-5h    39   *«-
Spoštuj stare ljudi!
 fZapisal Solovej ivel je pred   davnim  časom  ubožen,  star   kmet  s   svojo   hčerko nekje v hribih.   Njegova koča je bila majhna,   a   tudi  polje   ni bilo veliko. Kmet ni mogel več delati.   Zato je delala  hči   tem vztrajnejše, da je mogla živiti sebe in očeta. Nekoč gre v gozd. Tam hipoma zagleda neznanega starca, ki je padel na tla. Takoj steče k njemu in mu pomaga na noge. Starec ji reče: »Hvala ti, dobro dete! Vem, da spoštuješ svojega starega očeta, a ti spoštuješ tudi druge stare ljudi. Zato se ti bo dobro godilo. Dam ti rastlino, ki bo živila tebe in tvojega očeta.«
Ko to izpregovori,  pokaže deklici rastlino,  ki je   še  ni   nikdar  videla. Bil je lan.