Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 17.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1936,
Cena posamezni številki Din 3’—
Leto XVIII.
"NAŠ GLAS" Izide vsakega prvega, In petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40"—, za pol leta Din 20’—, za četrt leta Din 10-—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. «*= Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo! Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence
N. N.:
Ob sestavitvi prihodnjega državnega proračuna
Merilo in ravnilo državnega gospodarstva je državni proračun. Ta se za leto 1937./38. že sestavlja in so izdana v ta namen potrebna navodila. Med temi je najvažnejše tisto, ki odreja 10% znižanje števila državnih uslužbencev, 20% znižanje materialnih izdatkov in zatvoritev kreditov za investicije in za zidavo državnih poslopij v breme proračuna.
To navodilo podaja neugodno siiKo naših državnih financ. Premotrimo je s splošnega, socialnega in stanovskega stališča!
S splošnega vidika! Smisel dobrega gospodarstva obstoja nedvomno v razvoju, napredovanju in v širjenju gospodarskih in pridobitnih panog in s tem v množenju dohodkov in seveda tudi izdatkov. Najmanj pa, kar se zahteva od dobrega gospodarstva je, da se ohrani dosedanje stanje. Varčnost je priporočljiva in potrebna samo tam, kjer gre za docela odvisne in neplodo-nosne izdatke, ne pa tam, kjer se denar nalaga v investicije ter v kulturne in socialne naprave. To velja seveda tudi za državno gospodarstvo. Ako bo šlo krčenje državnega in banovinskih proračunov kar naprej, potem se bo kroženje in obtok denarja še bolj zmanjšal in stagnacija splošnega narodnega gospodarstva bo še večja.
Pa če ni dohodkov, če ni ravnovesja v proračunu?! Kako pa naj bi dohodki ne bili padli! Od prevrata pa do danes je naše prvo opravilo — politika; ves ta čas je najvažnejše in naj-merodajnejše — strankarstvo, ki absorbira dve tretjini naših gospodarskih in moralnih sil. Od prevrata pa do današnjih dni so razni režimi in skupine kar tekmovali, kako si bodo preskrbeli čim več dobrin in časti na račun javnih in državnih interesov. Skoro vse rudnike in večje naravne sile izrabljajo, skoro vsa večja javna dela so doslej opravljale tuje družbe — za ceno provizij v ti ali drugi obliki, dobički pa so odtekali in še odtekajo v inozemstvo. Spričo takega gospodarstva, spričo neurejenih notranje - političnih razmer, spričo svetovne gospodarske krize, ki je zgrabila tudi nas, ni čudno, da je
padel splošni promet, da gine j o davčni viri in davčna morala, da padajo v rastoči izmeri zasebni in državni dohodki.
In izhod iz tega labirinta nedostat-kov in zmešnjav? To ni taka umetnost in solucije se podajajo same po sebi. Treba je le naštete in še druge hibe res odpraviti, postaviti gospodarski načrt in ga z železno roko izvajati, pa se bo takoj pokazal učinek. Moža energije in širokopoteznosti za to pa še nimamo.
Premotrimo navodilo še s socialno - stanovskega stališča! Vse države se bore danes, da bi odpravile problem brezposelnosti, mnoge pa so ga deloma že rešile. Sredstvo za to pa je le v aktivnosti, v delovanju in v velikih javnih delih. Tudi mi skušamo pereče vprašanje rešiti, dasi smo še začetniki. Zato pa ni niti najmanj umestno, da hoče država sama pomnožiti število brezposelnih z odpustom 10% državnih uslužbencev. Kako gleda naša javnost na to, naj dokazuje pred kratkim iz-išli članek Trgovskega lista, v katerem se izvaja, da bi bilo redukcijo uradni-štva izvesti le tam, kjer ga je res preveč, in da ni vere in jamstva, da se bo to vprašanje rešilo v redu. S stanovskega vidika smo zoper vsako redukcijo uradništva, pač pa bi bilo želeti, da se smotrneje, enakomerneje in skladno s potrebami porazdeli po vsi državi, nele po centrali. Nekateri uradi širom države imajo namreč ob isti množini poslov polovico manj uslužbencev od drugih.
Kar se pa tiče iskanja dohodkov oz. zmanjšanja izdatkov, pa naj služi le sledeči dobronamerni namig, ki bo, ako se izvede, prihranil državi stotine milj onov:
1. Nemudoma je opustiti prakso, da ostajajo odstopivši ministri toliko časa na razpoloženju, da zadobe upravičenost do ministrske penzije. Tega luksusa država ne prenese več. Tako so lani izpadli ministri bili do nedavna na razpoloženju z ustreznimi prejemki.
3. Diplomatska zastopstva v inozemstvu je organizirati tako, da se po-
sebni konzulati na sedežih poslaništev odpravijo in ustanove pri njih le konzularni oddelki.
4. Materialno dotacijo uradov, ki presega dotacije drugih enakih uradov, je sorazmerno znižati. Predvsem pa bi se prihranile silne vsote, če se izvede revizija državnih upokojencev v južnih krajih, kjer so razni režimi nastav-
Pred splošno sejo državnega sveta je bilo postavljeno vprašanje, kako je razumeti 3. točko 1. odst. § 258 zakona o drž. prometnem osebju oz. 3. točko 1. odst. § 270 uradn. zakona glede tega, ali se po teh predpisih, ki so v obeh primerih enaki, stalna dnevničarska služba vračuna za pokojnino tudi tistim drž. uslužbencem, ki so to postali šele po 1. septembru 1923. V tem vprašanju (in sicer pri primeru številka 32.714/35) je en oddelek državnega sveta zavzel stališče, da se služba stalnega delavca pri državnih prometnih napravah, ki se primerja službi stalnega dnevničarja iz 3. toč. 1. odst. § 238 zak. o prom. osebju oz. 270 u. z., priznava za pokojnino samo, če je bila odslužena pred 1. septembrom 1923 oz. ako je tak delavec postal preveden (»reguliran«) uslužbenec pred tem dnem. Nasprotno je pa (v primeru št. 32.354/35) večina V. oddelka smatrala, da se tudi pri tistih uslužbencih, ki so kot stalni delavci bili v službi pred 1. septembrom 1923, pa so bili prevedeni po tem času, prizna za pokojnino po navedenem predpisu vsa doba stalne dnevni-čarske službe — tako tiste pred in po 1. septembru 1923, vse do ureditve položaja. Zaradi tako različnega razlaganja teh zakonskih predpisov je bilo navedeno vprašanje predloženo splošni seji državnega sveta, ki ga je proučila in spoznala:
Po določbi iz 3. toč. 1. odst. § 258 zak. o drž. prom. osebju oz. 3. točki 1. odst. § 270 u. z. se tistim drž. civilnim uslužbencem oz. uslužbencem drž. prometnih naprav, ki so to bili pred 1. septembrom 1923, pa se upokoje po uveljavljenju teh zakonov, in ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do
Ijali ljudi po državnih uradih — brez kvalifikacije in potrebe — ter jih potem z vračunanjem nekih imaginarnih let upokojevali.
seje državnega sveta
osebne pokojnine iz § 121 zak. o prom. osebju oz. § 113 u. z., računa od časa, odsluženega pred 1. septembrom 1923, za določitev količine pokojnine, razen časa iz § 124 zak. o prom. osebju oz. § 116 u. z., še čas, odslužen po dovr-šitvi 18. leta starosti v svojstvu stalnega dnevničarja, (dnevničarja, pis. pomočnika ali dnevničarja z mesečno plačo), če se je prehod v zvanje, ki po tem zakonu daje pravico do pokojnine, izvršil najdlje v roku 6 mesecev.
Iz tega zakonskega predpisa izhaja, da računanje za pokojnino stalne dnev-ničarske službe, kateri se primerja služba stalnega delavca pri državnih prometnih napravah, pride vpoštev pri tistih uslužbencih, ki so pred 1. septembrom 1923 bili državni civilni uslužbenci oz. uslužbenci državnih prometnih naprav. Kot taki uslužbenci se smatrajo po § 7 zak. o prom. osebju oz. § 6. u. z. uradniki, uradniški pripravniki, zva-ničniki in služitelji. Mimo tega, ker je zakon glede časa, v katerem se je pridobilo uslužbensko zvanje, izrečno postavil mejo — do 1. septembra 1923 — pomeni to, da se navedeni predpis ne more uporabljati pri uslužbencih, ki so to postali po tem dnevu. Po tem vra-čunanje stalne dnevničarske službe oz. službe stalnega delavca pri drž. prom. napravah pride vpoštev samo pri tistih uslužbencih, ki so, ko so nehali biti stalni dnevničarji, postali uradniki, uradniški pripravniki, zvaničniki ali služitelji pred 1. septembrom 1923, ne pa tudi pri tistih, ki so to postali po tem dnevu.
Iz teh razlogov je na podlagi § 12 in 13 zak. o posl. redu izdala splošna seja državnega sveta dne 8. aprila 1936 pod štev. 10.053/36 to-le
Harocape
5,Maš glasil
Vračuimnje dnevničarske službe za pokojnino
Važna odločba splošne
R. Bizet:
Milijarder
V skromni pariški kavarnici ob Seini sem se seznanil z milijarderjem, ki je doživel nad vse čudovite prigode. Bil je suhljat, posušen možiček, imel je očala in se je očitno zmeraj dolgočasil. V kavarni so pripovedovali, da prihaja vsako drugo leto v Pariz, da pa se izogiba razkošnih hotelov, slovitih restavracij, celo gledališč. V mračnih gostilnicah je kadil pipo in dajal natakarjem po grošu napitnine. Oblečen je bil kakor skromen uradniček, kretal se je pa tiho, kakor miška.
Nekoč sva sedela na oguljenem divanu vinarne, odkoder se je skozi okno videla Seina in zelena obrežja, kakor da so v okviru. Brez posebne vneme sva se razgo-varjala o tem in onem, nato sva pa ne vem že zakaj, začela govoriti o blaznosti...
Tedaj se je pričelo možičku obličje oživljati, živčno je vlekel pipo, mencal po divanu, nenadoma pa me je prijel za laket in me •vprašal:
»Slišite ... radi poslušate nenavadne zgodbe?«
»Nenavadne... to se le tako pravi!«
»Ne, ne, prav res ...«
»No, torej, poslušam vas.«
»Najprej,« je dejal, »da se vam nakratko predstavim. Ime mi je Erik Mor-rew. Pravijo mi »kralj vlačilcev«. Vam morda to ne pomeni mnogo, saj Francozi itak nikamor ne potujete, vlačilce pa viuite samo doma po rekah. Ampak pri nas so pa
orjaški veletoki, ogromna pristanišča. Zato tudi potrebujemo zelo mnogo vlačilcev. V Severni in Južni Ameriki jih imam štiri-tisoč...«
»Štiritisoč!«
»Seveda ... približno, razdeljenih med
dvaindvajset družb ...«
»Dvaindvajset družb!«
»Da ... približno, to predstavlja vrednost šestih do sedmih milijard frankov. Tako približno ... skratka, premožen človek sem.«
»To pa to!«
»Lahko bi izdajal na dan po petstoti-soč frankov, pa se zadovoljim s stotimi... vsaj za ta trenutek. Rad bi se privadil revščini.«
»Samo deloma?«
»Kakor to vzamete. Čutim to potrebo, ki mi je že skoro postala strast. In presneto drago sem to plačal... Lani, ljubi moj, me je radovednost gnala, da sem si šel ogledat nek sanatorij za umobolne v bližini Pariza. Imam namreč namen, v Zedinjenih državah ustanoviti nekaj vzornih umobolnic, kjer naj bi uboge, trudne in skrušene ljudi spet vračali k življenju. Smešno, kajne? Mlad zdravnik me je vodil po prijaznih poslopjih, raztresenih po velikem parku, kjer so zdravili umobolne in močno na živcih obolele, in kjer mi je bilo izredno všeč. Vzoren red, vzorna disciplina in pri tem navidezna prostost. Tako bi bil moral ravnati z Babetto ...«
»Z Babetto? Kdo pa je to?«
»Moja ljubica, dražestna osebica, ki me je tedaj imela za preprostega trgovca iz Washingtona, in me ni veljala več kot
borih desettisoč dolarjev na leto ... Toda oddaljujem se od stvari. Umobolnica me je tako navdušila, in sicer tako popolnoma, da sem bil toliko nepreviden, da sem prosil mladega asistenta, če smem obiskati kakega bolnika.
»Ampak z največjim veseljem,« mi je odgovoril.
»Seveda, ne kakega nevarnega.«
»Le nič skrbi... sem sicer še mlad v službi, imam pa sijajen pogled za presojo bolnikov.«
Šel sem za njim. Stopila sva v zelo okusno opremljen salon, iz katerega so vodila vrata v sobo, v kateri je počival »umobolni«. »Ta mož vas bo zanimal,« mi je po-tihem razložil, »misli, da je milijarder in — pomislite, kako imenitno — celo podoben vam je.«
»Sijajno!«
Mel sem si roke, medtem ko sem čakal, da se pojavi. Smešno, kajne? Kmalu so se odprla vrata in zagledal sem elegantnega gospoda, ki je vstopil, sedel v naslonjač, mi ponudil drugega in nato pričel kar najljubezniveje govoriti z menoj. Res mi je bil v obraz malce podoben, videti je bil pa močno zdelan.
»Zelo me veseli vaš obisk, gospod. Imam sicer ogromno posla, toda da sprejmem tako odličnega gosta ... prosim, odložite svršnik. Kar po domače... med ko legi ...«
Ni mi dal, da bi bil vsaj usta odprl.
»Oprostite mi, da za trenutek telefoniram svoji pisarni.« Vstal je, vzel slušalko z aparata in slišal sem tole:
»Halo! Je tam banka Jefferson? Tukaj M. Berkeley, vaš klijent. ... da, da ... vam lahko prezentiram ček za sedem milijonov? Dobro, pošljem vam tajnika s par besedami ... hvala.«
Ta bolestna domišljija me ni prav preveč osupnila, to vam pa že lahko rečem. Ček za sedem milijonov ... zame to ni taka reč, ampak na vse zadnje, ko je bil mož blazen, mar ni bilo zelo smešno? In mislil sem si pač, da se končava telefonska žica v zavodovem upravnem poslopju.
Ko je končal pogovor z banko, me je milostno poučil o svojih načrtih. Domišljal si je, da je ravnatelj parobrodske družbe, ki ima štiri do pettisoč ladij na morju. Tudi to me ni preveč osupnilo, saj razumete. Ampak seveda je bila to blaznost, da si je kaj takega domišljal, zakaj jaz sem edini človek na vsem svetu, ki ima tolikšno brodovje. Toda varoval sem se, da bi mu oporekal... Niti besedice nisem zinil. Moram pa priznati, da se je vrli možak prav dobro izražal, da je zelo pametno govoril o ladjah, tako da sem sklepal, da je moral obiskovati mornariško akademijo. Čas je prav prijetno potekal, dokler ni prišel asistent, ki me je pripeljal v paviljon, z njim pa strežaj. Stopil je k meni.
»No,« mi je rekel, »gospoda Berkeleya morava spraviti nazaj.«
»Prav, gospod doktor.« In ko sem hotel vzeti klobuk in površnik, mi je zaklical strežaj: »He, stoj!«
»Kaj pa je?«
»Le nobenih neumnosti nikar. Boste že šli, ampak v svojo »obo.«
Stran 2.
»NAS GLAS«
Štev. 17.
odločbo
o umevanju 3. toč. 1. odst. § 258 zak. o drž. prom. osebju oz. 3. toč. 1. odst. § 270 uradniškega zakona:
»Predpisi 3. toč. 1. ods. § 258. zak. o drž. prom. osebju iz leta 1931 in 3. toč. 1. odst. § 270 zak. o uradnikih iz
Učinek
V somborski »Naši Reči« je izšel sledeči članek pod naslovom »Učinek znižanja prejemkov drž. uslužbencev in upokojencev.« Aktualni članek objavljamo v prevodu:
»Zaradi gospodarske krize skušajo razne države na razne načine uravnovesiti svoje proračune. Tako so nekatere države reducirale plače in pokojnine svojim državnim uslužbencem in upokojencem.
Tudi na Francoskem se je zgodilo tako. Z reduciranjem prejemkov navedenim uslužbencem je bivši predsednik vlade g. Laval prihranil na račun uradnikov in invalidov okrog 10 milijard.
O ti finančni politiki so nekateri časniki objavili vrsto člankov, iz katerih prinašamo tukaj samo nekaj odlomkov. Tako je n. pr. sedanji predsednik francoske vlade g. Blum dokazoval v svojih člankih, da je ta finančna politika popolnoma zgrešena in da njeni zagovorniki smatrajo, da je tisto vzrok, kar je v resnici — posledica. Z zniža-vanjem prejemkov se kupna moč javnih uslužbencev še bolj zniža. Producenti zdaj še teže prodajo svoje proizvode. Treba je povečati kupno moč ljudstva, kar bo izzvalo večjo potrošnjo, vsled česar bo laže dobiti dohodke od davkov in proračun se bo sam po sebi uravnovesil.
G. Blum je napovedal, da bo po Lavalovih prihrankih v višini 10 milijard primanjkljaj vsaj tolikšen, kakor je bil pred tem. In res že v mesecu juliju je Lavalov uravnovešeni proračun
Iz zelo razširjenega dunajskega uradniškega lista »Reichsverband der dffentlich Angestellten« objavljamo sledeči članek, ki obravnava zanimiv sodoben problem, katerega bi bilo tudi pri nas dobro rešiti v ugodnem smislu za javno uslužbenstvo. Članek se glasi: »Državna zveza javnih nameščencev je že nekajkrat obravnavala vprašanje, da bi se za avstrijske državne uslužbence vpeljala ustanova »weeken-da«. Pač ga ni časa, ki bi bil priprav-nejši kot poletna doba, da se to vprašanje spet pomakne v ospredje. V večini panog privatnih služb, pa tudi v nekaterih kategorijah javne službe je weekend postal že stalna ustanova. Tudi pretežni del ročnih delavcev ob so-
istega leta, se morajo tako razumeti, da se stalna dnevničarska služba računa za pokojnino po teh zakonih samo tistim drž. uslužbencem oz. uslužbencem drž. prom. naprav, ki so bili uradniki, zvaničniki ali služitelji pred 1. septembrom 1923, ne računa se pa tistim, ki so to postali kesneje.«
redukcij
izkazoval primanjkljaj približno 12 milijard.
Vlada g. Bluma je že predložila več zakonskih predlogov, med katerimi je zelo važen zakonski osnutek, po katerem se bodo odpravile razne določbe iz časa Flandinovega vladanja. Gre za tiste prihranke v proračunu, ki so bili storjeni v škodo nižjih uradnikov in invalidov. —
Zanimivo je dodati, da je tudi naše Združenje (t. j. upokojenška organizacija za dunavsko banovino v Som-boru, op. ur.) svojčas, ko se je šele samo govorilo o redukciji prejemkov in pokojnin drž. uslužbencev in upokojencev pri nas, predložilo pristojnim činiteljem predstavko skoro z istim utemeljevanjem, da zaradi znižanja življenjskega standarda drž. uslužbenci in upokojenci ne bodo mogli kriti niti svojih najnujnejših življenjskih potreb, kar bo pa spet neugodno vplivalo na naše celotno gospodarstvo. Zakaj v resnici denar, dan državnim upokojencem, ne zmanjšuje obtoka bankovcev, ker jih ne drže skritih doma, temveč jih takoj vračajo prometu in tako po svoji gmotni možnosti samo podpirajo splošno gospodarstvo, t. j. davčne objekte. —
Na koncu pripominjamo samo zaradi zanimivosti, da sta na Francoskem skoro dve tretjini bivših narodnih poslancev, ki so svojčas glasovali za zakonski predlog o znižanju prejemkov drž. uslužbencem in upokojencem, pri letošnjih volitvah narodnih poslancev — propadli.«
botah prej preneha z delom. Res ni mogoče uvideti, zakaj naj bi bil uradnik v tem pogledu na slabšem. Tudi On čuti potrebo, da napravi v soboto popoldne krajši izlet, da gre veslat, kopat se, da obišče kako športno prireditev, da uporabi to popoldne za izlet s kolesom ali peš. Mnogokrat mu sobotno popoldne nudi tudi edino možnost, da obišče starše ali sorodnike, ki ne staiiu-jejo v istem kraju, kjer službuje.
Toda ne le s stališča osebne okrepitve dotičnega, ki gre na weekend, temveč tudi s stališča tistih, katerim pridejo gmotne prednosti te ustanove v dobro, je ta »angleška sobota« vredna upoštevanja. Pomislimo samo na veliko poživitev prometa na električnih
in drugih železnicah, prometa z avtobusi, na povečan obisk raznih podjetij, gostiln in prenočišč v izletniških krajih. Prezreti tudi ni idealne vrednosti weekenda, če se le-ta uporablja za obisk zgodovinskih krajev ali znanih lepih pokrajin ožje domovine, s čemer se okrepi in poglobi domovinska ljubezen.
Vselej pride pri tem mnogo denarja v obtek, ki bi sicer, če ostanejo ljudje preko sobote v mestu, ne bil tako plodonosno in za narodno gospodarstvo koristno izdan. Tudi razne panoge industrije in trgovine bi se mogle okoristiti s to ustanovo, ker le premnogi teh sobotnih izletnikov bi si morali nabaviti razne potne potrebščine, kakor recimo nove okovanke, nahrbtnik, športno obleko, morebiti tudi kolo, če bi vedeli, da jih bodo mogli večkrat uporabljati.
Če se hoče človek odpeljati nekaj dlje, nam pokaže izkušnja, da nedelja sama za to ne zadošča. Najlepši nedeljski čas požre vožnja in tako mnogi rajši opuste morebiten izlet in si vse prihranijo za tistih 14 dni ali tri tedne dopusta, nedeljski izlet pa odpade. Če bi se pa nudila prilika, da se more
To-le pomembno resolucijo je sprejela Mednarodna zadružna zveza ob proslavi 14. mednarodnega zadružnega dne:
Zadružništvo pomeni razumeti se!
Razumeti se, se pravi zavarovati se!
Plod prvega in drugega je — mir!
Ob proslavi mednarodnega zadružnega dne se velika armada vsega sveta, združena v Mednarodni zadružni zvezi svečano obvezuje, da se izrečejo zadrugar ji v svojih organizacijah za varnost in čuvanje miru, s čimer se ne samo ohranja tradicija njihovega pokreta, temveč tudi ustvarjajo in branijo pogoji, pod katerimi edino se more zavarovati svoboden in naraven razvoj zadružništva, kakor tudi blagostanje človeštva v obče;
izraža nadalje svojo neomajeno vernost do splošnih načel svobode, demokracije in gospodarstva brez dobička, katera načela so temelj za socialno gradbo zadružnega pokreta, ki se bo ž njim gospodarsko življenje sveta ponovno uredilo in odstranile vse umetne zapreke za svobodno izmeno dobrin med narodi;
Na XVII. rednem občnem zboru Jugoslovanskega profesorskega društva, ki je bil letos v dneh 5. in 6. julija v Varaždinu, in o katerem je naš list že ponovno poročal, so zborovalci sprejeli sledečo resolucijo:
vsakdo odpeljati že v soboto opoldne, lahko potuje, če je potreba tudi kam dlje, tako da uporabi soboto za vožnjo, nedeljo pa za potovanje ali za turo. Če pa v soboto šele kasno prideš iz urada, se ponavadi ne boš več odločil, da bi se šele ob štirih ali ob petih, morebiti še kesneje odpravil na pot.
Vsi ti razlogi povzročajo, da urad-ništvo stalno in dosledno teži za uvedbo weekenda. Kakor izvemo je zdaj Tovarištvo državnih uslužbencev (t. j. nekaka uradna organizacija javnih nameščencev v Avstriji, slično poklicni uradniški zbornici, op. ur.) to vprašanje na novo načelo v neki vlogi na urad zveznega kancelarja. Tudi Uradniška zveza se bo za ugodno rešitev tega vprašanja zavzela na odločujočih mestih. Upati je, da bodo ti napori rodili ugoden uspeh. Koristila bo ta novotarija, kakor rečeno ne le uradnikom, ki bodo ob sobotah nekaj ur več prosti, temveč posredno tudi državi sami in splošni blaginji.
Ker so v drugih državah weekend uvedli že z najboljšim uspehom, bi bilo prav, da se ta stvar uredi na splošno tako, da bo v korist uradništva in v prid državi.«
vsega sveta!
izraža nadalje svojo vznemirjenost radi anarhističnih teženj, ki se pojavljajo v raznih oblikah v življenju naroda in grozijo škodovati nacionalnim interesom v okviru nacionalnih mej in to v dobi, ko nam nudijo ljudske potrebe in razvoj ekonomskih sil očividen dokaz, da je kulturni napredek odvisen od splošnega sodelovanja in medsebojnega razumevanja.
Zadrugarji vsega sveta so globoko razočarani nad nesposobnostjo odgovornih državnikov, ki ne znajo zastaviti vse svoje sile za ohranitev miru in za obnovo gospodarskega življenja na podlagi medsebojnega sporazumevanja, te edine podlage, ki najlaže dovede do varnosti in blagostanja. Zadrugarji pozivajo svoje vodje v vseh državah, da se stalno in z vso silo zavzamejo za visoki cilj: Mir po združevanju, varnost po medsebojnem razumevanju in boljše življenje za vse na osnovi čim jačjega ostvarjanja zadružnih načel.
Obleke kemično čisti, barva, plislra In lika tovarna J O S. REICH.
Kongres nalaga glavni upravi:
1. Da z vsemi silami doseže pri pristojnih faktorjih, da se čim prej uveljavi že pripravljeni načrt sprememb zakona o srednjih šolah.
Weekendi
Zadrugarjem
Profesorske stanovske zadeve
Smehljal sem se, ljubi moj gospod, kakor bi se bili tudi vi, če bi vam bil kdo kaj takega predlagal. »Šalite se, dragi prijatelj,« sem mu rekel.
Toda obraz strežajev ni bil videti prav nič šaljiv. »Ne, ne šalim se ...«
Povedati Vam še moram, da si je medtem oni drugi lepo potihem prisvojil moj klobuk in površnik, si ga oblekel in del klobuk na glavo, in me tako oblečen posmehljivo opazoval. Še zdaj trpim peklenske muke, če se spomnim na vse to. Prosil sem asistenta za pomoč.
»Doktor, saj vendar veste, da se stre-žaj moti. Jaz vendar nisem M. Berkeley... saj nisem bolan, kaj me ne razumete, doktor?«
Asistent se je pomenljivo spogledal s strežajem, odgovoril pa ni nič.
»Zdi se mi, da se hočete norčevati iz mene,« sem končno zatulil. »Zdaj mi je pa že vsega zadosti... Jaz sem Erik Morrew, kralj vlačilcev, jaz sem milijarder s V. avenije... Boste že še slišali o meni.«
Kot odmev sem slišal tele besede, ob katerih mi je zledenela kri:
»Ga je že spet napadlo... s silo ga bomo morali spraviti v sobo!«
Ljubi moj, podrobnosti tega zločina vam ne bom popisoval. Videl sem, kako je ta Berkeley poskakoval kakor kozel, medtem ko sta strežaj in asistent planila name, me zgrabila za roke, zvila v klop-čič... kaj vem še o tem? Skratka, malo na to sem sedel v naslonjaču sredi bele sobe. Na desno postelja, pred menoj umivalnik, nekaj belih stolov, belih posod . .. bil sem ujet.
Jokal sem se, ljubi moj... prav res... jaz, ki nisem nikdar potočil solze niti zaradi tujih nesreč, ne nad lastnimi, jaz sem se jokal! Dolgo uro sem ihtel in če ne bi bil vedel, da smatrajo na takih krajih vpitje za očiten znak blaznosti, bi bil tulil od gnjeva. Saj je v življenju tudi tako, boste rekli, seveda, ampak prisežem vam, da bi se vam v takem trenotku, kakor sem ga preživel, zdelo vsakdanje življenje rajsko.
Moj otroški obup je nekoliko pomiril prihod dražestne plavolase bolničarke, ki se je ljubeznivo smehljala, vendar pa malce prestrašila, ko me je zagledala.
»Saj nisem jaz...« sem hotel reči.
»Kako, da niste ...?«
»Da... to se pravi, saj nisem M. Ber-keley... jaz sem Erik Morrew, kralj vlačilcev, milijarder s V. avenije v New Yorku ...«
»Prav, prav,« je rekla, »mislim, da sem se zmotila,« Zdelo se je, da se je pomirila.
»Ampak gospodična, kar se godi z menoj, je pa res preneumno. Naravnost noro.«
»Čisto vaših misli sem.«
To je bilo smešno, mar ne? Toda meni se ta navidezna ravnodušnost spričo moje nesreče ni zdela prav po godu. Na srečo me je ljubeznivo dekle potrpežljivo poslušalo in mi na koncu žalostne zgodbe reklo:
»Morda imate prav... pa saj so čisto preprosta sredstva, da pridete spet na prosto. Pustite Berkeleya, naj dela, kar hoče. Blazneža, dragi gospod, bodo v družbi že kmalu prepoznali. Morebiti že prav zdaj
govori tolikšne neumnosti, da bodo ljudje postali nezaupljivi, morebiti so ga že sploh naznanili na policiji in ga še danes pošljejo na opazovalnico.
In v nekaj dneh bo spet tod, pojasnilo se bo vse, vas pa spuste ...« Te pametne besede so me pomirile. Saj je imela prav, norec ostane norec, mar ne? Saj je vendar nemogoče, da bi blaznost v tako lepo urejenem svetu, kakršen je naš, ostala prikrita. Torej ...«
Mr. Erik Morrew se je malce oddahnil. Bil je zelo razburjen in glasno je sopel. Pipo, ki je že davno ugasnila, je prekladal iz roke v roko. Imel sem občutek, da govori resnico in da si te zgodbe ni izmislil. Ko se je malce pomiril, je nadaljeval:
»Torej ljubi moj gospod, ta svet ni drugega kot krdelo bedakov. Prav res — čreda tepcev, ki pametne in blazneže meče v isti koš. Nele, da g. Berkeleya, bolnika, ki je ušel iz blaznice, in trpi za bolestno domišljijo, ni nihče spoznal, povsod so ga celo z največjimi častmi sprejemali, saj je stanoval v najrazkošnejših hotelih in razmetaval moj denar, ne da bi se bil kdo le količkaj uprl. Kako? Pravite, da je to nemogoče? Saj je vendar našel v mojem površniku različne izkaznice in mojo čekovno knjižico in poslužil se je je. Če je sporočil mojim uradnikom v Ne\v York: »Potrebujem sedem milijonov,« so mu jih takoj nakazali. Če je brzojavil mojim pisarnam, naj zberejo tristo ladij pred Vera Cruzom, da jih pregleda, so mu sporočili, da ni nič lažjega.
Torej, kje je bila njegova bolestna domišljija, gospod? Ker je zaradi mojih milijard mogel uresničiti najbolj nenavadne domisleke, ni bil več blazen. Saj to je čisto enostavno, čevljarček, ki bi trdil, da dobavlja čevlje španskemu kralju, je očitno blazen, če ima pa na glavni pariški ulici trgovino, mu bo vsak rad verjel. Če bi vi rekli: »Jutri kupim Babetti biserno ovratnico za dvajset milijonov« in če imate razcefrane hlače in strgane čevlje, vas bo vsakdo imel za malce prismojenega ali pa — v najboljšem primeru — za pesnika...«
Prekinil sem ga z vprašanjem: »Saj res, kaj pa- vaša prijateljica, se ni prav nič brigala za vas?«
Milijarder je zmignil z rameni.
»Ste pa res še otrok! Kako morete le za trenutek misliti, da vas bo smatrala katera ženska za blaznega, če ji kupite bisere?«
»Ne... ampak končno, saj je vendar točno vedela, da Berkeley niste vi. ,.«
»Tega sploh ni premišljevala. Možak je Babettin naslov našel v mojem žepu. Takoj je šel k nji. ■. Kasneje mi je sobarica pripovedovala vse podrobnosti. Dejal ji je: »Jaz sem Erik, pravkar sem prišel iz New Yorka, da te obiščem...«
Sprva je Babetta mislila, da gre za goljufijo. Oporekala je: »Vi niste Erik...« — oni je pa odvrnil: »Tako srečen sem, ker te spet vidim, da sem ti prinesel ček za 300.000 frankov.«
»Seveda ni čudno, da me je Babetta spoznala in čeprav je v svojem srčecu še malce dvomila — mar mislite, da ji niso knežji prstani, kožuhi in kraljevski avto-
2.	Da vse svoje sile zastavi za to, da se pri ministrstvu trgovine in industrije čimprej ponovno ustanovi oddelek za strokovne šole in da se nastavijo strokovni inšpektorji; da se izdela zakon o srednjih tehničnih šolah, srednjih trgovskih šolah in o obrtnih šolah in da se obrtne šole s temi zakoni popolnoma ločijo od srednjih tehničnih šol. Do izdelanja teh zakonov je treba takoj napraviti začasne učne načrte in programe in pravilno rešiti vprašanje učbenikov.
3.	Da se vse velike srednje šole z ozirom na njihovo število učencev in oddelkov spravijo v sklad z odredbami zakona o srednjih šolah na ta način, da se te razdelijo na dva ali tri zavode in se tako omogoči pedagoško in administrativno vodstvo teh šok
4.	Da se za uspešno delo v šoli zagotovi potrebno število učiteljev na ta način, da se omogoči nastavitev diplomiranih študentov in se tako reši zelo važen ne samo šolski, temveč tudi socialen problem sodobnosti.
5.	Da se vsako leto o. pravem času izvede racionalna razvrstitev učiteljev po strokah in da se pri tem upoštevajo upravičene želje onih, ki daljšo dobo služijo v krajih, kjer je učiteljska služba težja in težje delo. Da se v komisijo za razvrstitev brezpogojno pritegne tudi en zastopnik J. p. d.
6.	Da se šola popolnoma osvobodi izvenšolskih vplivov in se s tem omogoči učiteljem, da morejo do kraja popolnoma pedagoško postopati pri svojem delu.
7.	Da se čimprej pristopi k zgraditvi šolskih zgradb, da se tako odstrani prenatrpanost šol, škodljiva zdravju naše šolske mladine in strašno škodljiva delu v šoli.
8.	Da se del šolnine pusti na razpolago direktorjem za osnovanje od-
nosno izpopolnjevanje dijaških in učiteljskih knjižnic, šolskih zbirk in za nabavo sodobnih učil.
9.	Da glavna uprava dogovorjeno s sekcijskimi upravami pokrene ustanovitev strokovnih delovnih edinic, ki naj bi imeli dobrodejen vpliv na izdelavo učnih načrtov in pisanje učbenikov.
10.	V želji, da je javnost točno obveščena o šoli in o prilikah v njej in da bi bili vestni šolski delavci zaščiteni pred krivičnimi obtožbami, smatra kongres za potrebno, da zahteva, da se v vsakem primeru javnost obvesti, in da se vsak primer, ki bi bil škodljiv ugledu šole in profesorskega stanu, takoj preišče in krivec najstrožje kaznuje.
Dolžnost glavne uprave profesorske organizacije so naslednja dela in posredovanja:
1.	Da prouči vprašanje bolniškega zavarovanja članov prof. društva.
2.	Da se čimprej pravilno razvrstijo kontraktualni nastavniki, ki so postali naši državljani in izpolnili vse zakonite pogoje. Prav tako, da se popravi razvrstitev nastavnikov prejšnjih verskih šol in nastavnikov muzike, ki so si pridobili kvalifikacije. Kongres po-sebe ponavlja zahtevo v točki 22. resolucije banjaluškega kongresa.
3.	Da se čimprej najde budžetska in finančna možnost za napredovanje nastavnikov, ki so izpolnili zakonite pogoje.
4.	Da se profesorjem da stalnost, ker edino tako bo možno nemoteno in objektivno delo srednješolskih učiteljev.
Kongres nalaga glavni upravi dolžnost, da je čim tesnejši zvezi z vsemi prosvetnimi organizacijami in da posveča svoj trud težnji, da se čimprej ustanovi prosvetna zbornica.«
Železničarske težnje
Na XVIII. občnem zboru Združenja jugoslov. narodnih železničarjev in brodarjev, ki se je vršil v Ljubljani v dneh 10. do 12. julija, je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija:
1.	»Splošni položaj železniških in brodarskih uslužbencev in delavcev je postal do skrajnosti neznosen, zlasti pa oziraje se na prejemke, ki so bili znižani pod eksistenčne meje.
2.	Zadnje znižanje prejemkov, skrajševanje delovnega časa delavcev, okolnost, da del uslužbencev ni bil preveden po zakonu o drž. prom. osebju in vnovično zvišanje najemnim v državnih poslopjih, je pretežni del osebja, zlasti uslužbence in delavce privedlo v stanje prezadolženosti 02. insolventnosti, kar slabo učinkuje tudi na narodno gospodarstvo samo.
3.	Združenje jugoslov. železničarjev in brodarjev kot zastopnik tega
mobili udušili slehernega dvoma? Ne, ne, bolj kakor kdor koli, je Babetta pripomogla, da so vsi smatrali tatu za Mr. Erika Morrewa. Skratka, Berkeley je bil v očeh vsega sveta najrazumnejši, najodličnejši, najkoristnejši vseh Morrewov. Če sem le poskušal telefonirati svojemu bankirju, sem začul iz slušalke takoj glas zavodovega ravnatelja, ki mi je dejal: »Že prav, že prav, Mr. Berkeley, saj boste že dobili vaših dvanajst milijonov.«
»No, in kako se je vse končalo?« sem ga vprašal.
»Zelo preprosto, ljubi moj gospod?.. Nekega dne se je Berkeley vrnil v bolnico. Življenje na veliko ga je utrudilo. Jaz sem se pa na videz popolnoma vdal v usodo. Ko so zahtevali od mene denar za oskrbnino, sem rekel, da nimam počenega groša. Takoj se je njihovo veliko zanimanje zame močno zmanjšalo in prav lepo so me pozvali, naj odidem.«
»Kaj, dovolili so vam, da greste? Brez formalnosti?«
»Brez sleherne formalnosti. Kakor hitro ne morete več plačati, in soljudem niste ravno nevarni, vas v luksusnem sanatoriju nihče ne bo več zadrževal. Le ne mislite, da vas bo kdo na kolenih prosil, da ostanite in se daste popolnoma pozdraviti. — Saj je bil zdaj Berkeley tod in zahteval luksusne prostore. Tako sem se mu rad umaknil, ker sem se bal, da me sicer pošljejo v pravo balznico ...«
»Pa nato?«
»Nato sem torej odšel in skušal začeti svoje staro življenje. V hotelu so me odslovili. Brzojavil sem v New York, šel sem
stanu, se je vselej odkritosrčno in vdano prizadevalo, da popravi to težko stanje in da zagotovi vsem jugoslovanskim železničarjem in brodarjem znosne življenjske pogoje, kar je tudi v interesu države, prometnih naprav in osebja.
4. Zborovanje smatra za svojo dolžnost, da ponovno opozori vse poklicane činitelje, da je rešitev gospodarsko socialnega in splošnega službenega položaja uslužbencev in delavcev neodložljiva in da more vsako odlašanje te rešitve povzročiti usodne posledice.
Zato zborovanje zahteva:
a)	Da se celotnemu železniškemu in brodarskemu osebju zavaruje za eksistenco potrebni minimum.
b)	Da se končno vendarle hitro premotri in dokončno reši vprašanje delavcev drž. prometnih naprav v smi-
nnu.i-rfaBMiiii i1 in 1 11 iu i.i mii iwK3Beaa«EiaB8BmtEa
k Babetti. Iz Amerike še nimam odgovora in Babetta... me je picmerila od nog do glave, nato pa rekla: »Goljuf ste. Mr. Erik Morrevv ne bi bil nikoli prišel k meni praznih rok. Če naglo ne izginete, pokličem policijo.« —
Nenadoma je prekinil zgodbo. Dolgo sva oba molčala. Ker ga nisem hotel motiti v žalostnih spominih, sem vstal in hotel oditi. Mislil sem si, naj poravna zapitek zame, ko me je poklical. Šepnil mi je čisto na uho:
»Gospod, zdaj vam pa nekaj povem, kar ne smete nikomur izdati...«
»Obljubljam vam.«
»Pomislite, od te prigode nič več ne vem, ali sem Erik Morrevv, ali je pa to oni drugi... Skoro se bojim, da sem Ber-keley ... «
»Ampak... vaše milijarde, vaše ladje! Saj morate vendar vedeti ali ste milijarder ali niste?«
»Nič več ne vem. Sem milijarder? Ali sem le bolestno domišljav? Žive sploh na svetu milijarderji? Kaj niso vsi blazni, ki si domišljajo, da imajo ogromna premoženja? Pa še nekaj vam moram priznati. Da si pridobim izgubljeno samozavest, živim od nič ... Skušam se prepričati, da sem revež, tak revež, da nimam niti groša v žepu.«
Vstal je: »Pomagajte mi, da se prepričam o tem. Plačajte za naju dva in posodite mi pet frankov .. .«
Častna beseda — storil sem tako! Toda nato sem pobegnil, kar so me le noge nesle.
slu dosedanjih zahtev in predlogov Združenja.
c)	Da se kar najhitreje razveljavi zadnja uredba o najemnini za državna stanovanja, ki je v velikemu delu osebja, zlasti pa tistim, ki so po službi navezani na drž. stanovanja, že itak težko gmotno stanje še bolj poslabšala.
č) Da se z zakonom izvede revizija razvrstvitve uslužbenstva pomorske uprave, izvršene po zakonu o drž. prom. osebju iz 1. 1923, in da se na podlagi te revizije izvrše vsa doslej neizvedena napredovanja tega osebja.
d)	Da se z zakonom uredi položaj uslužbencev in delavcev drž. rečne plovbe in se tako zavarujejo vse njihove pravice in dolžnosti na temelju prej pridobljenih in priznanih pravic.
e)	Da se zaradi izboljšanja položaja železničarjev in brodarjev brezpogojno kar najprej prične s temeljito revizijo vseh veljavnih zakonskih predpisov, ki urejajo gospodarski, družabni in službeni položaj železniškega in brodarskega osebja in da se pri tem naši organizaciji omogoči sodelovanje.«
Tiakaj čvcsU?
Vsaka aroma, seveda tudi kavna aroma, ima to lastnost, da se izdiši. Kaj pa bi bila kava brez arome! Zato je tudi dobila nov tesno zaprt kartonski ovoj zmeraj dobro dišeča
Vestnik
Vsem p. n. naročnikom! Vse, ki jim je obstanek in spopolnitev našega lista pri srcu, prosimo, da svoje naročniške dolžnosti redno in sproti izpolnjujejo. Kdor ne more naenkrat poravnati zaostanka na naročnini, naj stori to v obrokih. Znesek vseh zaostankov na naročnini je dosegel tolikšno višino, da je za naše skromne razmere nevarna za obstoj lista. Zato: plačujte naročnino sproti!
Za odpravo kuluka. Ljubljanska sekcija Jugosl. učiteljskega združenja je predložila skupno z drugimi društvi državnih uslužbencev banski upravi vlogo za oprostitev javnih uslužbencev od plačevanja kuluka. Banska uprava je nedavno obvestila JUU, da je to vlogo predložila gradbenemu ministrstvu s priporočilom, naj se uradniškim prošnjam ugodi in se zakon o samoupravnih cestah primerno spremeni. Gradbeno ministrstvo je odgovorilo na to, da bi oprostitev javnih uslužbencev od plačevanja kuluka onemogočila, da se grade in vzdržujejo nedržavne ceste, ker banovinske in občinske samouprave teh del iz lastnih sredstev ne morejo izvrševati. Tudi bi oprostitev javnega uslužbenstva bila neprimeren prejudic, da bi tudi ostali obvezanei zahtevali oprostitev od osebnega cestnega dela. Nadalje pravi gradbeno ministrstvo v svojem odgovoru dobesedno: »Vzrok in posledica slabega gmotnega položaja uradnikov v splošnem ni cestna obveznost, temveč kakor to tudi vloga navaja, pogosto in občutno znižavanje njihovih prejemkov.« Zato je gradbeno ministrstvo odločilo, da se bo odslej kuluk pobiral dvakrat na leto (aprila in septembra) in da se je v predlogu sprememb zakona o samoupravnih cestah drž. in samoupravnim uslužbencem znižalo število delavnih mezd od treh na dve, upokojencem pa od tri na eno.
Plačevanje poštnin. Znano je, da mnogi uradi pošiljajo državnim uslužbencem, zlasti upokojencem, razne dopise, posebno pozive, po pošti in sicer nefrankirano, tako da je treba zanje prejemnikom plačati poštnino, v mnogih primerih hkrati celo globo. Znani so nam primeri, da so upokojenci odklanjali sprejem takih dopisov, ki so se jim nato vročili ali po raznih krajevnih uradih dotičnega resorta ali pa po občinskih oz. policijskih organih. Mnogokrat je pa zavračanje takih dopisov za prejemnika zvezano z nevarnostjo, da za vsebino ne izve ali pa prekasno, kar mu utegne znatno škodovati. Bilo bi prav, če bi se ta praksa opustila in bi se od državnih uslužbencev in upokojencev vsaj v vseh primerih, kjer ne gre za dopisovanje v kazenskih zadevah, poštnina ne pobirala, vsekakor pa je neumestno od njih zahtevati plačilo globe za neplačano poštnino.
Na drž. meščanski šoli v Škofji Loki bo vpisovanje L, 2. in 3. septembra. V prvi razred se sprejemajo dekleta in dečki, ki so dosegli v četrtem ali višjem razredu vsaj dober uspeh. Navodila za vpisovanje in izpite so na oglasni deski v šolski vežh
Naknadno pridobljena izobrazba in napredovanje. Prometno ministrstvo je za svoje osebje izdalo naredbo, ki prepoveduje uslužbencem, ki so med, službovanjem v državni prometni službi pridobili višjo šolsko izobrazbo, prehod v stroke, za katere je ta višja šolska izobrazba predpisana. Razlog ti prepovedi - je spoznanje, da taka naknadno pridobljena izobrazba navadno ne dosega redno v šoli pridobljene izobrazbe, poglavitni vzrok je pa naraščanje prometnega osebja z Višjo šolsko izobrazbo, čeprav za to ni posebne potrebe.
Zvišanje železničarskih najemnin. Zadnjič smo poročali o novi uredbi, s katero so se na novo določile najemnine za sta-
novanja v železniških poslopjih. S to uredbo so se najemnine zvišale in so železniški uslužbenci izgubili znatne ugodnosti. Zaradi številnih pritožb in ker prejemki železniškega osebja ne zadoščajo niti za najskromnejše življenje, je železniška uprava začela ponovno proučavati vprašanje najemnin. Na podlagi ugotovitev se bo izvršil pregled podlage za določanje najemnin in se bo stavil predlog za znižanje. Do zvišanja je prišlo na zahtevo fin. ministrstva, ki je podčrtalo, da zahteva pravičnost izenačenja najemnin z najemninami, katere morajo za stanovanja v drž. poslopjih plačevati vsi drugi drž. uslužbenci, to pa zlasti zato, ker uživajo železničarji mimo nižjih najemnin tudi razne druge ugodnosti, katerih ostali drž. uslužbenci nimajo. Zdi se, da bo nova uredba v kratkem spremenjena in da se bo iznova uvedlo dosedanje stanje.
Učiteljski dom v Splitu. Dalmatinsko učiteljstvo je že pred vojno pričelo zbirati za zidanje učiteljskega doma v Splitu. Kmalu po vojni se je tam ustanovila zadruga »Učiteljski dom«, ki naj bi sezidala poslopje, v katerem bo učiteljski konvikt in tiskarna. Zadružni deleži so po 100 Din. Zadruga je zadnji čas svoje delovanje poživila in razposlala vabila vsem učiteljem za pristop.
Dokazi o zadostitvi vojaški obveznosti.
Pogostoma osebe, ki prosijo za sprejem v državno ali samoupravno službo, kot dokaz, da so zadostile vojaški obveznosti, prilagajo svojim prošnjam vojaške izkaznice (vojničke isprave), čeprav morajo vojaški obvezniki imeti te izkaznice vselej pri sebi. Da se to ne bi ponavljalo, se opozarjajo vsi uradi in vojaški obvezanei, da teh izkaznic ne smejo prilagati prošnjam, ker jih obvezanei ne smejo dati nikomur iz rok.
Nekaj prosvetne statistike. V proračunski razpravi je prosvetni minister navedel nekaj podatkov o razvoju šolstva v naši državi. Ob zedinjenju je bilo v naši državi 11.000 osnovnošolskih učiteljev in 2050 srednješolskih profesorjev. Ob začetku tek. leta je bilo pa že 26.700 učiteljev in 4800 profesorjev. Na treh univerzah z 20 fakultetami poučuje 885 profesorjev. — V tekočem šolskem letu je bilo na novo postavljenih 765 učiteljev, kolikor je bilo praznih proračunskih mest. Razen 127 moških kandidatov, ki so dokončali učiteljišče konec minulega šolskega leta, so vsi moški učiteljiščniki nastavljeni. Nima pa službe še 1450 učiteljskih absolventk iz prejšnjih let. V sedanjem proračunu je kredit za 500 novih imenovanj učiteljev.
Upokojenec
Izplačevanje pokojnin. Od mnogih prijateljev lista smo spet prejeli ustne in pismene tožbe, da se je izplačilo pokojnin vnovič zavleklo. Položaj premnogih upokojencev je zaradi teh rednih zakesnitev kar nevzdržen. Treba bo, da upokojenske organizacije skupno in složno nastopijo in predlože odločujočim činiteljem nujno prošnjo za odpravo teh večnih zamud. Državni upokojenci v dravski banovini prenašajo to neredno izplačevanje prejemkov tem teže, ker vedo, da se v drugih banovinah (na pr. v vardarski (Skoplje), moravski (Niš), seveda tudi v Beogradu) pokojnine izplačujejo točno 1. ali najkesneje 2. dan v mesecu. —- Nujna odpomoč je res potrebna.
Naknadni odtegljaji za uradniški po-kojn. sklad. O tem vprašanju smo že neštetokrat poročali. Navedli smo, da je državni svet doslej vsem tožbam proti naknadnemu predpisu prispevkov tudi od tistega dela prejemkov, ki se ni upošteval
za pokojnino, brez izjeme ugodil. Na podlagi takih razsodb je nato finančno ministrstvo odločilo, naj se odtegljaji vrnejo, do 1. aprila 1936. pa postopa glede prispevkov točno po tedanji predpisih. Tod se je pa kar na enkrat pojavila Državna hipotekarna banka z zahtevo, naj prizadeti upokojenci vlože pri nji šele prošnjo, da se jim ti neopravičenL odtegljaji vrnejo. Smatramo, da je to popolnoma nepotrebno zavlačevanje, ker so finančna oblastva na podlagi ministrskih odločb dolžna uradoma povrniti nepravilno odtegnjene zneske — brez kakršnih koli nadaljnjih prošenj. — Bilo bi res nujno potrebno, da se končno vendar že točno omeji in določi obseg pristojnosti Državne hip. banke v pogledu odmere in poslovanja s prispevki za uradn. pokojn. sklad kakor tudi glede evidence in priznavanja rodbinskih pokojnin. Po dosedanji praksi teko v teh zadevah vzporedno odloki dveh instanc, namreč finančnega ministrstva in navedene banke. Ta bi po naravni logiki morala prav za prav opravljati samo upravno in računsko službo glede prispevkov za pokojninski sklad, meritorno naj bi pa o vseh teh vprašanjih odločalo fin. ministrstvo, že zato, ker so proti njegovim odločbam možne pritožbe oz. tožbe na državni svet, Drž. hip. banka pa sploh ni oblastvo.
Za izboljšanje položaja železniških sta-roupokojencev. Odbor železniških staro-upokojencev in tako imenovanih kronskih rentnikov in njihovih vdov, ki še zmerom prejemajo pokojnine in rente v naravnost smešno nizkih zneskih, da ne zadoščajo niti od daleč za najskromnejše življenje, je ponovno predložil svoje spomenice odločujočim činiteljem in jim dokazal, da je to vprašanje izmed najbolj perečih. Generalna direkcija drž. železnic je obvestila ta odbor, da je prometno ministrstvo zbralo vse potrebne podatke za izboljšanje gmotnega položaja staroupokojencev in kronskih rentnikov in predložilo predmet prometnemu ministru v odločitev. S tem se je to vprašanje končno vsaj načelo in bilo bi le želeti, da se tudi čimprej in povoljno reši. Razlogi pravičnosti in člove-čanstva zahtevajo takojšnjo ugodno rešitev tega vprašanja.
Organizacija zagrebških upokojencev. Zagrebško Društvo državnih i samouprav.
Ta koristna in važna zadruga, ki izplačuje po smrti članov njihovim svojcem posmrtnine, se prav zadovoljivo razvija. V minulem letu 1935. se je število zadružnikov zvišalo za 22. Zaradi redukcije plač lani oktobra sta izstopila samo 2 člana. Umrlo je pa v minulem letu 31 zadružnikov, t. j. 1.2%. Statistika iz zadnjih let kaže, da odstotek umrlih članov narašča — kar je v bistvu dokaz, da so včlanjeni po večini starejši člani, ki polagoma odmirajo in da mlajši ne pristopajo v enakem razmerju. Konec minulega leta je bilo 2628
penzionera savske banovine sprejema razen rednih članov, ki morajo biti državni in samoupravni upokojenci, njihove žene, vdove in sirote ter upokojenke, tudi podporne člane. Kot taki morejo pristopiti k društvu tudi vsi aktivni državni in samoupravni uslužbenci in njihovi svojci. Podporni člani uživajo vse tiste ugodnosti, katere nudi društvo članstvu. Zlasti se more- -jo okoristiti tudi z ugodnostmi Društva za zdravljenje v Zagrebu bivajočih članov, ki je izšlo iz splošnega' upokojenškega društva.
Izplačilo zapadlih prejemkov dedičem. Opozarjamo vse upokojence in njihove družinske člane, da se že zapadle pokojnine, ki pa niso bile do smrti upravičenca izplačane, nakažejo dedičem. Pogoj je ta, da dediči (navadno so to vdova ali otroci) predlože izplačilni blagajni sklep pristojnega sodišča, da so upravičeni prevzeti zapadlo, a še ne izplačano pokojnino umrlega. Sicer se izplača taka pokojnina sodišču v zapuščinsko maso.
Vštevanje dnevničarske službe ža pokojnino. Na splošni seji dne 8. aprila 1936, št. 10.053, je državni svet izdal to-le odločbo: »Predpise 3. toč. 1. odst. § 258 zak. o drž. prom. osebju iz leta 1931. in 3. toč. 1. odst. § 270 uradns. zak. iz leta 1931., je treba tako razumeti, da se šteje stalna dnevničarska služba za pokojnino po teh zakonih samo tistim državnim uslužbencem in uslužbencem drž. prometnih naprav, ki so bili pred 1. septembrom 1923 uradniki, zvaničniki ali služitelji, ne šteje se pa tistim, ki so to pozneje postali.« — O ti izredno važni odločbi bomo še podrobneje poročali in danes hkrati objavljamo v prevodu tudi celotno besedilo odločbe. Z izvajanjem te odločbe bodo mnogi mlajši uslužbenci izgubili večje število dnevničar-skih let, ki se jim ne bodo računala za pokojnino, če 1. septembra 1923 še niso bili pragmatični nastavljene!.
Davčna potrdila za plačilo šolnine.
Opozarjamo vse upokojence, ki imajo otroke v šolah, naj si pravočasno preskrbe pri pristojnih davčnih upravah potrdila o višini predpisanih neposrednih davkov. Naj ne odlagajo tega do začetka šole, ko. bodo potrdila zaradi velikega navala mogli dobiti samo z zamudami, morebiti celo prekasno.
zadružnih članov. Med letom so 3 izstopili, 5 jih je pa bilo izključenih zaradi ne-izvrševanja članskih dolžnosti. Zadruga je imela velike izdatke za poštnino ob razpošiljanju čekovnih položnic vsak mesec. Z velikim trudom se je posrečilo ohraniti dosedanjo poštnino za tiskovine, ker je pošta zahtevala redno pisemsko poštnino. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je dovolil vsem zadružnim članom 20% popust na običajne cene za zdravljenje v fizikalnih zdraviliščih zavoda v Ljubljani in Mariboru. — Razen posmrt-
nin daje zadruga tudi brezobrestna posojila zadružnikom. V minulem letu je 84 prosilcem izplačala za 167.470 Din podpor — breozbrestnih posojil. Premoženje podpornega sklada, ki je bil ustanovljen pred tremi leti, je znašalo konec minulega leta 155.933 Din. Prošnje za posojila so se reševale po vrsti, kakor so prihajale. Največ posojil se je dovolilo za kritje stroškov nastalih zaradi bolezni, raznih nesreč, nato pa za nepredvidene stroške ob premestitvah in upokojitvah brez nakazila pokojnine. Člani posojila prav redno odplačujejo v mesečnih obrokih. — Sl. julijem 1935. je pa pričel v okrilju Učiteljske samopomoči poslovati tudi starostni podpor-
Redukcije tudi v Avstriji. Avstrijska vlada je konec minulega leta izdala vrsto zakonov, s katerimi je močno poslabšala gmotni položaj vsega javnega uslužben-stva. O najvažnejšem zakonu, ki je znižal pokojninske prejemke javnim uslužbencem, smo že posebej poročali. Uvedla se je pri ti priliki nova dajatev pod imenom »službena pristojbina« (Dienstgebiihr). Po tem zakonu je podvrženo ti pristojbini vsako zvišanje službenih prejemkov javnih uslužbencev. Pristojbina znaša 50% letnega zneska poviška. Izvzeto je samo moštvo v armadi, vsi drugi javni uslužbenci pa morajo plačevati to pristojbino, ki se odteguje ob izplačevanju prejemkov. — Enako določbo poznamo pri nas že od 1. aprila 1931, to je od uveljavljenja sedanjega uradniškega zakona, samo da znaša pri nas ta pristojbina 100% letnega poviška in pa še enomesečni povišek po vrhu. — Zvezni kancelar je bil hkrati s posebnim zakonom pooblaščen, da more vse doklade, kakor so osebne doklade, stalne remuneracije, nagrade itd., ustaviti oz. na novo odmeriti. Isto velja tudi za upokojence. Izvzete so samo doklade, ki se izplačujejo na podlagi po-
Srčne bolečine, če jih kdo skoz več let od časa do časa čuti in če ni kadilec in ne velik prijatelj alkohola, niso resnega značaja. Imajo ali nervozno podlago ali so skoraj gotovo v zvezi s črevesnim delovanjem. Dobro vplivajo baldrianove kapljice z mentolom. Seveda moramo tudi zdravnika vprašati.
Zdravnik Montaigne je dejal: Vse
zdravljenje gre navadno na rovaš življenja. Režejo nas, žgejo nas, jemljejo nam rano in kri, še en korak — pa smo naenkrat ozdravljeni.
Koža mleka, ki se tvori pri vročem mleku obstoji v prvi vrsti iz strjene beljakovine, ki ji je primešano nekaj maščobe in kazeina; zato je ta koža zelo redilna.
ni sklad, ki je namenjen vsem članom, ne da bi prosili za to. Od obresti tega sklada se krijejo za najstarejše zadružnike (po dobi pripadnosti k zadrugi) vplačevanja vseh zadružnih dajatev. Doslej se je na ta način upoštevalo 10 članov. Konec minulega leta je znašalo čisto premoženje starostnega podpornega sklada 32.410 Din. — Zadruga namerava spremeniti svoja pravila, zlasti z ozirom na predlog, naj bi se članom dovoljevala naplačila (akontacije) na posmrtninah, in sicer še živečim zadružnikom samim. Iz celotnega delovanja Učiteljske samopomoči je videti, kako potrebna je ta koristna zadruga, ki tako lepo posluje.
sebnih zakonov. — Po novem zakonu o zapori napredovanja se morejo vsa mesta javnih nameščencev z napredovanjem zasesti samo če zvezni kancelar pritrdi. — Večino teh odredb so pa nedavno spet preklicali. O tem bomo še podrobneje poročali.
Javni uslužbenci v Sev. Ameriki. Preiskovalna komisija o službenih pogojih javnega nameščenstva Zedinjenih držav severnoameriških je za leto 1932. ugotovila, da je bilo to leto zaposlenih v državni službi 3,278.500 oseb. Od teh jih je bilo nameščenih v zvezni državni upravi 934 tisoč, posamezne države so jih zaposlovale 252.000, občinske uprave so imele 591 tisoč uslužbencev, podežeske občine 312 tisoč nameščencev, v prosvetni službi je bilo pa 1,189.000 oseb. V oktobru 1. 1934., je bilo v zvezni državni upravmi službi zaposlenih že 955.000 oseb, torej za 21.000 več kot leta 1932. Od teh jih je bilo pri pravi politični upravni službi zaposlenih 586.000, v vojaški službi 269.000, pri raznih novih panogah državne službe pa 94 tisoč oseb.
Starost in naiezljivost. Umrljivost pri nalezljivih boleznih postaja s starostjo večja. Pri pegasti mrzlici umre od 20 do 30 letnih bolnikov komaj deset odstotkov, od 40 letnih pa že 50 odstotkov. Pri 20 letnih bolnikih znaša umrljivost na griži samo dva odstotka, pri 25 letnih 5 odstotkov, pri 30 letnih 8 odstotkov, pri 40 letnih že 12 odstotkov, pri 45 letnih 20 odstotkov, pri 48 letnih 30 odstotkov, in se pozneje še bolj stopnjuje. Izrabljenost človeka je pri tem odvisna od stopnje njegovega delovanja. Če je človek predčasno izrabljen, ima v slučaju nalezljive bolezni mnogo manj izgledov na ozdravljenje. Če si z alkoholom, tobakom itd. že kolikor toliko zastrupljen, te nalezljiva bolezen seveda hitreje pobere.	(Iz »Zdravja«.)
Učiteljska samopomoč
Po svetu
Zdravstvo
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
▼ Ljubljani, Gajeva ulica 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413 Posojila do Din 10.000'— vsem javnim nameščencem po 8 °/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 5
i Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame.
Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov I in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gospodom uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
Tovariši!
Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah,
ki inserirajo v „NAŠEM GLASU"
Priporočam« tyrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
*
KNJIGARNA
'...	. j
Ljubljana
Frančiškanska ulica 6
Telefon št. 3397
Račun poštne hranilnice št. 10.761
Maribor
Palača Banovinske hranilnice
Telefon št. 2628
Izdeluje diazo-amoniak-papir „JASNIT" za kopiranje načrtov, ki je edini 100 °/o domač izdelek te vrste v državi!
Učiteljske tiskarne
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik.
Cene solidne! Postrežba točna! Zahtevajte cenik!
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin r. z. z o. z.
Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 / Telefon štev. 2421
Širite
zadružno misel med svojimi tovariši!
Državni uslužbenci!
Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi Ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, rje prosti jedilni pribor itd.