejo v tako nebrzdanem teku vozniki ohlapnih vajetov lorum, i, n., jermen; vajet pronus in verbera pendeo, viseti naprej sklonjen in verbera, v bičanje; da bi bičali, z bičem plausus, us, m., ploskanje fremitus, us, m., vpitje studia faventum, klici naklonjenih consono, ui, 1 . odmevati, (za)doneti inclusus, 3., zaprt, zaokrožen voluto, 1 ., (volvo), vfjiti; nesti (glas) naprej 150. pulso, 1 ., (pello), tolči; zadet biti resulto, 1 ., (salio), nazaj skakati; odbijati se, odmevati eifugio, fugi, 3., ubegniti primis undis, spredaj po valovih elabor, 3., zdrkniti turba et fremitus, (živahno) vrvenje in vpitje pinus, us, smreka; ladja teneo, ui, tentum, 2., zadrževati, ovi¬ rati 155. diserimen, inis, n., razloček, razdalja tendo superare priorem locum, sku¬ šati priboriti prvo mesto habet (priorem locum), prvi je victum praeterit, prekosi in prehiti iunctis frontibus, v isti črti, čelo ob čelu feruntur, drčč. plovejo sulco, 1 ., rezati (brazde), brazditi vadum, i, n., plitvina, morje metam teneo, v isti višini biti ko cilj, pri cilju biti gurges, itis, m., vrtinec, valovje reetor, oris, m., krmar 160. abis, uhajaš dirigo gressum, obrniti, naravnati tek amo litus, držati se obrežja sine (ut stringat), pusti, da cautes, is, pečina stringo, strinxi, strictum, 3., osmuk- niti, oplaziti palmula, ae, f., lopata vesla, veslo detorqueo, torsi, tortum, 3., obrniti, 165. zajadrati, zasukniti diversus, 3., na nasprotno, na na¬ pačno stran respicio, spexi, spectum, 3., ozreti se, videti za seboj insto, 1 ., biti za petami, prihajati; (za hrbtom) slediti propidra teneo, prav blizu se na¬ hajati sonans, tis, bobneč rado, rasi, rasum, 3., gladiti; iter 170. laevum r., zdrkniti na levo, ubrati pot na levo interior, oris, notranji, notri teneo aequora tuta, priti na varno gladino metis relictis, mimo cilja exardesco, arsi, 3., vzplamteti; dolor e. bolečina ga popade, se razvname genae, arum, /., lica segnis, e, počasen decus, oris, n., dika; dostojnost, čast praeceps, itis, na glavo 175. deturbo, 1 ., treščiti subeo, ii, ire, stopiti k magister, ri, m„ gospodar clavus, i, m.. žebelj, držaj (krmila) gravis, e, počasen, betežen, okoren reddar, izkobacati se, (iz globine)' se popeti na vrh madidus, premočen summa scopuli peto, splezati na vrh skale fluens, tis, od katerega kaplja, teče rideo, risi, risum, 2., zasmehovati 180. revomo, ui, 3., bruhati accendo, cendi, censum, 3., podžgati; pass. zažareti, vzbuditi se locum ante capio, naprej priti, pre- 185. hiteti nec t. praeeunte carina, a ne za cel gredelj premo, pressi, pressum, 3., stiskati, dotikati se rostrum, i, n., kljun 35 aemulus, 3., tekmujoč, tekmec insurgo, surrexi, surrectum, 3., vreči se na, zagrabiti za 190. promo, prompsi, promptum, 3., ven vzeti; pokazati syrtis, is, Sirta, puščava, peščen breg Malea, ae, f., Malea, predgorje v Lakoniji sequax, acis, preganjajoč, sovražen, nevaren prima (praemia) peto, potegovati se za prvenstvo certamen, inis, n., tekma; gorečnost nefas, sramota prohibeo, ui, itum, 2., odvrniti procumbo incumbo., upreti se (ob vesla) vastus, 3., pust, širen; krepak subtraho, traxi, tractum, 3., poteg¬ niti izpod; pass., odmikati se anhelitus, us, m., sopihanje 200. aridus, 3., suh quatio, 3., tresti, pretresati sudor, oris, m., pot rivis, v potokih honorem, častni uspeh furens animi, razburjen; v divji na¬ glici suburgeo, ursi, 2., pritiskati, gnati interior (ad saxa) od znotraj proti (pečinam) spatium, ii, n., prostor; mesto iniquus, 3., (aequus), nevaren procurrens, tis, spredaj ležeč; na¬ prej štrleč _ haereo, haesi, haesum, 2., obtičati 205. murex, icis, m., škrlatni polž; kleč (-i), čer (-1) obnixus, 3., upirajoč se crepo, ul, itum, 3., škripati; rem. ob. crepuere, vesla so se zadela in za¬ škripala illido, lisi, lisum, 3., udariti, zadeti (ob kleč) pendeo, pependi, 2., obtičati; obvi¬ seti ferratus, 3., z železom okovan trudiš, is, f., kol cuspis, idis, i., ost contus, i, m., drog expedio, divi, ditum, 4., privleči, pri¬ praviti lego, legi, lectum, 3., pobirati 210. successus, us, m., uspeh acer, cris, e, čil; podžgan, vnet agmen, inis, n., vrsta; ag. remorum veslaj venti vocati, zaželjeni vetrovi pronus, 3., sklonjen; doli tekoč (proti begu) decurro, curri, cursum, 3., steči; zdr- čati, zdrkniti commoveo, movi, motum, 2., pre¬ plašiti latebrdsus, 3., skrit, razkopan pumex, icis, m., plovec, puhlač, votlič (ljukničav kamen) fertur, zažene se 215. tecto, od, iz hiše; ob hiši (= - pečini) plausus, tis, m., šumenje; pl. do, glas¬ no frfotati aere, po zraku; v ozračju labor, lapsus, 3., drkati, zdrkniti; letati, plavati liquidus, 3., tekoč; čist; zračen rado iter, švigati po zračni poti ipse, sam od sebe ultima aequora, zadnji del vožnje (po morju) impetus, us, m., naskok; zalet; nagon luctor, 1 ., boriti se 220. brevis, e, plitev consequor, 3., doiti, dohiteti cedo, cessi, cessum, 3., zaostati spolio, 1 ., oropati; pass. izgubiti ipso in fine, skoraj že pri cilju; pri 225. samem cilju peto, 3., skušam doseči; hiteti za summis admixus viribus, napenši skrajne sile urgeo, usi, 2., pritiskati ingemino, 1 ., podvojiti se instigo, 1 ., izpodbadati studia, klici (naklonjeni) iragor, bris, m., bobnenje, šum; vrišč aether, eris, m., ozračje hi (Chloantus et socii) indignor, 1 ., nejevoljen biti; za ne¬ vredno držati; sramovati se proprius, 3., lesten, pristojen teneo, ui, 2., obdržati 230. paciscor, pactus, 3., izgovoriti si; tvegati, zastaviti alo, alui, altum, 3., rediti; podžigati fors = fortasse mogoče aequatis rostris, (s kljuni) v isto črto dospelimi; enako hitro palma, ae, f. dlan, roka preces iundo, (iz srca) izlivati proš¬ nje in vota voco, z obljubami klicati 235. candens, tis, bel voti reus = voti debitor, dolžan obljubo izpolniti; v zahvalo exta, orum, n., drob porricio = proicio, 3., (naprej) vreči liquens, tis, tekoč, čist 240. Panopea, ae, f., (lla votcvj) Panopea, neka Nereida euntem (sc. navem) Portunus, i, m., (portus) Portun, varuh pristanišč impulit euntem, nagnal je plavajočo (ladjo) volucer, cris, e, krilat ex more, po običaju, po stari šegi 245. praeco, onis, m., glasnik declaro, 1 ., razglasiti, proglasiti advelo, 1 ., oviti, ovenčati opto, 1 ., izbrati, razdeliti 250. chlamys, ydis, /'., plašč auratus, 3., pozlačen, z zlatom pre¬ tkan, vežen purpura, ae, f., škrlaten rob Meliboeus, 3., melibejski (Meliboea je mesto v tesalski Magneziji) Maeander, ri, m., Meander, malo¬ azijska reka, ki se je zelo vila; duplici Maeandro, dvojen (v dvoj¬ nem ovinku) plurimus, 3., širok cucurrit, (okoli katerega) se je vil intextus, 3., vdelan, vtkan puer regius Ganymedes frondosus, 3., listnat iaculum, i, n., kopje, sulica; fatigo, preganjati 255. acer, goreč, živahen praepes, etis (peto), hiter armiger, eri, m., oproda uncus, 3., zakrivljen pes, dis, m., noga; krempelj sublimem rapio, v višave odnesti latratus, us, m., lajanje saevio, ii, ltum, 4., besneti, divjati; s. canum lastratus in auras, besno lajajo v ozračje habere dono, 1 ., elani, da ima podariti leviš, e, gladek hamis consertam etc., gl. III., 467 260. Demoleos, ei, m., Dernolej detraho, traxi, traetum, 3., odvleči, ugrabiti, vzeti tutamen, inis, n., varstvo in armis, v boju multiplex, icis, večkraten; sestav¬ ljen (iz mnogih krogov) connitor, nixus, 3., upirati se, na¬ penjati se indutus, 3., oblečen; v njem palans, tis, raztresen, razkropljen 265. j' lebes, etis, m., skleda; 1. ex. aere, medenica cymbium, ii, n., čoln; čaša, skodela asper signis, z izbočenimi (— vre¬ zanimi) podobami iamque adeo, tedaj pa puniceus, 3., škrlaten, škrlatne barve taenia, ae, t'., trak evincio, vinxi, vinctum, 4., obvezati taeniis evincti tempora, s trakovi okoli senc (senec) saevus, 3., divji, strašen 270. revello, velli, vulsum, 3., odtrgati ordine uno, v eni vrsti; na eni strani (veslarskih klopi) debilis, e, slab, oslabljen irrlsam, zasmehovano; med zasme¬ hom agger, eris, m., nasip deprendo, prendi, prensum, 3., za¬ grabiti; naleteti na, presenetiti, zalotiti i aereus, okovan obliquus, 3., poševen, počez transeo, ii, itum, ire, čez iti, povo¬ ziti gravis ictu, ki krepko udari, s krep¬ kim udarcem seminecis (nominat. nerabljiv), na- 275. pol mrtev lacer, 3., raztrgan, razmesarjen tortus, us, m., (torqueo), zvijanje, zavinek; t. dare, zvijati se v dolge kolobarje parte (priore) s sprednjim delom, spredaj ferox, ocis, divji ardeus oculis, s plamtečimi očmi sibilus, 3., sikajoč attollo, 3., vzdigovati, vzpenjati claudus, 3., hrom, ohromel retento, 1 ., zadrževati, ovirati nixor, 1 ., opirati se nodus, i, m., vozel; sklep (kača se opira v sklepih) plico, 1 ., zvijati remigium, ii, n., vesla 280. vela facere, jadra rabiti Cressa, ae, f., Krečanka sub ubere, na prsih 285. mitto, miši, missum, 3., poslati, do¬ končati 37 tendo, tetendi, tentum, 3., iti, speti, hiteti gramineus, 3., travnat colles curvi, griči v krogu in valle theatri, sredi v dolu gle¬ dališča circus, dirkališče 290. consessus, us, m., sedež contendo rapido cursu, meriti se v hitrem teku 295. viridis iuventa, sveža mladost amore pio, poln srčnega prijateljstva egregius, 3., odličen, vzvišen stirps, is, {., rod Acarnan, anis, m., Akarnanec Tegea, ae, f., Tegea, mesto v Arka¬ diji 300. recondo, condidi, conditum, 3., za¬ kriti; prestavi: ki jih je temna govorica zamolčala accipio animis, zapomniti si laetas mentes adverto, poslušati z veselim srcem' 305. spiculum, i, n., kopje, sulica levatus, 3., uglajen lucidus, 3., svetel bipennis, is, f., bojna sekira caelatus argento, iz srebra izrezljan, v srebru cizeliran flavus, 3., rumen(kast) 310. necto, nexui, nexum, 3., plesti; oviti, ovenčati phalerae, arum, f., konjska oprava insignis, e, odličen (po svoji opravi) circumplector, obdajati, ovijati balteus, ei, m., jermen (franc, porte- epee) lato auro, obložen s širokimi zla¬ timi pločami, zlat subnecto, nexui, nexum, 3., podplesti; pritrditi, skupaj držati, spenjati teres, etis, okrogel, obrušen gemma, ae, f., dragi kamen, dragulj fibula, ae, f., zaponka 315. locum capio, na mesto se postaviti, razvrstiti se corripio, ripui, reptum, 3., zgrabiti; planiti spatium, ii, n., prostor; tekališče limen, inis, n., prag; ograja effundor, planiti, udreti, zagnati se ultima signare, cilj motriti, cilj imeti pred očmi abeo, ii, ire, oditi; steči emico, ui, 1., skočiti (naprej), zdir¬ jati ocior, ius, hitrejši spatio post relicto, (nato) vzadaj v 320. gotovi razdalji quo sub ipso, njemu za petami, ta¬ koj za njim calx, cis, f., peta tero, tri vi, tritum, 3., treti; dotikati se incumbo, ui, itum, 3., vleči se; na- 325. slanjati se na — transeo prior, prehiteti elabor, lapsus, 3., prior, naprej steči, uiti ambiguum relinquo, zmago neodlo¬ čeno pustiti advento, 1 ., prihajati, bližati se leviš, e, gladek; opolzek ut, kakor; kateri madefacio, 3., omočiti 330. super humum fundor, izliti se po tleh ovo, 1 ., veselja poskakovati; vese¬ liti se titubo, 1 ., majati se; vestigia t., oma¬ hujoči koraki premo solum, ob tla tiščati; presso solo, čeprav se je upiral ob tla; na tleh, kamor je bil stopil immundus, 3., nečist, umazan iimus m. - fimum, i, n., blato per lubrica, na opolzkem mestu 335. iacuit, je obležal spissus, 3., gost, grebast, grudav revolvor, zvaliti se, zavaliti se emico, gl. v. 319 munus, eris, n., darilo; usluga; za¬ sluga secundus, 3., naklonjen subeo, ire, dospeti, priti (na cilj) palma, ae, f., palma, znamenje zmage; zmaga; zmagovalec consessus, iis, m., skupščina 340. cavea, ae, f., votlina; klopi v polu- krogu; polukrog; gledališče favor, oris, m., (faveo), naklonjenost tutor, 1 ., (tueor), varovati, čuvati decorus, 3., dičen, lep, čaren gratior veniens virtus, krepost, ki se je zdela bolj prikupljiva prodamo, 1., proglasiti, proglašati 345. subeo palmae, jblizu zmage biti ordine moveo, iz reda spraviti insons, tis, nedolžen; ki ni padel po lastni krivdi tergum tergus, oris, n., hrbet, 350. koža 38 oneratus,3., (onus) obremenjen, oblo¬ žen villus, i, m., kosem, kosmatina laude, s slavo; pohvalno, slavno 355. fero, ferre, zadeti, izpodnesti facies, ei, f., postava, obraz udus, 3., moker Didymaon, onis, m., Didimaon, umet¬ nik artes, ium, umetelno delo 360. refigo, fixi, fixum, 3., odtrgati, sneti postis, is, m., podboj, vrata praestans, antis, odličen cursus, us, m., (curro), tek; pl. dirka perago dona, darove razdeliti si cui praesens v. a. in p., kdor čuti moč in pogum (= odločen pogum v prsih) evincio, vinxi, vinctum, 4., zvezati prepono, posui,positum, 3., postaviti bracchia, lakti 365. velatus, 3., zakrit; okrašen: rogovi so bili pozlačeni in okrašeni s trakovi vastus, 3., širen; silen tollo me, vzdigniti se; vstati effero ora, pokazati obraz, pokazati se 370. occubo, 1., ležati, počivati (v grobu) Bebrycia, ae, f., Bebricija, mesto ob Črnem morju fero me de gente, ponašati se z ro¬ dom, pokolenjem percello, culli, culsum, 3., pretresti; pobiti extendo, tendi, tentum, 3., razpeti; položiti moribundus, 3., umirajoč 375. prima proelia, prvi spopad iacto, 1 ., (iacio), metati; vihteti portendo, tendi, tentum, 3., prožiti; stegovati, raztezati alternus, 3., drug za drugim verbero, 1 ., šibati, bičati; v. auras, mahati po zraku adeo (virum), spopasti se, meriti se . induco manibus, na roke potegniti, roke obvezati z, natvesti (— zem) na roko cestus, us, m., cest, .jermen (za ro¬ koborbo, obit s svinčenimi krog¬ lami) 380. alacer, cris, e, 2. in 3., živahen, čil, vesel palma excedo, odpovedati se palmi zmage čredo me pugnae, v boj se spustiti quae finis standi, kaj stojimo, kaj čakamo quousque decet me teneri, do kdaj naj se mudim ducere (me) iube, dovoli, da odpe- 385. ljem ore fremo, 3., glasno pritrjevati reddo, reddidi, redditum, 3., izročiti gravis, e. od starosti potrt, prileten castigo, 1 ., šibati; c. dictis, grajati ut, kakor = ki torus, i, m., blazina; ležišče, sedež; t. herbae, travnat sedež, trava patiens, tis, potrpežljiv, miren 390. sino, sivi, situm, 3., pustiti memoro, 1 ., omenjati; govoriti; ma¬ gister m., o katerem si govoril, da je tvoj učitelj Eryx, ycis, m., Eriks, sin Buta in Venere, kralj Elimov v Siciliji, ki se je spustil celo s Herkulom v boj, a je bil premagan spolia, orum, n., plen; znamenje zmage sub haec, na to cedo, cessi, cessum, 3., umakniti se, izginiti pello, pepuli, pulsum, 3., pregnati; 395. p. metu, iz strahu hebeo, 2., top biti; sanguis h., kri zastaja, lena je tardo, 1 ., ovirati; t. senecta, vsled nadložne starosti frigeo, 2., zmrzovati; vires, f., moči so otrpnile eifetus, 3., oslabljen improbus, 3., bahav, nesramen 400. exsulto, 1 ., (salio) poskakovati; po¬ našati se, bahati se inducor, dam se zvabiti; inductus, zaradi haud venissem, ne bi bil prišel samo (zaradi) non meror (dona), ne puliti se za quibus manum ferre suetus, priha¬ jal je, z njimi okoli roke intendo, tendi, tentum, 3., napeti; i. bracchia tergo, obvezati lakti z jermenom tergum, gl. v. 352 animi, vsi terga septem boum, jermen, sešit 405. iz kože sedmih volov plumbum, i, n., svinec insuo, sui, suturn, 3., všiti 39 rigeo, 2., streati, trd biti (od) longe recuso , z vsemi štirimi se braniti verso, 1 ., (verso), obračati; tehtati (v rokah). vinclum vinculum, i, n., (vincio), vez; jermen volumen, inis, n., (volvo), zavinek, ovoj 410. referebat pectore voces, proglasil je besede iz svojih prsi germanus tuus: Enej in Eriks sta bila sinova Venere; gl. v. 392 iniicio, feci, fectum, 3., poškropiti frango, fregi, fractum, 3., zlomiti, razbiti; pass. part. razlit Alcides, ae, m., Alkid Ilerkul 413. melior, ius, bolj svež necdum, in še ne aemulus, 3., tekmujoč, zaviden caneo, 2 ., (eanus), siv biti, siveti sedet (animo) Aeneae placet probo, 1 ., odobravati auctor, oris, m., povzročitelj; ki na¬ govarja k remitto, miši, missurn, 3., nazaj po¬ slati ; odpustiti 420. exuo, 3., sezuti, razgaliti duplex, icis, dvojen; (iz dvojnega, debelega blaga) amictus, us, m., (amicio), odeja; obleka membrorum artus, sklep krepkih udov; mogočne kosti 425. palma, ae, f„ dlan; roka consisto in digitos, na prste sto¬ piti arrectus, 3., pokončen, pokonci vzpet abduco retro, nazaj potegniti, nazaj skloniti extulit ad superas auras, vzdignil (lakti) v višnje zrakove arduus, 3., strm; visok mantis immisceo (= consero) spo¬ prijeti se lacesso, cessivi, cessitum, 3., vabiti; 1. proelium, začeti boj 430. pedum motu melior, urnejših nog; jačji v gibčnosti nog moles,,is, f., velikost tardus, 3., počasen; šibek, slaboten labo, 1 ., tresti se, šibiti se aeger anhelitus, težka sapa vulnus, eris, n., rana, udarec; v. iactare inter se, mnoge udarce si zadati ingemino, 1 ., podvojiti, ponovno uda¬ riti cavum latus, otla stran, bok pectore sonitus dare, zadevati prsi 435. z glasnim udarcem, v prsih vzbu¬ jati grozen odmev errat crebra manus , zaporedoma šviga roka (okoli ušes in senec) crepito, 1, pokati mala, ae, f., lice nisu eodem, opirajoč se na isto mesto; na istem mestu corpore exeo tela, s kretnjami se izogniti udarcem moles, is, f., oblegalen stroj, pri¬ prava circumsedeo, sedi, sessum, 2., oble- 440. gati montanus, 3., (mons) gorski castellum, i, n., kastel, trdnjava aditus, us, m., (adeo), dohod pererro, 1 ., prebloditi; prehoditi, pre¬ skušati urgeo, 2., pritiskati adsultus, lis, m., (salio), naskok irritus, 3., brezuspešen, zastonj insurgo, surrexi, surrectum, 3., vzdig¬ niti se alte effero, visoko zavihteti a vertice, od zgoraj elabor, lapsus, 3., izogniti se, na 445. stran skočiti effundo vires in ventum, stresti moči v zrak; v zrak udariti ultro, sam (od sebe), po vrhu, vrhu tega gravis, ogromen pondus vastum, velika teža cavus, 3., otel, izvotlen Erymanthus, i, m., Erimant; Eri- mantsko gorovje v Arkadiji radicibus eruo, izrvati s korenino vred pinus, us, f., smreka 450. consurgo studiis, poln zanimanja vstati tardatus, 3., oviran, t. non est, ni izgubil poguma, ni ga motilo casus, us, m., padec, nesrečen slučaj, nezgoda acrior, toliko huje suscito, 1 ., izpodbadati, podžigati agit praecipitem, podil ga je hitro 455. incendo, cendi, censum, 3., zažgati; podžigati, dati conscia virtus, zavest hrabrosti, moči 40 ardens, dentis, goreč aequor, oris, n., ravnina nec mora nec requies, brez miru in počitka quam - ut, kakor crepito, 1 ., šumeti, bučati culmen, inis, n., streha 460. pulso, 1 ., (pello), tolči, pestiti; suvati verso, 1 ., (verto), vrteti, obdelavati; sukati acerbus, 3., grenak; animis a., z odurnim gnevom mulceo dictis, tolažiti s (prijaznimi) besedami; prijazno prigovarjati 465. conversus, 3., obrnjen, nenaklonjen dirimo, emi, emptum, 3., ločiti; kon¬ čati (boj) genua aegra traho, slabotna kolena vleči utroque, na obe strani; zdaj sem, zdaj tja 470. crassus, 3., debel, strjen eiecto, 1 ., (iacto), ven metati, bruhati superans animis, s prekipevajočim pogumom, samozavesten qua a morte, od kakšne smrti 475. revocatum (a pugna): *7coxaXeoavxs; adstabat, je stal zraven durosque caestus, dextra reducta, inter. m. c. libravit reduco, duxi, ductum, 3., nazaj po¬ tegniti, vzdigniti libro, 1 ., tehtati; zavihteti 480. arduus, visoko illido, lisi, lisum, 3., udariti ob, v effringo, fregi, fractum, 3., razbiti sterno, stravi, stratum, 3., pobiti; pass. pasti procumbo, cubui, cubitum, 3., zva¬ liti se super, k temu, zraven melior, boljši (Entel zaničuje baha¬ vega Dareta) persolvo, solvi, solutum, 3., plačati, žrtvovati repono, posui, positum, 3., odložiti 485. malus, i, qi., jambor; m. erigo, po¬ konci postaviti jambor traiecto in fune, na vrvi, priviti okoli jambora tendo, tetendi, tentum, 3., napeti, nameriti ferrum, i, n., puščica malo ab alto, na vrh jambora 490. deicio, ieci, iectum, 3., dol, noter j vreči I exeo, ire (e galea), ven priti, izžre¬ ban biti Hyrtacides, ae, m., Hirtacid, sin Hir- takov clamore secundo, med veselim vpi¬ tjem evincio, vinxi, vinctum, 4., obvezati, ovenčati Pandarus, i, m., Pandar, sin Likaona, 495. voditelj Likijcev, spreten strelec confundo, tudi, fusum, 3., zliti, zme¬ šati; foedus c., motiti, ovirati skle¬ nitev premirja missus (a Pallade) torqueo (telum), zavrteti, nameriti, izstreliti, zalučati galea ima, na dnu šlema subsido, sedi, sessum, 3. vsesti se; obsedeti, ostati (na dnu) laborem iuvenum tempto, 1 ., posku¬ siti se v mladeniškem delu incurvo, 1., (curvus), upogniti, napeti 500. flecto, flexi, flexum, 3., upogniti depromo, prompsi, promptum, 3., ven vzeti (iz) nervus, i, m., žila, kita; tetiva strido, 3. = strideo, 2., šumeti, žviž¬ gati, (za)zveneti volucris = volans, leteč diverbero, 1 ., (s šibanjem) razdvojiti, razkrojiti (ozračje) infigo, fixi, fixum, 3., zapičiti; za- dreti v; pass. zadreti se arbor, oris, m., drevo; les intremisco, ui, 3., stresti se 505. timuit pennis, boječ je zafrfotal ales, itis, m., ptič, krilatec omnia sonuerunt, vse je zadonelo (od neznanskega tleskanja, vršenj a) adduco, duxi, ductum, 3., nategniti, napeti alta peto, v višino meriti valeo, ui, 2., moči 510. nodus, i, m., vozel, zanka, zadrga lineus, 3., platnen queis = quis = quibus innecto, gl. v. 425 in Notos, v vetrove rapidus, 3., deroč, hiter Eurytion, onis, m„ Evrition, imeni¬ ten strelec in vota voco, na pomoč klicati, gl. v. 234 aren parato tela contenta teneo, na napetem loku imeti puščico pri¬ pravljeno 41 °15. vacuns, 3., prazen, prost speculor, 1 ., iskati z očmi, gledati; opazovati; zapaziti plaudo, plausi, plausum, 3., frfotati, s perotmi tleskati figo, fixi, fixum, 4., pribiti; prebosti, prestreliti sub nigra nube, v črnih oblakih fixam, zapičeno (puščico) supero, 1 ., = supersum, preostajati, ostati amissa palma, za katerega je bila zmaga izgubljena °2(). aeriae aurae, nebeško ozračje; vi¬ soko o. contendo, tendi, tentum, 3., napeti; nameriti, ustreliti sono, 1 ., doneti, bobneti, zveneti obicio, ieci, iectum, 3., nasproti vreči; pass. prikazati se magno augurio futurum, ki je bila (prikazen) velikega pomena za bodočnost ingens, entis, velikanski; izreden serus, 3., pozen, bodoč terrificus , 3., strašen, strašilen, v _ grozčč 5 25. liquidus, čist ardeseo, arsi, 3., vžgati se arundo, inis, cev; puščica signo, 1 ., zaznamovati consumo, sumpsi, sumtum, 3., po¬ rabiti ; pass. zgoreti tenues venti, tenke sape recedo, cessi, cessum. 3., nazaj sto¬ piti; izginiti, zgubiti se religo, fixi, fixum, 3., odtrgati, utr¬ niti transcurro, 3., leteti poprek, mimo (po nebu) volantia, spoče (spejoče) hiteče crinem duco, rep vleči za seboj attoniti animi haesere, strmeč so w stali °«. maximus, veledušen abnuo, 3., odkimati; a. nomen, od¬ kloniti pomembno prikazen cumulo, 1 ., nakopičiti; oblažiti, ob¬ dariti, obsipati auspicium, ii, n., (avis, spicio) opa¬ zovanje ptičjega leta; prikazen duco honores, časti dobiti exsors, tis (sors), izven žreba, brez , žreba impressus signis, z vdelanimi po¬ dobami Cisseus, ei, ak. ea, m., Cisej, traški kralj, oče Ilekube in magno munere, kot časten dar (sui) monumentum, za spomin, pom¬ nik pignus, oris, n., poroštvo, znak honorl praelato invideo , zavidati 540. zaradi prednosti v časti (— prven¬ stva) ingredior, gressus, 3., priti rumpo, rupi, ruptum, 3., zlomiti; razstreliti mitto, gl. v. 286 545. impubes, is, nedorasel, mlad Epytides, ae, m., Epitid, Perifa, spremljevalec Julov puerile agmen, deška četa cursus e. instruo, pripraviti vse po¬ trebno za dirko: urediti konjsko dirko avo, dedu na čast 550. turma, ae, f., oddelek konjenice; četa, trop circus, i, m., igrišče infundor, uliti se, navaliti se, steči se decedo, cessi, cessum, 3., nazaj sto¬ piti, umakniti se campos esse iubet patentes, zapove izprazniti prostor na ravnini incedo, cessi, cessum, 3., prikorakati freno, 1 . brzdati, obrzdati mirata fremit, hrumeč so občudovali 555. premo, pressi, pressum, 3., stisniti; pokriti tondeo, totondi, tonsum, 2., striči, pristriči, obrezati (vejice v vencu) corneus, 3., drenov hastlle, is, n., držaj sulice, toporišče; sulica praeiigo, fixi, fixum, 3., spredaj na¬ takniti, spredaj okovati leviš, e, gladek, uglajen; svetel pectore summo, z vratu visi na prsi ilexilis, e, (flecto), upogljiv flexilis circulus, upogljiv obroč obtorqueo, torsi, torturn, 2., zviti, splesti vagor, 1., okoli hoditi, jahati; okoli 560. se kretati partior, titus, 4., razdeliti; „v raz¬ deljenih vrstah 1 ' par, enak; ravnotoliko magister, vaditelj acies, ei, t., ostrina, vrsta, četa nomen referens, istega imena ko — 42 Polites, ae, m., Polit, sin Prijamov ] 565. auctura (Italos), ki ima povečati; ki bo povečal bicolor, oris, dvobarven, pisan, lisast, marogast macula, ae, /., lisa; primi pedis, spodnje noge (ob kopitu) ostento, 1 ., (ostendo) kazati; arduus o., noseč pokonci vestigium, ii, n., stopinja; stopalo gens Atia: Mati Avgustova je bila hči M. Atija Balba 570. equo invehor, vectus, 3., prijahati candidus, 3., bliščeče bel; c. Dido, zlata Dido esse sui dederat, je podarila fertur equis, jaha na konjih excipio, cepi, ceptum, 3., sprejeti 575. lustro, 1., gledati; razmotriti (oči) paratis (dat.) signum dedit, ko so bili pripravljeni, je dal znamenje clamore, z vzklikom longe, od daleč; da se je daleč sli¬ šalo flagellum, i, n., bič; insono fl., z bi¬ čem pokniti, počiti 580. discurro, curri, cursum, 3., zdirjati narazen pares, v enaki vrsti terni agmina solvunt, po trije roji (= tropi) so razkrojili glavno četo (agmen) diduco choros, kolone odločiti vocatus, 3., poklican, na povelje converto vias, obrniti se, vrniti se fero, ferre, (za)vihteti alios cursus ineo, jahati na drugo stran, zdirjati drugam recursus ineo, nazaj jahati, nazaj pridirjati adversi spatiis, nasprotni po pro¬ storu; obrnjeni drug proti dru¬ gemu impedio, (zamotati) orbes orbibus, krog s krogom objeti ( zaplesti) alternus, 3., drug za drugim; zame- j noma cieo, civi, citum, 2., vršiti, delati 585. terga nudo, 1., hrbet pokazati spiculum, i, n., kopje pariter, složno iter textum habuisse fertur (labirint) je baje imel (med temnimi ste¬ nami) zavito pot viis, abl. causae mille, tisoč; neštet anceps dolus, dvojna zvijača; ne¬ varna blodnja signa sequendi, znamenja pota, zna- 5110' menja izhoda qua, da bi tako fallo, fefelli, falsum, 3., ukaniti; odtegniti očem indeprensus, 3., nerazumljiv, neza- popadljiv irremeabilis, e, iz katerega ni vrnitve (= izhoda), brez vrnitve error, oris, m., zmota haud alio cursu, ravnotako (tekati) vestigia impedio, sledove zabrisati, zmešano jahati texo, texui, textum, 3., zaplesti; zdru¬ žiti no, 1., plavati Carpathius, 3., karpatski; morje med 5 9o- otokom Karpatom (KapracHoj) in Ciprom cursus, pl. dirka certamen, inis, n., (certo), borba; bojna igra refero, rettuli, relatum, ferre, obno¬ viti, zopet uvesti priscus, 3., starodaven celebro, 1 ., slaviti, obhajati pubes, is, {., mladina patrius honos, slava očetov 600' hac tenus, do tukaj, do sedaj, tako dolgo iidem novo, 1 ., zvestobo spremeniti; pokazati (zopet) staro nezvestobo, se izneveriti sollemnia refero, doprinašati, obha- 60 jati slavlje adspiro ventos eunti, vetrove pih¬ ljati na pot multa moveo, mnoge naklepe ko¬ vati, razmišljati saturo, 1 ., nasititi; potolažiti dolorem, z ozirom na bol, rano viam celero, 1 ., pospešiti pot, hiteti po poti frames, itis, m., pot, steza 6l0- decurro, 3., steči, zdrkniti concursus, us, m., stekanje, stek, stečina, vreva, gneča acta, ae, {., (i.v.zvj), obala vox una (erat) enako tožijo 61& - taedet, pertaesum, 2., gabiti se; na¬ veličati s-e repono,posui, positum, 3., edložiti Tmarius, 3., tmarski; Tmaros je bilo 626' gorovje blizu Dodone 43 genus, eris, n., plemenit rod fuissent, (konj.), (osebno mnenje Iride) infero me, stopiti med, pomešati se ”'~5. reservo, 1 ., prihraniti verto, verti, versum, 3., obračati; pass. potekati emensae ferimur, premeriti in vo¬ ziti se; okoli se potikati sidus, eris, n., zvezda; podnebje seguor, 3., slediti, iskati volvimur undis, valovi se igrajo z nami, valovi nas premetavajo ”30. Eryx, gl. v. 346 iacio, ieci, iactum, 3., vreči; temelj položiti, zgraditi nusquam, nikjer ”35. quin agite, na delo torej infaustus, 3., (faveo, nenaklonjen, nesrečen fax, facis. f., baklja. ago (rem) izvršiti nec mora est, in ne sme se odlašati prodigium, ii, n., proroška prikazen ”40. ministro, 1., podajati; ponujati, infensus, 3., sovražen, uničujoč procul, daleč connitor, nixus, 3., napenjati, truditi se; upeti se; (connixa) upenši se corusco, 1,, vihteti arrectae mentes erant, pozorne so bile, strmele so stupefio , ostrmeti; prestrašiti se; preplašiti se ”45. Pyrgo, us, h, Pirga, dojilja Prija- movih otrok noto, 1 ., zaznamovati; paziti, gledati decus, oris, n., dika, čar, milina ardentes oculi, plamteče oči spiritus, us, m., dih sonus, i, m., zvok, glas (kako zveni njen glas) gressus, us, m., (gradior) hoja, korak ”50. dudum (diu, dum), ravno danes; ravnokar digredior, gressus, 3., oditi indignor, 1 ., nejevoljen biti munus, eris, n., darilo; opravilo, slavlje anceps, cipitis, (caput), dvoglav, v dvomu, neodločen malignus, 3., poreden, jezen, srdit ”55. ambiguus, 3., dvojen; omahujoč, ne¬ gotov fatis vocantia regna, kraljestvo, ka¬ mor jih je klicala usoda pares alae, enakomerno se zibajoče peroti seco, secui, sectum, 1., sekati, pre¬ dreti attonitus, 3., od groma zadet; prestrašen, ostrmel furor, oris, m., besnost focus, i, m., ognjišče 660. penetralis, e, notranji, v hiši virgultum virguletum, i, n., (virga), grmičevje, šibje, dračje immissis habenis, s prostimi vajeti; nebrzdan vulcanus ignis transtrum, i, n., (veslaška) klop pictus, 3., (pingo), poslikan, opleskan cuneus, ei, m., klin; sedež v (gle¬ dališču) volito, 1., letati; plavati, valiti se 665. favilla, ae, f., žerjavica; pepel acer, eris, e, jadrno turbo, 1 ., zmešati, razburiti exanimis, prepaden quo tenditis, kam hočete, kaj mi¬ slite civis, is, f., državljanka 670. inanis, e, prazen, otel simulaera belli ciebat, je proizvajal bojno sliko accelero, L, prihiteti 675. passim dilfugiunt, se razprše in beže, so razbežale; beže na vse strani concava saxa, skalne votline piget, 2., mrzi jih, sramujejo se mutatus, 3., spremenjen, drugih misli excutio, cussi, cussum, 3., otresti vires indomitas pono , neukročeno 680. moč izgubiti robur, oris, n., hrastovina; tramovje stuppa, ae, predivo, povesmo vivo,,.vixi, victum, 3., živeti; tleti vomo, ui, itum, 3., bruhati tardus, 3., počasen; počasi se kadeč lentus, 3., počasi prodirajoč, lazeč vapor, bris, m., vročina, sopara edo, esse, razjedati descendo, scendi, scensum, 3., dol stopiti; razširjati se pestis, is, f., kuga; poguba infusa flumina, polivanje z vodo abscindo, seidi, scissum, 3., odtrgati, 685. strgati exdsus es odisti ad unam, do zadnjega vse pietas antigua, nekdanja milost 44 respicio, spexi, spectum, 2., gledati na 690. tenues res, borne stvari, mal imetek demitto morti, smrti izročiti; pogu¬ biti, uničiti obruo, rui, rutum, 3., pokriti, po¬ kopati z, zagrniti edo, edidi, editum, 3., izdati; e. (dieta), izgovoriti imbres effunduntur, ploha se ulije furo, ui, 3., besneti, divjati sine more sine exemplo, nena¬ vaden; nebrzdan ardua terrarum, vrhovi gora 695. ruo, rui, rutum, 3., dreti, liti imber turbidus aqua, ploha buče¬ čega vodovja densis Austris, med gostim buča¬ njem (južnih) vetrov super, zgoraj (na krovu) robora madescunt, od tramovja cur¬ lja, tramovje se moči restinguo, stinxi, stinctum, 3., poga¬ siti, zadušiti 700. acerbus, 3., grenak; bridek curas muto versans, obračajoč, oma¬ hujoč skrbi spreminjati; v raznih skrbeh premišljati resido, sedi, sessum, 3., usesti se, naseliti se capesso, capessivi, capessitum, 3., zagrabiti, poiskati, zavzeti quem unum decuit, katerega je učila, kakor nobenega drugega 705. multa insignem reddidit arte, ga je odlikovala z marsikatero umet¬ nostjo responsa dare, odgovarjati; razla¬ gati, tolmačiti portendo, tendi, tentum, 3., naprej stegniti, pomoliti; naznanjati infit (verbum defectivum) začne trahunt retrahuntque, vlečejo in zo¬ pet vlečejo; nazaj vlečejo ( od¬ vračajo) z vso silo 710. consiliis socium capio, pozvati na posvet, posvetovati se z coniungo, iunxi, iunctum, 3., pri¬ družiti (si) volentem, hotečega? in on bo zado¬ voljen superant, kar jih je preveč, (ker so 4 ladje zgorele) inceptum, i, n., (incipio) početje res, podjetje 715. invalidus, 3., slaboten moenia, ium, n., zidovje; stalno do- movje sine, dovoli permisso (nomine) s tvojim dovo¬ ljenjem, če ti dovoliš diducor in omnes curas, pogreznem 72& se v skrbi, tisoč skrbi se me po¬ lasti subvehor, vectus, 3., peljati se; s. polum tenebat, pripeljala se je do pola = do srede neba bigae, arum, f., dvovprežni voz exercitus, 3., izurjen, izkušen; ki si 7$' prestal izkušnje trojanske usode depello, puli, pulsum, 3., odgnati, odvrniti asper cultu, (v načinu življenja) 730 . neolikan, robat debello, 1 ., (z bojem) premagati = KaTanokepetv Dis, tis Pluto Averna, orum, n., Avern congressus, us, m., sestanek; meos, z menoj concilium, ii, n., skupščina, družba; 7 -P- c. colo, bivati v družbi ' castus, 3., čist, deviški sanguine, s pomočjo (krvavih) da¬ ritev iamque, zdaj pa non torguet medios cursus, (vlažna) noč kroži po sredi svoje poti; gl. v. 721; polnoči je Oriens, ientis, m., vzhod, jutro afflo, 1 ., navdahniti, nadihniti anhelus, 3., sopihajoč (grozni, kruti Orient je dihnil v me s sapo so¬ pečih konj) quo ruis, kam dreviš 740' fugio, fugi, 3., pobegniti; izginiti proripio, ripui, reptum, 3., naprej zgrabiti; teči complexus, us, m., objem arceo, ui, 2., ovirati, zadrževati sopio, ivi, itum, 4., uspavati; sopitus ugasel, tleč Lar, ris, m., lar, hišni bog, varuh canus, 3., siv, častitljiv penetralia, ium, n., notranjost; sve- tišče far, farris, n., pira, pirovica 745’ veneror, 1 ., častiti acerra, ae, kadilnica edoceo, ui, 2., poučiti, razodeti sententia constat, načrt‘imeti, na¬ meravati, trden sklep imeti haud mora consiliis, takoj se začne . posvetovanje ‘°0- transcribo, scripsi, scriptum, 3., pre¬ pisati (v meščansko listo) novo, 1 ., obnoviti, novo stesati flammis ambesus, ožgan repono, posui, positum, 3., nazaj de¬ jati, nadomestiti rudens, tis, m., vrv (s katero se ja¬ dra privežejo na jadrenico) apto, 1 ., dejati (na svoje mesto), pri¬ lagoditi ; pritrditi bello vivida virtus, polni žive (go- » reče) bojaželjnosti designo, 1 ., zaznamovati sortior, itus, 4., izžrebati, po žrebu razdeliti indico, dixi, dictum, 3., napovedati; določiti ius, iuris, n., pravo; pravica, pred- / pravica, postave, zakon voco, 1 ., poklicati, izvoliti fundo, l., (fundus), temelj položiti, s ustanoviti ®0. Idalius, 3., Idalski; v Idaliju na Ci¬ pru je bil tempelj in log Venere late sacer, daleč na[okoli svet, češčen epulor, 1 ., gostiti se, praznovati aris honorem facere, oltarjem izka¬ zovati čast; pri oltarjih opravljati sveto opravilo sterno, stravi, stratum, 3., nastlati; ugladiti, pomiriti creber aspirans, krepko, neprestano v pihajoč "u. procurvus, 3., zakrivljen, zaokrožen facies, ei, f., podoba; pogled na intolerabilis, e, neprenesljiv l|f) - vitulus, i, m., tele agna, ae, f., jagnje solvo, solvi, solutum, 3., odvezati (vrv, s katero je bila ladja prive¬ zana na suho) ex ordine, po vrsti caput evinctus foliis, z vencem okoli glave tonsus gl. v. 556. 1 ‘5- porricit proicit verio gl. III. v. 290. exercitus curis, mučen od skrbi; v j skrbeh pectus, srce, duh non exsaturabilis, e, nenasitljiv, ne¬ nasiten descendo in preces, ponižati se in prositi pietas, usmiljenje mitigo, 1 ., (mitis) ukrotiti; potola¬ žiti, ganiti infringo, fregi, fractum, 3., zlomiti, upogniti, ukrotiti exedo, edi, esum, 3., izjesti; pogu- 785. biti traxe traxisse per omnem poe- nam, trapiti v vsaki bedi perimo, emi, emptum. 3., ugonobiti, uničiti insequor, 3, zasledovati sciat, sama ve moles, is, f., vihar excieo, civi, citum, 2., vzbuditi- maria omnia caelo miscuit, vse morje je razburila do neba ago, egi, actum, 3., gnati, pripraviti 790. do, zapeljati foede, sramotno linquo relinquo 795. quod superest, kar še preostaja do trado, 3., izročiti; zaupati tuta vela, varna jadra (vožnja) concedo, cessi, cessum, 3., dovoliti domitor, oris, m., krotilec, gospodar las omne est, popolnoma prav je, 800. s polnim pravom genus duco, rod izvajati comprimo, pres§i, pressum, 3., stis¬ niti ; krotiti rabies, ei, f., besnost exanimatus, 3., brez sape, zasopel, 805. utrujen impingo, pegi, pactum, 3., vreči ob, zapoditi repletus, 3., prenapolnjen congredior, gressus, 3., spopasti se nec dis nec viribus aequis, kateremu niso bili ni bogovi tako naklonjeni, niti moči jednake cava nube rapio, zaviti v oblak in 810. odnesti ab imo verto, do tal porušiti periurus, 3., krivoprisežen, vero¬ lomen mens eadem perstat mihi, imeti isto mišljenje; biti istih misli do, 1., dati; žrtvovati S15. permulceo, mulsi, mulsum, 2., gla¬ diti, potolažiti, pomiriti laeta: prestavi proleptično auro iungo, 3., v zlat jarem vpreči ferus, 3., dvoji; ognjevit habenas effundo, vajeti spustiti volo, 1 ., drčati 46 820. subsido, sedi, sessum, 3., poleči se, upasti' aequor aquis tumidum, morje s ki¬ pečimi vodami sternor, 3., poleči se sub axe (curriis) t., pod drdrajočim, grmečim vozom facies (apparent) cetus, i, m.-, pl. čete (mjTTj), morske zverine, kiti Glaucus, i, m., Glavk, vedežujoč po¬ morski bog Inous, 3., Inin; od Ine, hčere Kad- move Tritones, um, Tritoni, morski de¬ moni, spremljevalci Neptunovi Phorcus, gl. v. 244 825. laeva teneo, na levi biti Thetis, idis, f., Tetida, morska bo¬ ginja _ Melite, es, f., Melita, nimfa Panopea, gl. v. 241 Nesaee, es (NujaaTa), Nezeja, nereida Spio, us (STistro), f., Spijo, nereida Thalla, ae, f., Talija, nimfa Cymodoce, es = Cymodocea, Ki- modoka, nereida suspensus, 3., obešen; negotov, ne¬ miren; vnet; razigran blandus, 3., prilizljiv, prijeten, la¬ skav vicissim, zamenoma, drug za drugim pertempto, 1 ., preskušati, pretresati; prevevati ocius, hitreje; hitro attolo, 3., pokonci postaviti bracchium, ii, n., jadrenica; b. in- tendi veliš, jadra napeti na jadre- nice 830. pes, pedis, m., vrv za obračanje ja¬ dra (spodaj na levem in desnem robu jadra) pedem facio, vrv napeti solvo sinus, spustiti napeto jadro cornu, us, n., rog; konec, vrh ja- drenice detorqueo, torsi, tortum, 2., zasukati in odsukati suum flamen, ugoden pih, veter princeps, ipis, prvi'; spredaj agmen, inis, n. (ago) vrsta, brodovje cursum contendo, tek naravnati 835. meta, ae, f., meja contingo, tigi, tactum, 3., dotakniti se; doseči placidus, 3., mil, lahek; krepilen laxo, 1 ., zrahljati; krepiti, okrep¬ čati fusus, 3., (fundo), izlit; zleknjen sedile, is, n., sedež; klop dimoveo, movi, motum, 2., razmak¬ niti tenebrosus, 3., temen peto, petivi, petitum, 3., hiteti proti 840. Phorbas, antis, m., Forbant, Tro¬ janec loquela, ae, f., govorjenje; beseda Jasides, ae, m., Jazid, sin ali poto¬ mec Jazi j a, kralja argejskega aequatus, 3., izjednačen, jednako- meren splro, 1 ., dihati; pihati datur hora quieti, urica je za spa- nj e furor, 1 ., (fur), izmakniti; odteg- 849' niti ineo munera, službo prevzeti (za koga) vix attollo lumina, komaj držim oči odprte; oči mi lezejo skupaj mene iubes ignorare, veliš, da naj ne poznam monstrum, i, n., prikazen quid enim, kaj pač ? kaj ? mari ? 850- čredo, credidi, creditum, 3., verjeti; zaupati, prepustiti deceptus, tolikrat prevaran (od go¬ ljufivega jasnega neba) nusquam amitto non a., ne spu¬ stiti clavus, i, m., žebel na krmilu; krmilo affixus et haerens, kakor pribit in privezan sub, proti ramus madens rore Lethaeo, vejica, mokra od letejska rose soporo, 1 ., uspavati; soporatus vi Stygia, prepojen s stigijsko močjo quasso, 1 . (quatio), stresati, potresti, 85 3 ' stresti cunctanti, čeprav se je branil natans, antis, plavajoč; moten solvo (in somnos), razrešiti; zapreti laxo, 1 ., zrahljati, raztegniti, upo¬ kojiti superincumbo , cubui, cubitum, 3., vleči se na, objeti revello, velli, vulsum, 3., odtrgati praeceps, cipitis (caput), na glavo tenuis, e, tenak, prozoren ales, kot ptič non secius, nič drugače, vseeno 47 fertur, leti naprej promissis, vsled obljub, kakor je obljubil adeo, celo advecta subibat (classis), je plulo proti; se je bližalo Sirenes, um, Sirene difficilis, e, težaven; nevaren 865. albus ossibus, bel od kosti; posut z belimi kostmi fluito, 1 ., valovati, gugati se; gnan biti od valov rego, rexi, rectum, 3, vladati, krmi¬ liti, voditi VI, knjiga. 1. sic fatur lacrimans (&g cpaio §axpuxšcov) se nanaša na zadnja dva verza V. knjige immitto, 3., spustiti (v); i. classi ha- benas, prepustiti ladjevju vajeti, jadrati s polno sapo adlabor, 3. = adpello, 3., pripluti, pristati Euboicus, 3., evbejski; Kume so se¬ zidali evbejski naselniki iz Hal- kide obverto, verti, versum, 3., obrniti proti (morju) tenax, acis, (teneo), trdno držeč, mo¬ čan fundo, 1 ., podstavo dati, na dnu pritrditi; na dnu držati 5. praetexo, texui, textum, 3., predtkati, obrobiti; razvrstiti se ob emico, gl. V., 319. Hesperius, 3., večerni, zahodni, ital- ski semen, inis, n., seme; s. fiammae, iskra abstriisus, 3., skrit, speč silex, icis, m., kremen rapio, 3., ugrabiti, drveti; r. silvas, skozi gozde dreti flumen, inis, n., (fluo), tekoča voda, studenec praesideo, 2., spredaj sedeti; nače¬ lovati, ščititi lO. secretum, i, n., (secerno) ločeno, skrito domovje antrum, i, m., jama, votlina peto, 3., hiteti proti (v) mens animusque, razum in duh inspiro, 1 ., vdihniti, navdihovati vates Delius, delski prorok = Apo¬ lon Trivia, ae, f., Trivija, boginja križ- potov = Hecate 15. praepes, etis, (prae, peto) naprej hiteč, hitro leteč, brz eno, 1 ., odplavati Arctos, i, f., Veliki medved, zvezda blizu severa = sever arx Chalcidica, halkiški grad ( sve¬ tišče Apolonovo); gl. v. 2. leviš, e, lahek, v lahnem poletu redditus terris, vrnjen zemlji; ko je (tu) zopet stopil na zemljo remigium, ii, n., vesla; r. alarum, veslajoče peroti foris, is, i., durnica, dverno krilo; 20. pl. vrata Androgeos, ei, m., Androgej, sin Mi- nojev, katerega so Atenci ubili, ker je pri vseh igrah zmagal; Mi- noj je nato Atence prisilil, da so mu pošiljali vsako leto 7 mlade¬ ničev in 7 mladenk za Minotavra Cecropides, ae, m., Kekropid, poto¬ mec Kekropov = Atenec poenas pendo corpora, dajati za ka¬ zen telesa stat adstat, zraven stoji urna ductis sortibus, urna, iz katere so potegnili žrebe contra respondet, tej (sliki) odgo¬ varja, na drugi strani je elatus, 3., (effero), vzdignjen; e. mari, iz morja se vzdigujoč; sredi morja Cnosius (Gnossius) 3., gnoški, kretski (po glavnem mestu Gnossus) tauri, do bika (gen. obj.) suppono, posui, pos(i)tum, 3., pod¬ takniti, podvreči furtum, i, n., tatvina; furto (abl. modi) skrivaj, zvijačno Pasiphae, es, f., (llaaicpav), vsem sve- 25. teča) hči solnčnega boga Hiperi- ona. sestra Kirkina, soproga Mi- nojeva; ker je izdala Vulkanu razmerje Venere in Marsa, ji je vžgala Venera ljubezen do bika proles biformis, dvolični zarod Venus nefanda, (neizrekljiva =) ostudna ljubezen 48 labor domus, s trudom zgrajena hiša, umetna hiša inextricabilis, e, (trico, motati), ki se ne da razmotati, zamotan error, oris, m., zmota; zamotan hod¬ nik, blodnjak, blodišče regina, ae, f., kraljičina (Ariadna, hči Minojeva, se je zaljubila v Tezeja) dolus, i, m., zvijača, zvijačna na¬ prava ambages, is, f., zavinek, ovinek resolvo, 3., razrešiti, razmotati 30. rego, rexi, rectum, 3., vladati, voditi filum, i, n., nit sineret = si sineret, če bi pripuščala (bol) casus, sc. Icari, padec effingo, finxi, fictum, 3., upodobiti cado, 3., pasti, omahniti guin, da, gotovo (služi v poudarek in se v prestavi lahko izpusti) protinus, kar naprej, venomer, na¬ enkrat perlego oculis, pregledati 35. Trivia, gl. v. 13. Glauci, (sc. filia) prim. K£pa>v MtluctSou non hoc tempus poscit, zdaj ni čas za - intactus, 3., (tango), nedotaknjen, še ne vprežen praestiterit (od praestat, 1.), bolje je de more, po običaju, po stari šegi bidens, entis; dvozob; žival, ki ima že obe vrsti zob, ovca 40. non moror sacra, ne muditi se z daritvami, takoj žrtvovati excisum (est) latus Euboicae rupis in antrum ingens, v skalo egejske pečine je izsekana velikanska vot¬ lina ruo, rui, rutum, 3., dreti, prodirati, prihajati 45. posco fata, zahtevati, vprašati za usodo deus fApollo), sc. adest non voltus, non color unus, non comptae mansere comae, ni imela več prejšnjega ob¬ ličja, ne prejšnje barve in lasje niso ostali v redu como, compsi, comptum 3., poče¬ sati, splesti, lišpati, urediti^ ure¬ jati anhelus, 3., sopeč; pectus a. (est), težko sopejo prsi tumeo, 2., otekati; kipeti, vzkipeti rabies, ei, £, (|j,av£a, pacvsaD-at, pdvuj) besnost, ekstaza, zamaknjenost videri = videbatur nec mortale sonans (= sonabat) 50. njen glas ni donel kakor človeški adflo, 1 ., navdahniti numen iam propioris dei, moč bli¬ žajočega se boga cesso, 1 ., obotavljati se; c. in vota, obotavljati se z obljubami neque enim, pač ne, gotovo ne dehisco, 3., zazijati; odpreti se attonitus, 3., (tono), kot od groma zadet, pretresen, navdahnjen; poln božanstva gelidus tremor currit per, mrzla groza pretrese (spreleti) preces fundo, prošnje izlivati = pro- 55. siti pectore ab imo, iz dna srca, iz dna duše direxti direxisti, si je naravnal (nameril) Aeacidae = Achillds, Ahil je bil vnuk Ajakov obeo, ire, okoli hoditi, oblivati intravi maria — gentes (cevgma- tično) vozil sem se po morjih — prišel k penitus, adv. do dna, globoko, po¬ polnoma repos(i)tus, oddaljen, na strani le¬ žeč, skrit Massyli, orum, m., Masilci, numid- 60. sko pleme, vzhodno od Karta¬ gine praetendo, 3., naprej napeti, dejati pred; p. Syrtibus, ob Sirtah ležeč prendo prehendo, 3., zagrabiti, držati, dospeti Troiana fortuna, nesrečna trojanska usoda fuerit seciita, naj je sledila, naj sledi (zdaj pa naj neha) Pergameus Troianus praescius, 3., naprej vedoč; ki vidi 65. v duhu bodočnost, ki ve za bo¬ dočnost indebitus scil. mihi fatis, nepristo- ječ, ki ne pripada po usodi, ki ni od usode določen consido, sedi, sessum, 3., vsesti se, naseliti se agito, 1 ., (ago), preganjati solidus, 3., trden, masiven, čist 49 70. institnam templum — iestos dies (cevgma prim. 59) sezidal bom — in vpeljal, prim. v. 59. penetrale, is, n., (a8uxov) notranji clel, kapela, svetišče sors, tis, f., usoda, žreb, prorokba arcanus, 3., skriven, skrivnosten latum, i, n., (fari), izrek usode, pre¬ rokovanje lecti viri, izbrani možje (kot varuhi Sibilinskih knjig, najprej duum- viri, potem deceinviri, pod Sulom quindecimviri; knjige so hranili na Kapitoliju, pozneje pa v Apo¬ lonovem svetišču na Palaciju) almus, 3., (alo) redeč, oživljajoč, milosten, naklonjen tantumne, samo ne (izroči), z ozi¬ rom na III., 443. sl. foliis, v najstarejših časih so pisali na listje dreves, tako tudi Šibila: ker pa je veter razmetal listje, se ni dalo brati prorokb carmen, inis, n. — fatum v. 72. '5. turbatus, 3, zmešan, v neredu, raz¬ metan rapidus, 3., deroč, grabežljiv ludibrium, ii, n., (ludo),igranje,igrača oro, ut ipsa canas, prosim te, da sama prerokuješ finem dedit, končal je, nehal je Phoebi patiens, ki more prenašati Febovo navdahnjenje immanis, e, velikanski, strašen, divji bacchor, 1 ., divjati, besneti (v ekstazi, kakor to delajo bahanti) excutio, cussi, cussum, 3., iztresti, otresti se; perf. ima tu aorističen pomen 80 . fatigo, 1 ., truditi, pehati iingo, finxi, fictum, 3., likati, poko¬ riti, voljnega delati premendo, s pritiskom sponte sua, sama od sebe defungor peric(u)Iis, prestati (pre¬ biti) nevarnosti terrae = in terra, na suhem maneo, 2., ostati; čakati 85. sed et volent non venisse, a želeli bodejo (Trojanci), da sploh ne bi bili prišli Thybris, pesn. = Tiberis spumo, 1 ., peniti se Simois (entis) in Xanthus, reki pri Troji, se primerjata z rekama: Ti¬ beris in Numicus v Laciji Doricus, 3., = Graecus alius Achilles, je Turnus, kralj Ru- tulcev dea natus, sin boginje (nimfe Ve- 90. nilije) (Teucris) addita (sc. fato) (od usode) prideljena, pridejana, (da jih pre¬ ganja) egenus, 3., (egeo),pomanjkanje trpeč; res. e., sila, stiska quas, katerih pač! causa mali iterum erit coniunx et iterum externi thalami coniunx Lavinija, hči Latinova, ka¬ tero je mati obljubilaTurnu za ženo hospita, tujka externi thalami, zakon s tujko (tuj¬ cem) cedo, cessi, cessum, 3., umakniti se, 95. vdati se reor, reri, ratus, 2., meniti, misliti Graius = Graecus; urbs. Gr. = Pa- lanteum, mesto Evandrovo pando, pandi, pansum in passum, 3, odpreti adytum, i, n., (adu-cov) notranji del svetišča; svetišče, notranjščina, gl. 71. penetrale ambages, um, /., (gl. v.29.), neumljivi (dvoumni) izreki, uganke antro, abl. separat. remugio, 4., rjuti v odgovor; horren- das amb. r., prerokuje strašne uganke z bobnečim glasom obscuris (sc. verbis) vera involvo, 100. zavijati resnico v temne besede ea frena furenti concutit, tako ji stresa vajeti (jo brzda) v divji za¬ maknjenosti stimulus, i, m., bodeč, želo, ost, ostroga; verto st, spodbadati cedo, 3., umakniti se, ponehati; gl. v. 95. quiesco, quievi, quietum, 3., umiriti se facies, ei, /., podoba; vrsta surgo, 3., vstajati, kazati se praecipio, cepi, ceptum, 3., naprej 105. vzeti; animo p., naprej premisliti, predočiti si, slutiti perago, 3., predelati, dovršiti; animo p., v duhu predelati, premisliti ianua, ae, vrata, vhod refundo, fudi, fusum, 3., pass. nazaj se izlivati; palus Acheronte re- fuso, močvirje, ki nastane vsled iztoka Aheronta 4 50 palus tenebrosa, temačna močvara ad conspectum et ara, pred oči in obličje = (da bi smel iti) pogle¬ dat obličje contingit, contigit, dopuščeno, do¬ voljeno mi je pando, gl. v. 97. 110. recipio, 3., nazaj vzeti; rešiti, oteti minae, arum, /., grožnje, nevarnosti ultra, čez, preko senecta, ae, /., = senectus 115. quin, gl. v. 33. adeo, ire, stopiti k (na), obiskati mandatum, i, n., (mando), naročilo alma, gl. v. 74. Hecate = Proserpina manis = manes, gl. v. 114. viris arcesso, ivi, itum, 3., priklicati, po¬ klicati 120. lides, ium, f., strune, zvoki, godba canorus, 3., (cano), doneč, zveneč, blagoglasen fratrem (= Castorem) alterna morte, z izmenito smrtjo; s tem, da je eden za drugim bival po en dan v deželi smrti Alcides = Hercules (vnuk Alcejev) mi(hi) est genus, jaz sem pokolenja, sem sin — 125. satus, i, n., (sero, 3.) sin, potomec facilis (est) descensus, lahko je priti doli (v A.), lahek je nizhod, k v. 127. prim. Prešeren: Odprta noč in dan so groba vrata revoco, 1 ., nazaj poklicati; gradum r., obrniti korak, vrniti se aequus,3.,jednak,pravičen;naklonjen 130. ardens, tis, (ardeo), goreč eveho, vexi, vectum, 3., izpeljati, gori p.; ad aethera e., pripeljati (povzdigniti) v nebo Cocytos, i, m., (K = tarnati) Kokit, reka v spodnjem svetu sinus, us, m., zaliv; krog labor, 3., padati, teči circumvenio, 4., oblivati si tantus amor menti (tuae est), če tako želiš (hrepeniš) inno, 1 ., preplavati 135. insanus, 3., nezdrav; blazen indulgeo, dulsi, dultum, 2., popust¬ ljiv biti, prepuščati; labori i., pod- vzeti težko delo aureus foliis, z zlatim listjem, zlato- listnat lentus, 3., gibčen, gibek, tenak vimen, inis, n., mladika, vejica, prot(—ek); šibica luno interna = Proserpina sacer dictus = sacratus convallis, is, f., globoka dolina, kot¬ lina, kotanja non datur, ni dovoljeno 140. telluris operta (operio, 4.), notranjost (osrčje) zemlje auricomus, 3., (aurum, coma) zlato- listnat fetus, us, m., mladika, vejica instituo , 3., določiti; zapovedati, izgovoriti si primo (ramo) avulso, če utrgaš eno avello , velli, vulsum, 3., odtrgati, odčesniti non deficit alter, zraste na njeno mesto druga frondesco, 3., dobiti listje, zazele- neti virga, ae, P, šiba, vejica vestigo, 1., slediti; iskati 145. rite carpe manu, utrgaj, kakor se spodobi convello, velli, vulsum, 3., odtrgati, utrgati, odsekati exanimus, 3., brez duše, mrtev incesto, 1 ., (castus = čist), onečastiti, 150- onečaščati, omadeževati funere, s smrtjo consultum, i, n., nasvet pendeo, pependi; viseti, muditi se, tičati j pecus, udis, f., živinče, ovca piaculum, i, n., spravna daritev invius, 3., (via), nehoden, nepristo- 155. pen presso ore obmutuit, stisnila je (za¬ prla) ustnice in umolknila defixus lumina = 1 . defixa habens — oči uprte v zemljo (tla) caecus, 3., slep; temen voluto, 1 ., (volvo), valiti (sem in tja); animo v., pretehtavati, premišlje¬ vati paribus curis, v jednakih skrbeh figo, fixi, fixum, 3., pribiti, pritr¬ diti ; f. vestigia, staviti korake = počasi stopati sero, serui, sertum, 3, vezati; po- 160- govarjati se, pretresati, preudar¬ jati perimo, emi, emptum, 3., odvzeti, ugrabiti, uničiti; pass. umreti 51 Aeolides, ae, m., Eolovič, potomec Eolov 165. aere (= tuba aenea) cieo (ad arma) aes, aeris, n„ med; tromba, rog cieo, 2., buditi, klicati Mars, boj, bojni duh accendo, 3., podžigati circuin, okoli; ob strani lituus, i, m., krivo zavita tromba, rog obeo pugnas, hoditi v boj 170. addo me, pridružiti se non inferiora (= inferiorem) secu- tus, ni si izbral slabšega persono aequora concha, trobiti na školjko, da se razlega po morju divos, se nanaša na Tritona Triton aemulus — exceptum inter saxa unda immerserat aemulus, 3, tekmujoč; zavisten, to¬ goten excipio, 3., ven vzeti; vjeti, napasti immergo, mersi, mersum, 3., poto¬ piti 175. fremo, ui, itum, 3., mrmrati, tožiti, tarnati festino, 1 ., hiteti; iussa f., hitro iz¬ vršiti ora sepulcri (= rogus, pyra) grmada arboribus, (abl. materiae), iz dreves educo, 3., izpeljati do, nakopičiti, nagromaditi stabulum, i, n., (sto), staja, domovje 180. procumbo, ui, itum, 3., vleči se; pasti picea, ae, f., bor, hoja sono, 1 ., zveneti; hreščati ico, ici, ictum, 3., udariti, zadeti ilex, icis, trd hrast, graden iraxineus, 3., od jesčna, jesenov cuneus, i, m., klin, zagvozda, bruno fissilis, e, (findo), (raz-)cepljiv robur, oris, n., čvrsti trdi del sredi drevesa, čvrsti les, sredina ornus, i, gorski jesen nec — non primus Aeneas, in Enej prvi (na čelu) arma, orum, n., orodje accingo, cinxi, cinctum, 3., opasati, v roko vzeti 185. voluto, gl. v. 157. (omnia) vere heu nimium, oh, le preresnično 190. geminus, 3., dvojen, dva, par ipsa sub ora, prav pred očmi maternus,3., materin, (golobje so bili Veneri sveti ptiči) maxumus heros, velemožni junak (=_ heroj) feralis, e, mrtvaški; f. cupressus, žalna cipresa, žaluj ka latex, icis, m., mokrota, voda aenum, i, n ., kotel (iz medi) undo, 1. valovati, kipeti expedio, 4., izmotati, privleči, pri¬ praviti frigens, tis, (frigeo), mrzel opaco, 1., obsenčati, obsenčevati 195. ne defice rebus dubiis, ne zapusti me v sili (stiski) premo, 3., pritiskati; vestigia p. 1. počasi stopati, 2. korak ustaviti = obstati, 3. v. alicuius premere, sto¬ pinje pobirati za kom pergo, 3., iti dalje tendo, tetendi, tentum, 3., napeti (svoje moči), hiteti; pergo t., na¬ daljujem pot prodire (inf. hist.) volando , letela sta naprej acies, ei, f., ostrina, oster pogled, 200. bister vid servo, 1 ., ohraniti; v očeh obdržati, ne izgubiti iz oči fauces, ium, /., žrelo, brezdno oleo, ui, 2., dišati, smrdeti; grave olens, smrdeč, smrdljiv liquidus, 3., tekoč, prozoren, čist labor, 3., smukniti, zdrkniti gemina arbor, 1. dve drevesi (prim. v. 190.), 2. drevo z dvema vrhoma sido, 3., = consido, sesti, spustiti se discolor, oris, raznobarven aura, ae, £, sapa; svetloba, odsev, blesk refulgeo, fulsi, 2., odsevati, svetli¬ kati se brtima, ae, f., (iz brevima sc. dies), 205. najkrajši dan v letu, (huda) zima; brumalis, zimski viscum, i, n., omčla suus, 3., lasten, (omela se ovija okoli tujih dreves) semino, 1 ., (semen), sejati, saditi croceus, 3., žafranast, rumenkast fetus, us, m., 1. rast, 2. metaf. mla¬ dika, gl. v. 141. teres, etis, (xuxloTspi)g) okrogel circumdo, 1 ., obdati; oviti, ovijati truncus, i, m., deblo, steblo, veja lenis, e, lahen crepito, 1 ., šumeti, šušteti 4 * 52 lurattea, ae, f., (zlata) pločevina, zlat listič, zlatolist 210. extemplo (templum) na mestu, takoj avidus, 3., poželjiv; adv. hlastno refringo, fregi, fractum, 3. odlomiti cunctans, tis, obotavljajoč se = te- nax = trdno se držeč pinguis, e, masten, obilen bogat(-o obložen) taeda, ae, bor; borovina 215. pyra, ae, f., (jtupd) grmada intexo, texui, textum, 3., vtkati, vlo¬ žiti, obložiti 220. gemitus, us, m., (gemo), stokanje, ža¬ lovanje, tarnanje torus, i, m., blazina, ležišče velamen, inis, n., (velo), odeja, ogri¬ njalo, obleka. subeo, ire, iti pod; zadeti (na rame) feretrnm, i, n., (fero), nosilnica ministerium, ii, n., služba, opravilo aversus, 3., (averto), (z obrazom) proč obrnjen 225. tureus, 3., (tus), (od) kadila, kadilen olivum, i, n., oljično olje; crateres fuso o., vrči od izlitega olja collabor, lapsus, 3., skupaj pasti, se¬ sesti se quiesco, 3., počiti si; ugasniti bibulus, 3., (bibo), ki rad pije, žejen, srebajoč favilla, ae, f., (še gorak) pepel, žer¬ javica cadus, i, m., posoda, vrč tego, texi, tectum, 3., pokriti, za¬ preti v circumfero pura unda okoli zbranih iti in jih škropiti z vodo; oči- ščati '230. spargo, sparsi, sparsum, 3., škropiti ros, roris, n., rosa; kapljice, ki na¬ stanejo, če se škropi felix, srečen, rodoviten (prim. Ara- bia felix), plemenit lustro, 1 ., očistiti novissima verba, poslednje besede, besede slovesa remus, i, m., veslo aerius, 3., zračen, v ozračje segajoč, nebotičen 235. ago, egi, actum, 3., izvršiti propere, jadrno, urno, hitro spelunca, ae, f., votlina hiatus, us, m., zijanje, zev, žrelo; immanis vasto hiatu, velikanski z ogromnim žrelom scrupeus, 3., kamenit, skalnat, pe- čevit, strm tutus, 3., zavarovan, nedostopen nemorum tenebrae, temni gozdi tendo, tetendi, tentum, 3., napeti; 240. t. iter pinnis, kreniti svojo pot halitus, us, m., izhlapevanje, sopara, hlap effundo me, izlivati se; vzdigovati se, valiti se iz, izhlapevati supera convexa, nebesni svod fero me, vzdigovati se nigrans, tis, črnkast, črn; n. terga, s črnim hrbtom invergo, 3., nagniti; izliti nad carpo, carpsi, carptum, 3., trgati, 245. (iz-) puliti saeta, ae, f., ščetina, las, dlaka libamen, inis, n. (libo), dar, žrtev, žrtveni dar suppono, 3., podložiti, nastaviti culter, tri, m., nož tepidus, 3., mlačen, gorak suscipio, 3., vsprejeti; ujeti, prestreči patera, ae, f., darilna skledica vellus, eris, n., kosem, kosmič, runo; atri v.agna, črnoruno jagnje (ovca) sterilis, e, nerodoviten, neploden, 250. sterilen, jalov vacca, ae, f., krava Stygius rex, Pluton incoho, 1 ., začeti; postaviti, posve¬ titi (oltar) solidus, 3., cel viscera, um, n., drob, drobje, meso exta, orum, n., drob lumina et ortus solis, svetloba vz- 255. hajajočega solnca mugio, 4., mukati, rjoveti; bobneti iugum, i, n., jarem, sleme; vrh canes: peklenski psi, ki spremljajo Hekato in Furije profanus, 3., neposvečen absisto, stiti, 3., odstopiti, odstraniti se, ven iti iz invado viam, nastopiti pot, stopiti 260. na pot vagina, ae, f., nožnica animis opus, treba je poguma immitto me, spustiti se v vado, 3., stopati; pred kom stopati aequo, l. r izjednačiti; ducem passi- bus ae., stopati za vodnico, doha¬ jati jo Chaos, Kaos (temni prostor v spod- 265. njem svetu), oče noči in Ereba Phlegethon, ontis, m., (cpAs-fšO-cov go¬ reč) Flegeton, goreča reka sit numine vestro, naj mi bo po vaši volji dovoljeno pando, 3., (gl. v. 97. in 109.), razodeti, odkriti callgo, inis, f., tema, tmina; c. mer- sus, zavit v temo sola sub nocte, v samotni (tihi) noči 270. incertus, 3., negotov; skrivajoč se malignus, 3., poreden, nagajiv; slab, medel (o luči) rebus, predmetom vestibulum, i, n., veža, vhod luctus (poosebljeno Luctus), us, m., žalost pono cubilia, uleči, utaboriti se pallens, tis, bled 275. malesuadus, 3., (suadeo), slabo sve¬ tuj o č, zapeljiv egestas, atis, potreba, beda, rev¬ ščina letum, i, n., smrt labos (= labor), bris, m., trud, sti¬ ska, napor consanguineus, i, m., sorodnik; brat sopor, bris, m., globok, trd spanec mens, tis, /., pamet; tu: srce 280. demens, tis, nespameten, blazen vipereus, 3., gadji, kačji vitta, ae, f., obveza, trak innecto, nexui, nexum, 3., oviti, pre¬ vezati annosus, 3., prileten pando, 3., (gl. v. 97., 105. in 267.) ulmus, i, i'., brest vulgo (volgo), v množici, tu in tam, vsepovsod teneo, 2., držati se česa; držati se kje ferunt, pravijo ; baje haereo, haesi, haesum, 2., viseti 285. monstrum, i, n., pošast in foribus (gl. v. 20.), pred vrati, pri vhodu stabulor, pesn. stabulo, 1 ., ležati, ta¬ boriti Scylla, ae, f., Scila, morska pošast, ena hči Forkija, druga hči Niza iz Megare; pesniki ju zamenjujejo biformis, e (forma), dvolik centumgeminus, 3., stokraten, storok (§xaTO'YXstp°s) Briareus, ei, m., Briarej, (X, 565 se imenuje Aegaeon), velikan s sto rokami in petdesetimi glavami, sin Gaje in Urana, ki ga je vrgel v Tartar belua, ae, /., kača, zmija; b. Lernae, stoglava Lernejska kača, katero je ubil Heraklej strido, stridi, 3., sikati, žvižgati (o kači) Chimaera, ae, f., Himera, je imela levovo glavo, rep zmajev, v sredi kozje telo in je bruhala ogenj, ubil jo je Bellerophon iz Korinta, jahajoč na Pegazu G-orgo, onis, f., Gorgo, Gorgonka, pošast s strašno glavo, pozneje so bile tri, med njimi najstraš¬ nejša Medtisa Harpyla, ae, /., (trizložno) nom. pl. Harpije, ostudne pošasti, pol žena, pol ptič, ki so grabile in brazdale jedi tricorpor, oris, trotelesen; t. umbra 290. = Geryon (kateremu je Heraklej vzel goveda in ga ubil) Irepidus subita formidine, tresoč se od trenotnega strahu stringo, strinxi, strictum, 3., lahno se dotekniti, zagrabiti, potegniti (meč); s. acies, gola ostrina offero, ferre, nasproti nesti, n. držati doctus, 3., poučen, vešč comes, itis,/., spremljevalka (Šibila) tenuis, e, tenek, droben, rahel vita, ae, f., anima, (živo) bitje admoneo - doceo, opomniti, po¬ učiti volito, h, (volo 1.), letati, frfotati cavus, 3., otel, ničev, prazen irruo, rui, rutum, 3., planiti nad diverbero, 1 ., razbiti, razgnati turbidus, 3., kalen, skaljen 295. caenum, i, n., blato vastus, 3., širen, velikanski, brez¬ danji vorago, inis, f., žrelo, globočina gurges, itis, m., vrtinec aestuo, 1 ., vreti, valovati, šumeti Cocyto = in Cocytum eructo, 1 ., izbljuvati, izbruhati, me¬ tati portitor, bris, m., brodar, brodnik squalor, bris, m., umazanost plurimus, 3., zelo mnogo, na debelo, gost mentum, i, n., podbradek, brada canities, ei, /., siva barva, meton. 300. sivi lasje 54 incultus, 3., (colo), katerega se ne neguje; neurejen, razmršen stant lumina llamma, srepo gledajo ognjene oči nodo dependet, visi na vozlu amictus, us, m., ogrinjalo, odelo; plašč ratis, is, f., splav, majhna ladja; čoln contus, i, m., drog subigo, egi, actum, 3., od spodaj na¬ prej gnati; naprej porivati, gnati ministro, 1 ., streči; pomagati (na¬ prej z jadri) ferrugineus, 3., železne barve, temen subvecto, 1 . (veho), prepelje vati cumba (cymba), ae, f., čoln crudus, 3. (cru-or), krvav, surov; svež 305. effundor, 3., vsuti se vita defungor, umreti magnanimus, 3., (ps-fa9-u|io;) srčan rogus, i, m., grmada os, oris, n., usta, obraz; oči 310. lapsa cadunt, (listi) se ospo ter pa¬ dajo gurges, itis, m., vrtinec, vodovje glomero, 1 ., v klopčič (gručo) spra¬ viti; pass. zbirati se inmitto, 3., pošiljati v apricus, 3., solnčen transmitto cursum, prekoračiti pot (čez reko) tendo manus, roke vzdigovati, na¬ prej držati amor, oris, m., ljubezen, hrepenenje 315. navita tristis, čmeren (temen) brod¬ nik summoveo, 2., odrivati; odganjati, proč poditi arceo harena, zadrževati od pešče¬ nega brega concursus, us, m., stekanje, naval peto, 3., hoteti, želeti discrlmen, inis, n., razloček 320. vadum, i, n., plitvina, vodovje lividus, 3., modrikast, temen verro, verri, versum, 3., brazditi, grebsti (vodovje) olli — illi generatus, 3., rojen od, sin proles, is, f., potomstvo, potomec stagnum, i, n., stoječa voda, lokva, mlaka iuro et fallo numen, krivo prisežem na božanstvo raucus, 3., hrapav; hruščeč, bučeč 325. fluentum, i, n., (fluo), vodovje quiesco, quievi, quietum, 3., priti k počitku admitto, 3., pripustiti (k) 330. revlso, visi, visum, 3., zopet videti, zagledati Anchlsa satus = Anchlsa generatus, v. 322 premo vestigia, zastaviti korak, ob¬ stati gl. 197. multa putans, med različnimi mi¬ slimi iniquus, 3., (aequus), nejednak, kri¬ vičen, trd, krut Leucaspis, idis, m., Levkaspij, neki Trojanec Oronten, gl. I., 113. ventosus, 3., vetern, viharen, raz- 335. burkan obruo, rui, rutum, 3., zasuti, zakriti auster, ri, m., južni veter (viharen) involvo, 3., valiti na kaj, zaviti v, pokriti z ago me, pomikati se, bližati se Libycus cursus, vožnja iz Afrike servo = observo, opazovati excido, cidi, 3., pasti s (krme), pre¬ kucniti se effundo, 3., izliti; vreči; zvaliti se mergo, mersi, mersum, 3., potopiti 340. dic age, daj, povej! fallax non ante repertus, ni se iz¬ kazalo, da bi bil varljiv deludo, lusi, lusum, 3., igrati se s kom, varati, ukaniti fare te incolumem, da boš nepoško- 345. dovan; da se ti ne bo nič zgodilo Ausonius, 3., italski en, glej!; ali? cortma, ae, f., kotel na trinožniku; iz njegovega donenja so preroko¬ vali; trinožnik revello, velli, vulsum (volsum), 3., odtrgati praecipito, 1 . (prae, caput) (na glavo) 350. doli pasti, strmoglaviti se; prae- cipitans, pri padcu asper, 3., hrapav; viharen capio timorem, prestrašiti se arma, orum, n. (gl. v. 184), krmilo excutio, cussi, cussum, 3., iztresti; e. magistro, brez krmarja; izgu¬ bi vša krmarja deiicio, 3., zmanjkati; onemoči, oma¬ gati, podleči 55 355. notus, i, m., južni veter (v.336.auster) hibernus, 3., zimski; viharen violentus, 3.; silen, viharen vexit me, me je podil (po vodi) lumen, inis, n., svetloba; svit, jutro, dan prospicio, 3., naprej gledati, v da¬ ljavi ugledati sublimis, e, visok adno (1.) terrae, plavati proti zemlji tuta tenere, na varnih tleh (na var¬ nem) biti madidus, 3., moker gravo, 1 ., obtežiti 360. prenso, 1. (intens. od prendo), gra¬ biti, segati uncus, 3., zakrivljen; uncis manibus, oklepajoč se z rokami asper, hrapav; zobčast (vrh) mons, tis, m., gora; skala fluctus me habet, valovje me ima v lasti verso, 1 ., (intens. od verto), obračati, premetavati surgo, 3., vzdigniti se; doraščati 365. eripio, 3., ugrabiti, iztrgati; rešiti Velinus, 3., velinski, od mesta Ve- lina v Lukaniji creatrix, icis, f., (creo), roditeljica, mati paro, 1 ., (intrans.), pripravljati se, nameravati 370. tollo, sustuli, sublatum, 3., vzdigniti; ponesti saltem (in morte), vsaj dirus, 3., grd, strašen; nesrečen severus, 3., strog; strašen 375. adeo ripam, priti na (nasprotni) breg desine sperare fata deum precando flecti flecto, flexi, flexum, 3., upogniti; spremeniti, preobračati capio dieta memor, poslušam in do¬ bro si zapomnim besede casus, us, m., usoda longe leteque, daleč na okrog (v ti¬ stem kraju bo divjala kuga) prodigium, ii, n., čudovita (navadno nesrečo oznanjujoča) prikazen (tu kuga) caelestis, e, nebesni, nebeški pio, 1 ., poravnati (krivdo), pomirili, utešiti 380. tumulus, i; m., hribček, gomila sollemnia, svečanosti; daritve (sa- cra funebria) amoveo, 2., odmakniti; odvzeti (skrbi) parnmper, za nekaj časa, trenotno cognomen, inis, n., priimek; imeno¬ vanje perago, 3., dovršiti; nadaljevati (iam) inde, že tedaj, že od tam, že 385. od daleč adverto pedem, bližati se, iti proti adgredior dictis, stopiti h komu z besedami; nagovoriti inerepo, crepui, crepitum, 1., gra¬ jati, oštevati ultro, 1 . sam od sebe, 2. celo, še tendo, 3., spčti, prihajati, gl. v. 240. fare age, (daj,) povej ! gl. v. 343. dic a ge iam istinc, že od tam (kjer stojiš), kar od tam comprimo gressum, obstati, ustaviti korak soporus, 3, (sopar, globoko spanje), 390. uspavajoč, uspavalen vecto, 1 ., (intens. od vecto), prepe- ljevati carina, ae, f., spodnji del ladje (gre¬ delj, ladja, čoln Alcides, ae, m., Alkejevič = Herkul accipio lacu, vsprejeti na jezero Pirithous, i, m., Piritoj, kralj La- pitov, ki je šel s prijateljem Te¬ zejem v spodnji svet, da bi ugrabil Prozerpino in vinc(u)la peto, skušati ukleniti 395. solium, ii, n., prestol adorior, ortus, iri, podvzeti, posku¬ šati, drzniti si Amphrysius, 3., amfriški, od reke Amfriza v Tesaliji, ob kateri je Apolon pasel čredo Admetovo, torej: Apolonov insidiae, arum, /'., zaseda (zvijačne) nakane absisto moveri, neham se razburjati (se bati) licet, 2., dovoljeno je, naj 400. ianitor, oris, m., čuvaj vrat exsanguis, e, brez krvi, bled, obledel patruus, i, m., stric (Pluton, brat Jupitrov, čigar hči je bila Pro- zerpina) servo, 1 ., ohraniti, varovati; ostati limen, inis, n., prag, hiša aperio, aperui, apertum, 4., odkriti, 405. izvleči (izpod obleke) tumidus, 3., otekajoč, kipeč 56 resido, sedi, sessum, 3., vsesti se, po¬ leči se nec plura his, in o tem nista več govorila fatalis, e, usoden 410. adverto puppim, obrniti ladjo proti (bregu) iugum, i, n., igo, jarem; tu; klop (v čolnu) deturbo, 1 ., prepoditi, spoditi laxo, 1 ., zrahljati; oprostiti, prostor narediti foius, i, m., hodnik (na ladji ali v čolnu med klopmi), dohod alveus, i, m., trebuh, (trebušnat) čoln gemo, ui, 3., stokati, ječati sutilis, e, (suo), sešit; spleten rimosus, 3., poln razpok palus, udis, i., (močvirna) voda 415. informis, e, (forma), brez postave, grd, umazan limus, i, m., blato glaucus, 3., modrosiv; temnozelen ulva, ae, bičevje, ločje latratus, us, m., lajanje; trifaucis h, lajanje iz treh žrel persono, 1 ., skozi bučati; napolnje¬ vati (z lajanjem) immanis recubans, gorostasen adversus, 3., nasproten, na nasprotni strani se nahajajoč horreo, ui, 2., štrleti coluber, bri, m., kača 420. soporatus, 3., uspavajoč, uspavalen medicatae fruges, čarobne rastline olia, ae, {., kepa, cmok, svaljek rabidus, 3., besen guttur, is, n., grlo, žrelo pando, 3., odpirati, gl. v. 97,109,267 terga resolvo, hrbet razprostreti, iz¬ tegniti fusus, 3., zleknjen, ležeč immanis extenditur, v svoji ogrom¬ nosti se razprostre sepelio,ivi, ultum, 4., pokopati, uspa¬ vati, v spanec pogrezniti 425. evado, 3., skozi priti, prekoračiti irremeabilis, e, čez katerega ni vr¬ nitve continuo, adv. (contineo), takoj nato, (za tem) vagitus, us, m., cviljenje, ječanje, jok infans, antis (fari), ki še ne govori, otrok in limine primo, takoj pri vhodu exsors, tis, nedeležen, ki še ni užival, predno je užival uber, eris, n., (materne) prsi aufero, abstuli, ferre, odnesti, po¬ brati, ugrabiti funus, eris, n., pogreb; grob acerbus, 3., grenak, bridek, trpek iuxta (erant), zraven (teh so bili) 430. falsum crimen, kriva obdolžitev damno mortis (= capitis) na smrt obsoditi sors, tis, /., žreb, usoda quaesitor, oris, m., (quaero), preisko¬ valni sodnik Minos, ois, m., Minoj, sin Jupitra in Evrope, po rimskih nazorih pred¬ sednik sodišča v spodnjem svetu moveo, 2., premikati; tresti, stresati silentum (animarum) consilium vo- cat disco, 3., učiti se, na znanje jemati, preiskovati proximus, 3., bližnji teneo, 2., držati, imeti, nahajati se; gl. v. 284. letum, i, n., pogibel smrt; 1. šibi 435. parare, sam si zadati smrt lux, ucis, f., luč; življenje perosus, 3., (odi), ki sovraži, iz so¬ vraštva, ki se je naveličal proicio animam, proč vreči dušo (življenje), uničiti se, vzeti si živ¬ ljenje quam, kako radi! aethere in alto, na zgornjem svetu inamabilis, e, neljubljen, neprijazen alligo, 1 ., (pri-)vezati, zadrževati interfundor, vmes teči fusus, 3., (fundo), razprostirajoč se 440- lugeo, luxi, 2., žalovati; 1. campi, poljane žalosti durus, 3., (= vTjAsij;), trd, neusmiljen, nesrečen tabes, is, (tabeo = hirati), gine- vanje, hiranje peredo, edi, esum, 3.. pojesti, izjesti, ujesti, (glodati), uničiti secretus, 3., (secerno), ločen, v samoti celo, 1 ., kriti, skrivati callis, is, m., steza, ozka pot myrteus, 3., od mirt, mirtov cura, ae, f., skrb, bolečina, tuga Phaedra, ae, /., Fedra, soproga Te- 44o. zejeva, sestra Ariadne Procris, idis, f., Prokrida, soproga fokiškega kralja Cefala 57 Eriphyle, es, /., Erifila, soproga ve- deža Amfiaraja, katerega je pri¬ silila, da se je udeležil vojne sed¬ merih knezov proti Tebam, Čeprav je vedel, da bode poginil; njegov sin (natus) Alcmaeon je mašCeval smrt očetovo in umoril mater nati vulnera, rane, ki jih je zadal sin Euadne, es, f., Evadna, soproga Ka- paneja, enega izmed sedmerih vo¬ diteljev, ki so šli proti Tebam, se je vrgla v gorečo grmado sopro¬ govo Pasiphae, gl. v. 25. Laodamia, ae, f., Laodamija, soproga Protezilaja, ki je prvi (Grk) padel pred Trojo; po dovoljenju bogov se je vrnil na zgornji svet in v njegovem objemu je umrla Lao¬ damija Caeneus, i, m., Cenej; Caenis, ki je bila deklica, je Neptun na njeno prošnjo spremenil v moškega, v boju s Kentavri je poginila in se v spodnjem svetu zopet spreme¬ nila v žensko revolutus, 3., odvit; nazaj spreme¬ njen, izprevržen 450. recens a vulnere, s še svežo rano quam ut primum iuxta stetit, kakor hitro je bil obstal zraven nje qualem — qui — videt, kakor tisti, ki vidi surgo, 3., vzdigovati se, vstajati, vzhajati primo mense, v začetku meseca, o mlaju nubilus, 3., oblačen; nubila, orum, n., oblaki 455. demitto lacrimas, solze (po lici) spu¬ stiti, solze točiti, zjokati se dulci amore, poln sladke ljubezni, s sladkimi besedami ljubezni exstinguo, stinxi, stinctum, 3., ugas¬ niti (luč življenja), umoriti ierrum, i, n., železo; meč extrema, orum, n., konec (življenja) sequor, 3., slediti, iti za čem, posku¬ siti doseči, iskati funus, eris, n., pogreb; smrt tellus ima, spodnji svet 460. cedo, cessi, cessum, 3., umakniti 06 , oditi, zapustiti sentus, 3., trnjev, divji; situ s., divji (zarastel) egere, (ago), božja volja mi je velela ter me gnala iz Afrike proti Italiji me tantum dolorem tibi ferre di- scessu meo discessus, us, m., (discedo), odhod, ločitev sisto gradum, ustaviti se, postati 465. aspectu, dat. nam. aspectui subtraho, 3., od spodaj proč poteg¬ niti, odtegniti (odtegovati) se extremum iato — hoc est, to so zad¬ nje besede — tako je usojeno — s katerimi te ogovorim ardentem, (sc. ira), goreč od jeze, razpaljen, razsrjen tarvus, 3., divji, srdit; t.tueor, temno gledati lenibat, je skušal potolažiti (utešiti) cieo, civi, citum, 3., premakniti, iz¬ zivati; lacrimas cieo 1 ., do solz ganiti solo fixus, v tla obrnjen aversus, 3., vstran (obrnjen) voltum, (a cc. ozira) movetur, ne 470. spremeni obraza silex, icis, f., kremen Marpesius, 3., mar peški (Marpesus je gora na Paru, bogata mrainorja) cautes, is, f., pečina, skala corripio me, vzravnati se, vzdigniti se umbrifer, 3., senčnat pristinus = prior, prejšnji curis responde, skrbi (bolečine) de¬ liti, skupno prenašati aequo amorem, odgovarjati z jed- nako ljubeznijo, vračati ljubezen nec minus, vseeno, vendar pa 475. casus inlquus, mučni dogodek concutio, cussi, cussum, 3., pretresti, globoko ganiti . longe prosequor lacrimans, od daleč spremljati s solznimi očmi molior, ltus, 4., snovati; nadaljevati datum = concessum, dovoljeno (pot) arvum, i, n., polje; trata, livada frequento , 1 ., obiskovati, pohajati; bivati occurro, 3., priteči nasproti, srečati Tydeus, ei, m., Tidej, sin Enejev, eden izmed sedmerih proti Tebam, kakor tudi Parthenopaeus, sin amaconke Atalante, in Adrastus, kralj argejski, ki je edini prišel živ iz vojne hlc, tukaj 58 inclutus, 3., slaven 480. pallens, tis, bled ad supeios, na zgornjem svetu, na zemlji caducus, 3., padel ingemo, ui, 3., vzdihniti Glaucon, Medon, Thersi lochus, knezi, zavezniki Prijamovi, katere je ubil Ahil Antenorides, ae, m., Antenorovič, sin Trojanca Antenorja Polyboetas, ae, m., Polibet, svečenik Cererin 485. Idaeus, i, m., Idej, voznik Prijamov frequens, tis, številen iuvat, veseli, godi moror, 1 ., muditi se confero (ferre) gradum, približati se disco, 3., zvedeti; gl. v. 434. procer, eris, prvak 490. verto tergum, obrniti (pokazati) hrbet, pobegniti peto rates, hiteti proti ladjam, (pri katerih je bil grški tabor) exiguus, 3., neznan, tenak, slaboten frustror, 1 „ varati hio, 1 ., zevati; usta odpirati clamor, oris, m., vpitje; glas lanio, 1 ., razmesariti 495. Deiphobus, i, m., Deitob, Prijamov sin, za Hektorjem najhrabrejši Trojanec, je dobil po Paridovi smrti Heleno za ženo, ko je zmagal v mrtvaških (bojnih) igrah, pri¬ rejenih na čast umrlemu Paridu lacer 3. = laceratus, raztrgan, raz¬ mesarjen; popačen (po obrazu), s spačenim obrazom populo, 1 ., opustošiti; popačiti auribus raptis, z odtrganimi ušesi, brez ušes truncus, 3., obsekan, pohabljen, po- kvečen naris, is, f., nosnica; pl. nos vix adeo, komaj adgnosco, 3. spoznam, (kar sem že kdaj videl), zopet spoznam pavito, 1 ., bati se, trepetati (od strahu) dirus, 3., grd, strašen supplicium, ii, n., kazen, muka, po¬ habljenost compello, 1 ., nagovoriti, ogovoriti 500. armipotens, entis, mogočen v orožju, ratoboren altus, 3, visok, plemenit poenas sumo, kaznovati, vršiti kazen, maščevati se cui — licuit, kdo si je kaj takega na tebi dovolil? mihi lama tulit te suprema nocte (sc. Troiae) procubulsse procumbo, ui, itum, 3., uleči se, pasti, zgruditi se; zgrudil si se nad kupom vastus, 3., širen, pust; strašen; gl. v. 237. caedes, is, /., (caedo), klanje confundo, tudi, fusum, 3., zmešati, zmesti strages. is, f., (sterno), klanje, poraz; pobita trupla acervus, i, m., kup Rhoeteus, 3., retejski (= trojanski), 505 Rhoeteum je predgorje ob Heles- pontu pri Troji tumulus inanus, = */.svoTdq;tov, prazen grob, kenotaf manis = manes, mani (duše umrlih) magna voce, z mogočnim glasom, glasno servo, 1 ., (o-)hraniti, čuvati decedo, 3., oditi, odhajati; decedens, odhajajoč, pri odhodu tibi (= a te) nihil relictum, ničesar nisi opustil, vse si storil solvo, 3., plačati; storiti komu 510 funus, eris, n., pogreb; mrlič exitialis, e, (exitium) poguben Lacaena, ae, /., Lakonka = Helena malis mergo, v nesrečo spraviti monumentum, i, n., (moneo) kar spo¬ minja na koga, spomenik, spomin ago noctem, prebiti (sprovesti) noč et — necesse est, in le preveč se je treba (se moramo) spominjati saltus, tis, m., (salio) skok 51o arduus, 3., strm, visok gravis = gravidus, težak, nosen; poln alvus, i, m., trebuh, trebušina chorum simulans, delajoč se (pod pretvezo), da vodi kolo (ples) euho, 1 ., klicati, upiti eiiot, eucc = euhoe (na čast Bahu), ukati orgia, orum, n., skrivno češčenje Baha, divja razposajenost, orgije, ples; euh. orgia Phrygiae, Tro- janke, ki so med glasnim ukanjem slavile orgije (= Bahovo slavje, Bahov) ples [= glasno vzklikale „euhoe“] 59 — flamma, ae, f., baklja 520. confectus, 3., (conficio) zdelan, utru¬ jen gravo, 1 ., obtežiti; somno g., v glo¬ bokem spanju (snu) habuit me, bil sem, počival sem premo, 3. pritiskati, tiščati; objemati quies et dulcis et alta placidaeque — alta quies, globok sen placidus, 3., pokojen, miren, blag egregia (ironično!) coniunx, dična soproga (= Helena) amoveo tecto, iz hiše spraviti capiti subdiico , izpod glave (= zglavja) vzeti (= izmakniti) 525. limina pando, vrata odpreti (na ste- žaj) munus, eris, n., opravilo, dar; usluga amanti = Menelao exstinguo, stinxi, stinctum, 3., ugas¬ niti, izbrisati, uničiti malum, i, n., zlo; greh quid moror? kaj se mudim (v pri¬ povedovanju), kaj bi dosti govoril, naj povem kratko thalamo = in thalamum comes additur, kot spremljevalec se pridruži, spremlja Aeolides, ae, m., Eolovič, Eolov po¬ tomec, Odisej, o katerem so govo¬ rili (zasramujoč ga), da je bil sin Sisifa, sina Eolovega hortator sceler, bodrilec, snovalec pregreh 530. instauro, 1 ., postaviti, narediti; po¬ vrniti vicissim, (cctt) zamenoma; age fare v., zdaj pa ti povej (govori) pelagierroribusactus, gnan (zanešen) od blodenj po morju, gnan od nezgod na morju fatigo, 1 ., truditi, pehati; zasledo-. vati, preganjati turbidus, kalen, bled; žalosten, tu¬ roben 535. vicis, em, e, zamena; hac v. sermo- num, med temi (medsebojnimi) po¬ govori quadrigae, arum, f., (iz quadriiugae) četverovprežen voz aetherius cursus, vožnja (= vozeča se) po nebu, nebeška pot axis, is, m., (nebeška) os, nebo, ne¬ beški svod traicio, 3., preteči, prekoračiti fors = fortasse, morda, mogoče datum, gl. v. 477. traho, 3., vleči, zavlekovati; tratiti (čas) nox ruit, noč se bliža (prihaja, se dela) ducimus = trahimus., gl. v. 539. findi, fidi, fissum, 3., cepiti 540. moenia, ium, n., zidovje, grad tendo, 3., napeti; peljati, voditi, dr¬ žati exerceo poenas malorum, izvrševati kazni nad hudobneži, kaznovati saevio, besneti; jeziti se, nejevoljen biti discedam, že grem 545. melioribus utere fatis, uživaj boljšo usodo, naj ti bo dana, boljša usoda vestigia pressit (gl. v. 197.), postal je (da bi še zadnjič pogledal Eneja) rupes sinistra, skala na levi strani torrens, tis., 1. deroč, valovit. 2. žgoč 550. (od terreo, 2.) ambio, 4., okoli hoditi; oblivati Phlegethon, ontis m., (itup, cpžs-fšfhuv) zoreč), Flegeton (ognjena reka) torqueo , torsi, tortum, 2., vrteti, obračati; valiti sonans, tis, bobneč solidus, 3., masiven, trden; čist adamas, antis, m., (diamant!), trda kovina, jeklo columna, ae, f., steber, podboj excindo, cidi, cissum, 3., razdejati, ulomiti caelicola, ae, m., (caelum, colo), ne- beščan Tisiphone, es, f., Tizifona (mašče- 555. valka umora), ena izmed furij palla, ae, plašč succingo, cinxi, cinctum, 3., opasati, odeti vestibulum, i, n., veža, vhod exsomnis, e, (somnus), brez upanja, bdeč saevus, 3., divji verber, eris, n., udarec, bičanje stridor, oris, m., rožljanje tractae catenae, vlečene verige, rož¬ ljajoče verige strepitus, us, m., šumenje, bučanje haurio, 4., črpati; poslušati urgeo, 2., pritiskati, mučiti 560. qui — plangor, (sc. editur), kakšno tarnanje se vzdiguje (razlega) castus, 3., čist, nedolžen insisto, 3., stopiti na 60 565. per omnia duxit, me je peljala (vo¬ dila) povsodi (po vseh oddelkih) dolus, i, m., zvijača; pl. spletke (ki si jih izmislijo zločinci) subigo, 3., gnati pod, siliti, prisiliti (z mukami ali torturo) inanis, e, brezuspešen furtum, i, n., (fur), tatvina; prikri¬ vanje apud superos, na zgornjem svetu; v življenju differo, ferre, odlašati, pf. odložiti eommito, 3., zagrešiti; c. piacula., sili ga priznati storjene pregrehe, za katere je kdo pokoro odložil na — 570. continuo, (takoj) nato sons, tis, škodljiv, kriv; grešnik, zločinec flagellum, i, n., bič; accincta f 1., (opasana =) oborožena z b. quatio, 3., tolči, biti insulto, 1 ., (salio), skakati proti (ro¬ gati se) torvosque angues sinistra (manu) intentans torvus, 3., divji, strašen intento, 1 ., (intens od intendo) mo¬ leti (proti komu), vihteti horrisonus, 3., (horreo, sono), strašno hreščeč, med strašnim hruščem strido, 3., hreščati, škripati cardo, inis, m., tečaj, stožer (na ka¬ terega so pritrjena vrata in se na njem obračajo) 575. hiatus, us, m , zevanje, žrelo bis patet in praeceps, dvakrat globlji je (prepad), dvakrat globlje zija tendit sub umbras, drži (= se raz¬ teza) do senc aetherius, 3., eterski, višnji 580. Aloidae, arum, m., Alojeviča, sino¬ va Alojeva, Otus in Ephialtes, ki sta naskakovala Olimp rescindo, scidi, scissum, 3., raztrgati, razbiti, razrušiti adgredior, gressus, 3., iti na (delo); lotiti se detrudo, trusi, trusum, 3., odbiti, doli vreči 585. SalmoneuSji, m.,Salmonej, sinEolov, brat Sisifov, kralj v Elidi; hotel je posnemati blisk in grmenje, a ga je Jupiter ubil z bliskom sonitus 01ympi, nebeško grmenje invectus, 3. (invehor), vozeč se lampas, adis, h, (Xoc|inag),, luč, baklja quasso, 1 ., (intens. od quatio) vih¬ teti ovo, 1 ., radovati se, triumfovati nimbus, i, m., viharen oblak (veter), 590. vihar cornipes, edis (cornu, pes) z rože¬ nim kopitom, kopitast pulsus, us, m (pulso, pello), peke- tanje (konjskih kopit), topot simulo, 1 ., delati se; posnemati contorqueo, torsi, tortum, 2., zviti, zasukati, zagnati, zavihteti fumea taedis lumina, dimaste luči smolnatih bakelj adigo, egi, actum, 3., gnati, vreči, treščiti nec non et — cernere erat (lahko) 595. se je videlo tudi Tityos, i, m., Titij, orjak, sin Zem¬ lje, je zalezoval Latono, zato je bil vržen v spodnji svet, kjer mu jastreb kljuje vedno iznova nara¬ ščajoča jetra iugerum, i, n., jutro, oral porrigo, rexi, rectum, 3., iztegniti; raztegovati obuncus, 3., zakrivljen tondeo, totondi, tonsum, 2., striči; kljuvati viscera, um, n., kosi mesa, drobje; fecunda poenis v., drobje, ki vsled kazni vedno raste rimor, 1 ., pretrgati; brskati po čem, riti in (tako) iskati hrane (epulis, dat.) libra, ae, f., vlakno; pl. drobje 600. renatus, 3., prerojen, znova izrastel Lapitha (Lapithes), ae, m., Lapit, gorski rod v Tesaliji. Iksion, kralj Lapitov, je oče Piritoja, ki je ho¬ tel odvesti Prozerpino; Iksion je zalezoval Junono, zato je v spod¬ njem svetu privezan na kolo, ki se vedno vrti silex, icis, kremen; skala (moli nad njimi in grozi vsak trenotek pasti) genialis, e, genijev; svatovski, praz¬ ničen fulcrum, i, n., (fulcio), opora, pod¬ stavek (zofe) torus, i, m., blazina, zofa contingo, 3., dotakniti se 605- intono (1.) oie, grmeti z glasom, vpiti z grmečim glasom 61 fraudem innecto (3.), ukaniti, (podoba od mreže: v mrežo zaplesti, vjeti) 610. partem pono, ponuditi (dati) del adulterium, ii, n., prešeštvo, zakono- lomstvo vereor, veritus, 2., bati se dominorum dextras fallo, ne držati (= prelomiti) obljubljene zve¬ stobe 615. quae forma, kakšna oblika (zločina), kakšen zločin mergo, mersi, mersum, 3., pogrez¬ niti, v nesrečo (pogubo) spraviti, upropastiti radius, ii, m., palčica; prečka, špica (kolesa) districtus, 3., (stringo), raztegnjen, razpet Phlegyas, ae, m., Flegija, sin Are- j sov, kralj Lapitov, oče Iksionov, je zažgal delfsko svetišče testor, pričati 620. hic — hic, ta — oni figo leges, postave (na ploče zapi¬ sane) nabiti, dati; reflgo, odstra¬ niti, odpraviti pretio, za denar; podkupljen thalamum invado, vdreti v izbo hymenaeus, i, m., svatovska pesem; svatba auso potior, drzen čin doprinesti 625. comprendo, 3., = comprehendo, ob¬ jeti (z besedami), našteti, povedati percurso, 3., preteči, omeniti, našteti, navesti carpo, carpsi, carptum, 3., trgati; c. viam, ubrati pot 630. accelero, L, pospešiti (korake), po- žuriti se educo, duxi, ductum, 3., izpeljati, iz¬ gotoviti, skovati caminus, i, m., peč, ješa (kovaška), •• vigenj fornix, icis, m., obok, oblok, svod praeceptum, i, n., naročilo, predpis corripio spatium medium hitro pre¬ iti (priti skozi) sredo prostora 635. occupo aditum, dospeti do vhoda recens, tis, svež figo, 3., pribiti, pritrditi munus, eris, n., opravilo, naloga; naročilo virectum, i, n., (vireo), zelena livada, trata, zelenica 640. largus, 3., bogat; largior, bogatejše, bolj vestio, ivi, ii, ltum, 4., oblačiti, ode¬ vati, krasiti, dičiti gramineus, 3., (gramen), travnat palestra, ae, f., palestra, borišče contendo, tendi, tentum, 3., nape¬ njati (svoje moči), tekmovati fulvus, 3., rumenkast luctor, 1 ., boriti se plaudo, si, sum, 3., ploskati, tolči, pribijati (z nogami) chorea, ae, f. (tu choreas), ples, kolo; ch. plaudo, plesati, prire¬ jati kolo Threicius sacerdos, traški svečenik 645. - Orfej obloquor, 3., odgovarjati, vmes peti numerus, i, m., število: pl., ritem, napev discrlmen, inis, n., (discerno), raz¬ loček, interval obloquitur numeris (dat.) septem di- scrimina vocum, odgovarja petju (= ubira pri napevu) na sedmero- glasni kitari, ubira pri (k) na¬ pevu sedmerozvočno kitaro ter udarja na strune zdaj s prsti, zdaj s slonokoščeno palčico pecten, inis, n., glavnik; palčica (rj.-? i Y.zco'i) pulso, 1 ., (pello), udarjati (na strune), ubirati eburnus, 3., (ežur), slonokoščen Hus, i, m., II, heros eponymos, usta- 650. novitelj Troje (Ilija) Assaracus, i, m., Asarak, sin Troja (Tros), stari oče Anhizov defigo, fixi, fixum, 3., zabiti, zasa¬ diti, zapičiti passim, adv.,raztreseno, na vse strani solutus, 3., (solvo), oproščen (vezi), prost gratia, ae, f., dopadajenje, veselje (do česa) currum, gen. pl. repono, posui, pos(i)tum, 3., (v zem¬ ljo) položiti, pokopati 655. paean, anis, m., (ratiav), slavnosten spev, slavospev, veselo petje odoratus, 3., (odor), dišeč, vonjav superne, zgoraj (na zemlji) Eridanus, i, m., Eridan (== Padus, Po) je tekel v spodnji svet manus, us, m., četa, truma 660. ob patriam = pro patria excolo, colui, cultum, 3., gojiti; po¬ plemenititi, oblažiti 62 sui memorem facere alqm, pri kom zapustiti spomin na se merendo (mereo), s svojimi zaslu¬ gami 665. niveus, 3., snežnobel vitta, ae, f., obveza, trak circumfusos, ko so privreli, se vsuli Musaeus, i, m. (Mousaloj), Muzajos, pevec in vedež starodavnosti mednim — habet, ga ima v sredi, ga obdaja umeriš extans, ki moli z ramami nad drugimi suspicio, spexi, spectum, 3., gori gle¬ dati 670. ergo (predlog z gen.), zaradi torus, i, m., (gl. II, 207), blazina, vi¬ šava recens, tis, svež, oživljen, okrepljen 675. supero, I., prekoračiti, iti čez trames, itis, m., poševna pot, preč- nica, steza, pot gressus ante ferro, naprej stopiti cacumen, inis, n., vrh, višava penitus (in) convalle, (globoko) notri v dolini 680. superum lumen, luč gornjega sveta, gornji svet lustro, 1 ., pregledovati, opazovati recolo, ui, ultum, 3., zopet obdelati; studio r., pazljivo motreč lorte, slučajno; ravno recenseo, 2., opazovati, šteti mantis, us, f., čin, junaštvo tendo, (gl. I, 18., 687.), speti (spoč) 685. alacer, cris, e, živahen, čil, hiter palma, ae, f., dlan, roka eifundor, 3., uliti se gena, ae, f., nav. pl., lica spectata pietas parenti, znano spo¬ štovanje do očeta audire et reddere voces = colloqui 690. duco animo, misliti, preudarjati dinumero, 1 ., preštevati, računati cura me non fallit, hrepenenje me ne zmoti accipio, 3., prejeti (novico), slišati 695. accurro, 3., nasproti priteči, prika¬ zati (prikazovati) se adigo, egi, actum, 3., gnati kam, pri¬ siliti sal, is, m., sol, slana voda; morje iungo, iunxi, iunctum, 3., skupaj de¬ jati, zvezati; i. dextram, podati desnico, stisniti desnico subtraho me, odtegniti se largus, 3., obilen; 1. fletus, mnoge solze rigo, 1 ., porositi, močiti vallis reducta, (zadej ležeča), odda- 700. ljena dolina secludo, clusi, clusum, 3., (claudo) ločiti virgultum, i, n., (virga) grmičevje, grm j e praenato, 1., = praeterfluo, mimo 705. teči innumerus, 3., = innumerabilis serenus, jasen, vesel insldo, sedi, sessum, 3, sesti, sedati na varius, 3., pisan lilium, ii, «., lilija fundor, 3. (circum aliquid), vsipati se, rojiti strepo, ui, itum, 3., šumeti murmur, is, n., šumenje, šepetanje; brenčanje, brnenje hoiresco, ui, 3., groza me obide 710. (spreleti) visu, ob hipnem prizoru requ!ro, quisivi, quisitum, 3., iskati; vpraševati, povpraševati agmen, inis, n., (ago) četa, truma nova corpora debentur, nova telesa so (jim) odločena (= jim pristoje); odločene so, da greclo v nova te¬ lesa securus, 3., brezskrben; ki napravi, 715. da se pozabi skrbi latex, icis, m., tekočina, pijača; se- curi 1., pijača (= vir) brezskrb¬ nosti oblivium, ii, n., pozabljenje, pozab¬ ljivost has quidem, te pa (pač) coram, zraven, od obličja do obličja anne, ali pač ? sublimes, v višave, gori 720. tardus, 3., počasen, okoren; aktivno : ovirajoč (polet duše) suspensum teneo, visečega držati; v dvomu (negotovosti) pustiti suscipio, cepi, ceptum, 3., povzeti (besedo), začeti liqueo, 2., teči; liquens, voden Titania astra, Titanske zvezde = 725. solnce (Sol je bil sin titana Hi- perijona) spiritus, us, m., (nvsuga), dih, duh alo, alui, altum, 3., rediti, oživljati, dajati življenje 63 mens infusa per artus totam molem agitat mens, svetovni duh infusus, 3., razlit tota moles, cela masa, cela peza; vsemir, vesoljstvo agito, L, (ago), premikati se miscet, se (z)meša, se združi, se združuje magnum corpus, veliko telo, vesolj¬ stvo vitae volantum, življenje ptičev; svet letečih bitij 730. ollis = illis vigor, oris, m., življenjska moč semen, inis, n., seme; človek (kot del vesoljstva); bitje quantum, (v) kolikor tardo, 1 ., počasnega narediti; ovi¬ rati hebeto, 1 ., slabiti, topega narediti (delati) moribundus, 3 = mortalis dispicio, spexi, spectum, 3., gledati (PO) caecus, 3., temen 735. quin, da funditus, adv., iz dna; popolnoma excedo, cessi, cessum, 3., ven iti (iz koga), umakniti se pestis, is, /., (nalezljiva) bolezen; zlo penitus, adv., (globoko) notri; po¬ polnoma concretus, 3., zraščen inolesco, olevi, olitum, 3., prirasti, notri se zarasti 740. supplicia expendo, kazen plačevati, pokoriti se pando, 3., razpeti suspensus, 3., obešen infectus, 3., (inficio), okužen, oma-.. deževan; i. scelus, madež greha eluo, 3., izprati exuro, ussi, ustum, 3., izžgati patimur manes, trpimo usodo manov exinde, nato, potem amplus, 3., prostran 745. longa dies, dan, ki pride šele čez | dolgo časa, rok eximo, emi, emptum, 3., ven vzeti, odvzeti labes, is, f., padec; madež aura, ae, i., sapa rota. kolo časa; r. vol vere, krožni (časovni) tok dovršiti supera convexa, nebesni svod (obok) 750. conventus, us, m., (convenio) zbor, zbrana množica tumulum capio, na hrib stopiti lego, 3, brali; motriti, opazovati 755. disco, 3., učiti se; spozna(va ti deinde, v prihodnost, nekdaj illustris, e, blesteč; vzvišen, slaven in nostrum nomen ituri, ki bodo no¬ sili naše ime expedio, 4., (ven privleči) dictis, po¬ vedati, razložiti purus, 3., čist, neokovan; p. hasta, 760. ratišče sorte tenet loca proxima lucis, ima po usodi svoje mesto najbližje luči, bo prišel — kakor je od usode do¬ ločeno — naprej na zgornji svet Silvius, ii, m., Silvij, sin Eneja in Lavinije postumus, 3., po očetovi smrti rojen; poznorojeni (sin) tibi longaevo serum educet, v po¬ znih letih ti ga bode vzgojila nomine reddo aliquem, (zopet) nositi 765. ime (koga) Albam regnandam accipio, dobiti 770. vladarstvo čez Albo umbratus,3., (umbra) osenčen, odičen quercus civilis = corona civica, me¬ ščanski venec iz hrastovih listov Nomentum, i, n., mesto Nomentum (blizu Rima), Gabii (mesto v La¬ ciji), Fidenae (sabinsko mesto ob Tiberi), Collatia (ob reki Aniju) so bile kolonije Albe Longe Pom§tia,ae,L, (in Pometii, orum, m.), 775. Pomecija, mesto Volskov v Laciji Castrum Inui, Inov gradič, rutulska trdnjava v Laciji Bola, ae, f., glavno mesto Ekvov (Aequi) v Laciji Cora, ae, f., Kora (zdaj Cori), mesto v Laciji ob Apijski cesti Assaraci, gl. v. 650. Ilia mater = Rhea Silvia viden = videsne? vertex, icis, m., vrh glave, teme crista, ae, f., čeladni čop, perjanica pater, Mart, oče Romulov 780. signo, L, zaznamovati, odlikovati honore superum, z nakrasom gor¬ njega sveta (že sedaj v kraljestvu sence) meis auspiciis, pod mojim vodstvom; gl. IV, 103. 64 inclutus (inclytus), 3., slaven imperium terris aequo, razširiti vla- darstvo čez zemlje animos 01ympo aequo, povzdigniti pogum (bojni duh) do Olimpa felix, lcis, srečen, blagoslovljen proles virurn, rod junakov, junaški potomci Berecynihia, po gori Berecynthus v Frigiji, kjer je imela svetišče; B. mater Cybele (velika mati bogov) 785. turritus, 3., (turris), s stolpasto kro¬ no (odičen) partus, us, m., (pario) porod, rod, potomstvo complexus, 3., objem&jJč supera alla teneo, bivati v nebeških višavah, zasedati n. v. acies (= oculos) ilecto, 3., obrniti oči, pogledati 790. sub axem caeli, pod nebeško ( soln- čno) luč (nebesni svod); na zgor¬ nji svet divi genus, iz rodu boga (Julija Ce¬ zarja) Garamantes, um, m., Garamanti, ple¬ me v notranji Libiji, za Rimljane na koncu sveta profero, ferre, razširiti, raztegniti 795. tellus, zemlja, do katere bode raz¬ širil vladarstvo, leži izven pra¬ vega sveta, kjer ni prave menjave letnih časov, ne razlike med dne¬ vom in nočjo (t. j. ob južnem te¬ čaju) via anni solisque tek solnčnega leta aptus, opravljen, okrašen z; gl. IV, 482. in adventum horreo, trepetati pred prihodom, z grozo pričakovati pri¬ hoda Caspia regna, Kaspiško kraljestvo (Baktri, Hirkanci, Parti) responsis, (a bi.), zaradi prorokovanja Maeotia fellus, Meotska zemlja ob Azovskem morju, kjer so bivali Sciti 800. septemgeminus, 3., sedmeren, s sed¬ merimi rokavi turbo, L, trepetati iixerit licet, najsi je ustrelil aeripes, edis, medenonog, bakreno- nog Erymanthus, i, m., Erimantsko go¬ rovje v Arkadiji, kjer je razsajal erimantski merjasec paco, L, (par), pomiriti, varno na¬ praviti Lernam = Lernaeam hydram pampineus, 3., iz trtnega listja iuga ilecto, voz voditi Liber (oprošče valeč skrbi) = Bacchus 805. Nysa, ae, m., Niza, gora, na kateri so nimfe vzgajale Bakha dubito, 1 ., pomišljati se, obotavljati se virtus, u tis, f., junaštvo, junaška slava sacra, drum, n., svete (daritvene) priprave incanus, 3., sivkast mentum, i, n., brada fundo, 1 ., temelj položiti, ustanoviti 810. Cures, ium, c., Kure, mesto na Sa- binskem, odkoder je bil Numa snbeo, Ire, takoj za kom iti, slediti reses, idis, brezdelen moveo, 2., premakniti, vzdigniti, spraviti pod orožje triumphis dat. iactans, tis, ošaben, visok 815. populares aurae, ljudska sapa, pri¬ ljubljenost pri ljudstvu fascis, is, m., sveženj šib moveo bellum, vzbujati (netiti, pod- 820. pihovati) vojno, prepir pulchra libertas, zlata prostost ea iacta, to dejanje (da je dal Brut sinova usmrtiti zaradi zveze s Tar- kvinijeviči) Decios, sin in oče (Decius Mus) sta se zagnala v bojni metež, da bi s svojim poginom rešila domovino Drusi, M. Livius Drusus Salinator se je odlikoval v drugi punski vojni, M. Livius Drusus pa kot nasprotnik Grakhov Torquatum, T. Manlius Torquatus 825. se je dvobojeval z nekim Galcem in mu vzel ovratno verižico (torques) signa refero, vojna znamenja nazaj prinesti (dobiti) fulgere: e kratek nocte premor, noč me objema acies stragemque, boje in poboje (= poraze) vzbujati (izzivati) socer (= sveker) Caesar; Cezarjeva hči Julija je bila žena Pompejeva agger, eris, m., nasip, okop, utrdba 830. Monoecus, i, m., (| jiovoikoj) Herkul; arx M. = templum M., zdaj Mo- naco (v Liguriji) 65 gener, Pompej, ki je zbral vojsko v orijentu (adversis Eois) instructus, 3., oborožen, obdan viscera, um, n., drob; srce, osrčje tuque, in ti, ti pa (C. Julij Caesar) 835. triumpho, 1 ., triumf slaviti (nad kom), premagati, užugati eruo, ui, utum, 3., izdreti, razdejati Aeacldes, ae, m. (Aiax{5yjg), Ejacid, potomec Eakov, tukaj Perseus, kralj Macedonski 840. temero, 1., onečastiti, oskruniti tacitum relinquo, ne omeniti, mimo iti Cato, M. Porcius Cato Censorius se je odlikoval na različnih poljih Cossus, cognomen gentis Corneliae; Aulus Cornelius Cossus si je pri¬ boril nad vejentskim kraljem To- lumnijem spolia oplma Scipiades = Scipiones parvo potens, z malim mogočen, bogat v svoji revščini (= skro¬ men) sulcus, gl. V, 142. C. Atilius Serranus, sli, ki so mu prinesli novico, da so ga izvolili za diktatorja, so ga našli, ko je na njivi oral 845. fessum (sc. me) rem (puhlicam) restituo, državo re¬ šiti excudo, ere, čudi, cusum, iztolči, iz¬ klesati, upodobiti; exc. spirantia mollius aera, v mehkejšem litju ustvariti žive podobe iz brona, z mehkim litjem vdihniti bronu (bro¬ nastim kipom) življenje duco, 3., izklesati oro causam, govoriti pravdo, (sod¬ nij sko) zadevo zastopati, (za)go- vornik biti meatus, us, m., (meo 1.) pot 850. radius, ii, m., palica (merilca) dico, 3., napovedati (vzhod zvezd), določiti, ustanoviti mos, oris, m., običaj, postava debello, 1 ., popolnoma premagati, užugati 855. M. Claudius Marcellus, osvojitelj Sirakuz, je premagal Viridomara, kralja Insubrov superemineo, 2., molčti nad, preka¬ šati ' magno turbante tumultu, v straš¬ nem bojnem viharju (metežu) i sisto, šteti, statum, 3., postaviti, utr¬ diti (država se primerja z ladjo) rebeltis, e (bellum), ki obnovi vojno, vstaški, uporen tertiaque arma (sc. opima), prvi Ro- mulus, drugi Cossus, tretji Mar¬ cellus lumina deiecto voltu, oči s poobe- 860. šenim pogledom, oči povešene anne, ali mogoče stirps, is, f., deblo, rod instar, n. indecl., podoba; quantum 865. instar, kako veličasten je lacrimis obo.rtjs, ko so se mu udrle solze, s solzami v očeh ingredior, gl. IV, 107. propago, inis,/.,mladika; potomstvo, 870. pleme, rod | proprius, 3., lasten, stalen, trajen aget gemitus, vzbudil bode stok I (vzdih) Tiberinus, i, m., Tiberinus, bog Ti¬ bere praeterlabor , lapsus, 3., mimo teči in tantum spe = in tantam spem 875. tollo, sustuli, sublatum, 3., vzdig¬ niti, navda(ja)ti (z upanjem) alumnus, i, m., (alo), rejenec, goje¬ nec, potomec pietas, ljubeznivost iacto me, ponašati se (prim. naš: „meče se!“) priscus, 3., prejšnji, star fodio, fodi, fossum, 3., kopati; su- 880. vati, zbadati armus, i, m., pleče, bedro, stran si qua, če na kak način Marcellus eris, bodeš drugi Marcel accumulo, 1., nakopičiti; obsipati 885. passim, na vse strani okoli aer, megla vagor, 1 ., okoli hoditi exin = exinde, nato 890. corneus, iz roževine, rožen insomnium, ii, n., sanje 895. viam seco, usekati jo, ubrati jo, iti recto litore, naravnost ob obali 900. se fert, je krenil Caieta, ae, f., Kajeta, trdnjava in pristanišče, baje imenovano po dojilji Enejevi, katero so tam po¬ kopali i