Našim malčkom Matiažek 44 Jnnaškega Slovenca povest v slikah (Konec) Tinček pa si je ogmii romarski plašč, si poveznil na glavo širokokrajni klobuk in voddl romarjevega osliča. Romar je nepreBtano molil. Ljudje, ki so ju srečevali, so prosili starca za blagoslov in kak spominek iz svetega mesta. Potovali so noč in dan. Želeli so čimprej priti iz nevarne Benečije. Sreča jim je bila mila. Nihče jih ni prepoznal. Po marsikateri prečuti noči so končno prišli srečno v svojo domovino, kjer so se po dolgem času zopet sešli s svojimi dragirni. Nemogoče je popisati svidenje, ko so vaščani mislili, da so naši junaki izgubljeni in že davno mrtvi. Ko so domači zvedeli za vso povest in prestano gorje, so slaviii junaškega Matjažeka in njegovega prijatelja Tinčka. SMOLA KURJEGA TATU (Šest slik brez besedila) ¦ — f 2. 4 • 3. 5. 6. Mali okrutnež Učitelj je govoril o Kitajcih. Med drugim je dejal, da med tem, ko človek enkrat zadiha, umrjeta dva Kitajca. Hipoma opazi, da je začel najmanjši učenec zelo hitro dihati. Vprašal ga je, zakaj tako naglo diha. »Kitajce ubijam!« se je odrezal mali. Kakor se vzame Sodnik: »Očka, to morate vendar uvideti, da so izrazi: vol, osel, svinja, res žaljivi.« Obtoženec: »Kakor se vzame. Nekateri Ijudje so taki, da bi tudi to morali vzeti za odlikovanje!« nJO  rp ' —-L  p  rK-i —¦—-a, x»— t /(1 ¦ v  ({ L i > '.x ^/^jifet*"