Razne novice. Godovi prihoiinjega (e3na.13. nedelja: 3. po Vel. noči; Varstvo sv. Jožefa. 14. pondcljek: Justin, mučenec; Tiburcij, mučenec. 15. torek: Helena, kraljica; Anastazija, devica. 16. sreda: Turibij, škof; Kalirt, mučenec. 17. četrtek: Anicet, papež in mučenec; Rudolf, mučenec. 18. petek: Apolonij, mučenec; Elevterij, škof. Iz sodne službe. Oficijala Franc Zenz v Mariboru in Martin Gomsi v Ljubljani! sta imenovana nadoficijalom. Iz učiteljske službe. Na enorazrednici v Ojstriški vasi (prvi plačilni razred) je razpisano mesto učitelja in voditelja. Prošnje do 5. maja. Iz polltlčne službe. Namestniški praktikant dr. Ernest 'Mayrhofer je prestavljen iz Voitsberga k okrajnemu glavarstvu v Slovenjgradec; konceptni praktikant v Celju, dr. Friderik Hermafnn, ki je iz političnih razlogov od katoliške vere odstopil, je prestavljen v Voitsberg, in konceptni praktikant dr. E. baron Waldstatten je prestavljen iz Maribora \ Celje. Iz poštne službe. Za poštna asistenta sta imenovana poštna prakftikanta Jožef Evangelist v Ptuju in Fran Zmazek v Mariboru. Prvi ostane na svojem službenem mestu, drugi pa pride na Zidanimost. * Sv. Oče zopet obolel. Iz Rima poroeajo, da je sv. O6e radi preobilih sprejeniov romarjev dne 7. marca zopet obolel, Ždraivniki so papežu priporočali, da mora ostati več časa v postelji. Slovenski romarji, ki so se dne 7. t. m, odpeljali v Rim, menda sv. 05eta ne bodo videli. * Nov škof. Za poreško-pnljskega škola v Istri je imenovan dr. Trifon Pederzolli, župnik pri Novem Sv. Antonu v 'Trstu in častni kanonik trža§ki. Rojen je bil dne 14, novembra 1863 v Kotoru v Dalmaciji. Govori slovensko, brvaSko, italijansko in nemško. * Stajerska kmeti|ska družba izdaja svoje vsa, kbletno poroSilo samo v netoškem jeziku. Ker ima na Slovenskem Stajerju nad 5000 elanov, zahteva po slovenskem porocilu ni 'neskronina. Bojimo se sicer, da na&i liberaloi y tem oziru zopet "niso z nami enega mnenja, ker noSejo biti Nenicera nadležni, toda gotoVo se bo našla podružnica, ki se bo pri svojib, predlogah za občni zbor prihodnjega Ieta spomnila svoje narodne dolžnostu Ce nam Nemci svojo pogubno politiko ponujajo v sldvensk<y pisanem »iŠtajercM", se bodo pao tudi v gospodarskili zadevah. morali ozirati na jiaš jezik. * Zadružna Zveza je imela dne 2. aprilav Ljubljani občni zbor, katerega se je udeležilo tudi lepo Število Šfajerskih zadrugarjev. Zadr,užna Zveza šteje 668 elajiic. iPredsednik načelstva je zopet dr. Krek. Za Štajerskb je v naCelstvu dr. J. Hohnjec, v odboru dr, KoroŠec, v nadzorstvu Fr. Pišek. Po občnem zboru se je vršil dne 2. in 3, aprila zadružni kongres (sliod), katerega so se udeležili zastopniki vlade in feeš.kih ter. nemškiji, zadriiznih organizacii. Na shodu je tudi predaval VI. Pušemjalč o naciriu vra&evanja posojil. * Jugoslovanska Strokovna Zveza ima dne 4. maja obSni zbor v Ljubljajiii. ZaSetek ob 9'. uri dopoldne, Popoldan b,odo zborovala okrožja in strbkovne swupine, od 3. ure naprej pa se bodo vršila social;ia predavanja. Za Stajersko se nstanovi posebno okrožje. 2e danes opozar.ja,mo maSe organizirane delavce in delavske prijatelje na obcni zhor s pozivoin, da se ga kol.kor mogoCe v obilnem številu udeleže. * Polom nemškega Vorscliussvereina v La&kem trgu. Kflfloor se* ffuje, se je vlada odloCila,, dovoliti zadrugi posojilo 200.000 K na nizke obresti, da premaga prve denarne težkoče, ptosebno da izplača vlagatelje, S tera državnim posojiloim pa bo mogoče le tedaj tekbpi vee let pokriti celo izg.ubo, ki znaša blizu pol milijona kron, 6e so zaiilrugi posreči, to državno poilporo po visokih obresitik razposoditi. Seveda se booe vsakdo branil vzeti de.nar, eetudi mu ga ponujajo po nizkiti obrestih, ker ysak posojilojeraalec mora kiot član pristoniti k zadrivgi in bi moral kot član jam_ clti z vsem svoiim premoženjem za. vse dolgove zaidruge. Ako zadruga ne bo primorana, napov&diati konknrz, potem ji preostane le razdruženje (lilcvidacija), ki se more izvršiti še-le tekom par let. Za izgubo, ki se bo še potem pokazala, bodo odgovorni vsi tedanji ¦clani z vsem svojim premoženjem. Zato vsmislu govora državnega in deželnega poslanca dr, Benkoviča na velikem gliodu dne 6. t. m. v Laškem trgu vlaga. teljDm in člamora nujno pri{ioročamo sledete: 1. Vlagatolji riaj odpoivedo svoje hranilne vloge in naj jih iztirjajo; racun obresti, katerega napravi načelstvo, naj še da kontrolirati, ker se dogajajo čudne ,,zmote"; tako so n. pr. samo pri eni vlogi 4000 K v Vorschiissvereinu za 850 K premalo obresti narafiunali, 2. Clani zaflruge, to je dolžniki, naj takoj pri načelstvu pismano s priix>rocenim pismora odpovedo svoje deleže in zahtevajo, da se jim naznani stanje dolga na kapi. taln in obrestih; ako je posojilo varno vknjiženo ali ako so poroki dobri, potem bodo jiaše zadruge prevzele dotiche dolgove. Ce napove zadruga konktirz, potem seveda odpoved ne bo pamagala; Še pa se zadruga Šie par let vzdrži s podporami, potem je mogoče, da (;_la,ni pridejo iz obveze, miorajo pa deležo takioj odpovodati. — Vvsa po.jasnila se dobe v Kmeftki hranilnici in posojilnici v Laškfim trgu. V kratkem se zopet vrši zborovanje člamov, to je dolžnikov zadruge. * Sokol — antikrlst. Svobodomiselni češki list ,,Lidove Proudy" opisuje v svoji 13. Stevilki, kako je poklioano sokofstvo, da zada krš^anstvii najglobokejŠo rano ter se nadeja, da pride 6as, ko se poreče: ,,.Co Ceh", to Sokol, a co Sokol, to potikrist" (kar Celi, to jo Sokol, kar Sokol, to je antikrist). Pr.av je, da pride sedanje sokolstvo s svojo pravo barvo na ilan. Stariši, ki pušifcajo svoje sinove in h'6ere k Sokolom, vedo zdaj, kaj bo iz n,iihavih otrok. * Sociainodemokrnški zločinec. Ko je sO('ialist Pavel KunŠaK umoril socialnodtemokraškega poslanca in svojega prejgnjega prijatelja Šumaiierja, je priše'1 iz Monakovega socialist Freiberger z namenom, da u- mori iz maš6evanja za Šuraajerja k,ršSansko-socialnega poslanoa, Leopolda KunšaJiai brata Pavlovega. Ttoda poLcija je pravočasiio izveuela za njegov iianiea ter ga vtaknila v luk.njo, predno je mogel do ruunšaka, Pretekle dni se je izvršila obravnava proti FreibergeTju. Obsojen je bil jia 2 leti težke ječe. * Proč od Rlma je isto kar proč od Avstrije. Ni vjerska, je le protidržavna hujskarija,. Ko so v Vuliredu podravski neodrešenci zapeljevaU nekega moža k odpadu3 se je odre'zal: ,,,Z menoj Bog malo izgub^ hudic pa malo pridobi." 0'dpadejo tisti, ki ne verujejo nio iie tu ne tam, a na vse kriplje si prizadevajo, čim veS ljudi med nami polutriti. Naraen jeta-le: Nemci že komaj &akajo (Iržavne združitve s svojimi roja. ki, hrepenijo po Vsenemčiji, romajo na grob Bismar. S:oy, prejeraajo denarje in agente \pastorje) izNeinčije, lovijo slovenske backe s ,,Stajercem", rojene Nemce s Šullerttjnoin in Siidmarko itd. ,,13elajo iieuhnorno, da, bi dopolniii dtelo Bismarka, Ta ni srael avstrijskih Nenicev kar tako priklopiti Nemčiji, ker bi bil s tem nad 10 milijonov rim-aSev (Romlinge) spravil v deželo in bi v zvezi z nemškim oentrom (katoliško ljudsko strankb) prevladali nad lutrovci. Najpre] mora dozoreti čas, zato so vsenemci zafieli v Avstriji ip zanetili hujskanje ,,proč od Riraa", da s te'm pripravijo ,,narodno" nuiozico prijetno neinški državi jie ie po narodnosti, ainpak tudi po neveri. Besede v najvodilu niso moje1; govoril jih je že leta 1908, vsenemec dr. Odl iz Solnograda ob grobu Bismarka, simrtnega sovražnika Slovanov in Avstrije, — In< isti vsenemci so ljubceki vlade. Avstrija, smiliši se mi, težko ti j-e pomagati. * Kmečki sinovl zniagujejo. Bolgarski financni minister Teodortov je nedavno izjavil v bolgarski narodni skupščini (državnem zboru), da se ima Bolgarija edino čvrgtim kmeckim sinovom zali,valiti za velikanske uspelie na bojnem polju. Na Bolgar&Kein pri pada namrefi še 85% vsega kmečk|ega prebivalstva kmečkerau stariu, General Ivanov, ki se sedaj slavi kot zmagovalec pred Odrinom, je rekel nekemu Časnikarju, da on naravnost občuduje velikansko junaštvo kmečkih. vojakov, ki so zavzeli Odrin. Cvrst kimečki zarod daje moč posanieznim narodom, pa tudi državi. Lansko leto je bilo na Spodnjem Štajerskem iz|ned nabornikov z dežele potrjeniji 30%, z mest, trgov in industrijskih krajev pa samo 13%. Dne 29. raarca se je vršil nabor za mestni okraj Žižkov v Pra|gi. Od 181 mladeni6ev je bilo potrjenili komaj 22, torej samo 8%. Kmečki mladeniči, vini&arski sinovi in hlapci, bodite ponosni na svoie zdravo telo! * Slovenci v Skadru. V obleganem mestu so tudi 4 Slovenci. Starešina slovensjrih izseljenoev je Anton Golja, 55detni kolar iz 'Metlike, ki je iniel ve6 kot 20 let v Cetinju dobro delajvnico. Želja po potovanju ga je gnala v Bar, kjer pa ni ostal dolgo časa. Radi bolezni svoje žene Barbe, ki je bila doma vRutah pri Samoboru, se ie preselil ma Rijelčo. Po njeni smrti — bilo je to preil tremi leti — se je vrnil zopet na Cetinje in se oženil z neiko Arbanasinjo. Iz prestolnic-e Crne gore ga je peljal pot v Podgorico, nato pa, najbrže na iželjo svoje žene, v Skader. Anton Golja je precej premtožen, ker mu je — zlasti na Cetinju — dajala njegova obrt lej^ega zaslužka. Bil je namreS dolgo let edini kolar v Črnogorskem glavnem mestu. On je prvi Sloveaeo, ki ga je privedla usoda na Cetinje. Kljub dolgi dobi, odkar se je izjselil iz Kranjskega, je ostal dober Slov&nec. — O drugili treh Slovencilii, ki žive v Skadru, se ni moglo izvedeti nikakih podrobnosti, oelo imen ne. Vsi trije so o. brtniki. Prvi je pozlatar. Služil je vojaška leta najbrže v Kotoru, ali ,,bela suklnja" mu ni ugajala. Sle-kel jo je tedaj in hajd preko- me^e. Drugi tekmuje z arbanaškimi 6evljarji, tretji pa je pek i« mu ]e tekla zibelka v Krškera ali v lokolici. Ako mu ni prekmalu znia,njkalo moke in drv, si je utegnil pri skadrski draginji pndobiti premo^enje. * Dvorni pek v Cetinju — Slovenec. Star pri. jatelj Slovenca v Skadru, Ajitona Golje, je bil Tomaž KopaS, ki se je narodil nekje blizu Ljuhljane. Služil je kot dragonec vojaška leta baje v Italiji in živel k.ot pek preko 20 let na Cetinju, kjer je dobil častni naslov in značaj dvornega peka. Ko se je postaral in ni mogel več izvrševati svoje obrti, je dobival po 50 kron meseciie pokbjnine. Svo.',e premoženje, okoli 10 tisoS kron, je zapustil svojerau pomofiniku. Umrl je, star blizu 70 let, Kopaft je bil v obče priljubljena oseba. Bil je velik veseljak in dober Slovenec. Dvoje ga je posebno označevalo: rad je zapel kako sloven. sko pesem in zaukal po domače, in v teku dolgili let se mu ni posrečilo, prinčiti se srbskega jezika. Sedaj pociva na pravoslavnem cetinjslcem pokopališfcu. * O časopisju govori zadnje pastirsko pismo škofa Hitmairja v Lincu. ;Ta pastirski list govori o tisku in o čitanju, katero se vedno bolj g.iri me ljudstvom. Ker pa je med berilom tudi dosti slabega in Mosebno za rnlačlino nevarnefja, SArari škof Hitmair svoje yernike pred takimi slabimi knjigami. Se bolj nevarni kot kiijige so dnevni casopisi, ki so vefikrat v veliko kvar našega ljudstva. Zato je posebno i»ri časopisju treba pozornosti, da se ne vrine pod kako sumljivo krinkb (,,Sloga") kaj slab«ga, kajti dandanes je treba velike previdnosti. Pastirsko pismo priporoca potem dobre kršfeanske liste in vspodbuja na njili narocbo. Ta denar ni zavržen, kajti jiaro^nik koristi sebi in tudi sveti stvari, za katero se gre pri tem. — Našim čitateljem priporocamo te besede k.ot navodilo za njiji delovanje, * Kdo je krlv? Mladi Franooz, ki je umoril neko gospo.cTa bi jfforopar Je bil obsojen na smrt. Njegov zagovornik je imel pri tcj priliki zanimiv govor sledef-e vsebine: ,,Gospoda! Moja naloga ni težka. Obtoženec je priznal svoj zločin; jaz ga ne morem braniti in opravičevati. Povedal bi pa rad nekaj, kar mu je pri srcu, Tu na niizi vidim podlobo Križanega. V dvorani, k]er obsojajo kriviSneže, imate križ, ki naj vzbuja misel na božjo pravičnost i.n na božje usmiIjenje. Zakaj {>a ste odstraniii razpelo iz Šol? Zakaj se pa v Soli ne sme govoriti o Kristusu križatiem, tam, Tcjer se pou5u,|ejo vaSi otroci? Zakaj postavljate razpelo pred ljudi še-le takrat, ko naj jih, zadene roka postave? Ako bi bili opozarjali obtoženca na Kristusa križanega pravocasno, v Soli, tako b-i gotovo ne sedel sedaj kot lmdodelec na obtožni klopi. Gospodje, vi ste krivi, vas tožim, ker sejete v šolo nevero in. nravno pokvarjeinost, potem se pa Budite, da je ljudstvo podivjano, ce se pogreza v blato nenra(v;nosti, zlobe in liudobije. Obsodite tega mojega varovanca, prayico hnate; jaz pa tožimvas, to je moja dolžnost!" * Trgovcl in vernost. Vsi vefeji trgovci, ki rabijo na leto zelo veliko znamk, imajo te-le perfiorirane, to je preluknjane z začetnimi črkami svoje tvrdke (lirme) ali kvar s oelim imenom iz straliu pred nezvestimi uslužbenci z, dolgimi prsti in Širokb vestjo. Te dni pa sera Čul zastopnika zelo obsežne trgovine povedati, da njegov predstojjnik ne mara tega zalostnega sredstva, pa^ pa sprejema le v dejanju in življenju verne uslužbence, ki tiodijo ob nedeljah K službi božji, prejemajo sveto obliajilo, se zdržijo mesa ob petkih', Taki izpolnjujejo poleg drugili nailažje in najbolj zanesljivo tudi sedmo božjo žapoved. iGospodar zaspi mirno brez skrbi pred domačimi tatovi. * Kje še nimajo nabiralnlkov Slov. Straže? Dolžnost naša bodi ob vsaki priliki podpirati delo Sl. Straže, ki v soglasju z obmejnimi Slovenci vrM važno narodno-obrambno delo oia slovenski meji. Najpriklajineje je prispevati za Slovensko Stražo s tem, da se vrže darove v nabiralnike Slovenske Straže, Zato pa raaj bi bili ti nabiralnikj povsod, kj!e,r se zbira*jo Slovenci, povsod naj se ob veselih in ž.alostnili prilikajr dobi zaveden Slovenec in Slovenka, ki opozarja na te nabiralnik«. Kjer ge nimate nabiralnika Sl. Straže, narogite ga v pisarni Slovenske Straže v Ljubljani! Vsiak. dan pridobite novih dobrotnikov in podptornikov Slovenski Straži! * Zakon o izseljevanju. Vla3a naraerava predložiti državnemu zboru zakbn za izseljence. Besedilo zakona je že ugotovljeno. Po tej postavi mora imeti vsak izseljenec posebno legitimacijo, Kot posvetovaLni 61an se pridieli trgovinskemu ministrstvu poseben izseljeni&ki svet. Poleg tega se imenujejo v deželah, kjer cvete izseljevanje, posamezni okrajni In obcinski odbori za izseljevanje. Izseljeniški urad b.o oskrboval izseljenoem važna navodila za naseljevanje. Kdor bo najbiral dela^vce za poljsko in rudarsko delo, bo moral imeti posebno dovoljenje od deželne oblasti za 3 leta, Nabiranje delavcev Bez morje bo pa prepovedano ini bo samo v izjemnih slu5ajih dovoljeno. Pose> stnoge so odloBbe proti trgovini z dekleti. * Ubežnlki. V ponedeljek, dne 31. marca, je ubežalo 5 vojakbv 8ez goriško mejo na ItalijanskiO. Od teh sta dva od 47. pešpolka v Gorici. Vzroki, zakaj so ubežalij se skrbno zamolfiujejo, * Paplrnica v Gratweinu zgorela. V noei od 3, na 4. aprila je izbruhnil požar v pajnrnifi Gratwein pri Gradou. Zgorelo ie 100 valgonov finega papirja in 1 vagon papirja za bankjovce, Skode je nad 700.000 K. * Velika železniška nesreča. V ponedeljek, dne 7. aprila, med 3. in 4. nro zjutraj sta med postajamaGeneralski stol in Tounj, 38 km od mesta Karlovec na Hrvaškem, trčila brzovlak, ki je vozil iz Budimpešte v Reko, s tovornim vlakiotu.. Ueinek nesreBe je bil grozen. Oba vlaka sta tr6ila z vso silo drug v druge. ga, Oba stroja in ve5 voz je popolnoma zdrobljenih,. Mrtvih je vseh skupaj 8 oseb, me'd njimi oba strojevoidje, vlakovodja brzovlafca, 2 sprevodnika in 3 potniki brzovlaka. Ranjenih je veČ oseb. Ve5 vozov se je prevrglo čez 20 metrov visok nasip. Proga je na me. stu nesrece i;o[)olnoma (»orugena, tako, da je bila zveza vlakov pretrgana. NesreBo je zakrivil uradnik na Postaji Tounj, ki .ie dovolil tovornemu vlaku poprej odhod iz postaje, pre'dno je privozil brzovlak nia postajo. Uradnika so takoj zaprli. * Prepoved. glede cigaret. FinanCno ministrstvo ]e izdalo naredbOj & katero se prepoveduje zasebno izdelovamje cigaret za prodajo. To velja v vsakem slučaju, naj je tobak za cigarete kupljen v domačih dir_žavnili zalogah ali papraiv^ilno naročen iz Ogrske, Bosne ali inozemstva. Kaznjivo je tudi prodajanje in kupovanje takih cigaret. Za svojo lastno porabo pa sme vsak tudi v bodofie rtelati cigarete. * Nov sadjarski list. Vsi, ki se pef-ajo s sadjerejo, so že davno pogreŠali list, ki bi imel namen, dvigniti sadjarstvo tudi po Slovenskem na viSjo stopinjo. Ta želja se je sedajsadjarjeniizpolnila, V Ljubljani je pričel izdajati deželni sadjarski nadzornik g. M. Humek ,,Slovenskega SaHflarja", od katerega so iz&le žp 3 številke. List izhaja mesefino na •¦najmanj U» straneh in prinaša tndi slike; pra,v izredne vrednosti so pa barvane priloge, ,ki predstavljaio razne vrste sadu in izhajajo v vsaki drugi Številki, Vsebina je zelo raznovrstna. Kot ena glavnih toBk pa bo, da bo ,,Sa,djar" delal na to, da dobimo pravi sadni izber, ki bi bil za naše kraje primeren. Zato objavi v vsaki drugi številki opisane sadtne vrste z barvano slido, zraven pa stavi vpraSanja na sadjerejce po vseh našib krajili, kakšne izkušnje imajo z doticno sadno vrsto. V nastopni številki poroBa v teh odgovorih in izreče koncno sodbo o primernosti dotigne vrste za naše kraje. Cena listu je jako zmorna, stane namreS na leto 3 K. Narocila naj se pošiljajo na upravništvo ,,Slovenskega Sadjarja" v Ljubljaini, Linhartova ulica 12. * Kmečki tečaj y Gradcu. Katoliška nemška K-mecka Zveza za Srednji in Gornji Stajer je priredila, kakor smo porofiali, dne 30. in 31. marca agrar. ni (kmečki) tečaj y Gradcu, namenjen za kmečke mladeniče in posestnike. Udeležilo se ga je nad 30 udeležencev kmečkega stanu, vec dulia|vš<eine in katolišk.ega dijažtva, * Tržno poročilo. Rotšildova družba ^Kreditanstalt"3 ki ima v Avstriji v rokah tovarne za medenino (mesing), je z 2. aprilom povišala oene medenerau blagu za 11 do 15 K pri 100 kg. Židje imajo vecino premal dobiček. Ta družba (,,Kreditaiistalt") je lmela 1, 1942 20 milijonov kron dobička! — Kadar rabi naša vojna uprava mnogp moEe za vojaštvo, tedaj židovski trgovci in mlinarji vedno zviSujejo ceno mokL Tako je bilo tudi letos, Sedaj namera,va naše voj' no ministrstvo kupiti v Sarajevu tamoSnji velikanski umetni mlin, da tako vojna liprava ne bo pri nakupovanju moke vec odvisna od judov. — Za sadnimi drevesci se letos zelo povpraSuje. Ker je bila letos zima skoro brez snega, se je dalo napraviti mnogo jam za nove nasade. Obžalovanja vredno je, da se naši ljudje bolj ne lotijo gojitve sadnih drevesc. Vrtnarji in lastniki velikih drevesnic imajo velikte dobičke. Naši Ijudje se tudi premalo pobrigajo za narOčitev sadnih drevesc potom deželnega od.bora in podritžnic kmetijske družbe. Z deželnim in državnim denarjem se vzdržujejo drevesnice, a korist od njih imajo večinoma le Nemoi. Enako je glede narocevanja semen in gozdnih, sadik. — Lastniki avstrijskih tovarn za cink so znižali ceno za svo.ie izdelke za 1 K pri 100 kg. — Cene žitu so se nenadoina zvišale, ;k"er b,aje doftajajo od vseh stra-ni poročila io slabem stanju ozimin. V soboto, dne 5. aprila, se je na dunajskem tržišeu dvignila cena pSenici za 20—30 vin., rži 40, ovsu 70—80 in karnzi za 30 vin. pri 100 kg. * Posebnost leta 1913 so majnikova žrebanja srečk v korist ,,ol. Straži", pri katerem se v sročnem slučaju že po vplačilu prvega mesečnega obroka 5 kron, zamore zadeti 80000, 40000, 30000 in dvakrat po 20000 kron, oziroma frankov in lir. — čitajte današnji oglas ,,Srečke v korist Slovenski Straži"! * Pozor izobraževalna društva, Dekliške zveze, Marijine družbe! Ravnokar je izšla nova igra enodejanka za ženske vloge: ,,Smrt pravičnega", v posebni lični brošurici. Kor vsebuje lepe in pretresljive vloge, priporočamo toplo, da si jo naše Dekliške zveze in Marijine družbe takoj naroče. Igra vsebuje 8 vlog ter stane komad samo 20 vin. Eer je cena tako nizka, priporočamo, da se naroči osem komadov skupaj, ki stanejo s poštnino vred K l"70. Pri tem si olajša vsak prepisovanje, kar veliko zamudi. Naroča se pri pisateljici Pepici Senica, Šmarje pri Sevnici ob Savi. ,,SJov. krsc. socialna zveza" ima ObČni ZbOF dne 27. aprila t. 1. po večernicah pri sv. Križu naMurskem polju. Člani in prjatelji uljudno vabljeni. Bf&riborski okraj« m Maribor. Okrajno vodstvo financne straže se naliaja od 1, aprila naprej v novein uratlnem poslopju prl mestnem parku, pritličje, vrata št, 16. m Kamnica pri Mariboru. Mladfeaiiška zveza^ nam je dne 6, aprila po vegernicali pripravila veselo in pošteno zabtavo. Govornik iz Maribora |e predavnl najjirej o balkanski vojni, nato so sledili: pozdravni govor, deklamacija in sre&olov; med odmori je pre(ieval moški zbor mične naroidne pesmi. m Sv. Križ pri Mariboru. VelikonoSna veselioa, ki jo je priredilo tukajgnje Bralno društvo, se je izvršila v občo zadovoljnsost. ^ZlasU je lepa življenjska slika ,,|Marijin otrok" po 'izrazitem predavanju in primernem nastopu vrlih igralk mars^kateremu gledalcu privabila solze ginjenosti v oci. Vse prizrtarije gre tndi pevsteinu zboru. Pozorno in pazljivo so sledili vsi navzoBi vinogradniki poucnemu predavanju domačega gospoda župnika o strupeni rosi in grozdni plesnobi. m Jarenina. Preselil se je v dolgp veGnost naš vrli mladenic jožef Crnčič, posestnvkov sin, v Vukovskem dolu. K zadnjemu počitku snnio ga spremili dne 3, t. m. Zemljica naj mu bo laihka! m Jarenina. Ko je pred tremi leti odstopila naša posojilnioa od celjske, in, pristopila % ljubljanski Zadružni zvezi, menili so nekateri liberalni preroki, da ji preti pfopad. Da so se pa pošteno zmotili, priča dejstvo, da se je vsakoletni proraet od tistega easa za piolovico zvišal. Naj govore nekatere ^tevilke. Denarni promet za 1. 1912 znaša 126,088 K 46 viri. Bilanca izkazuje riadalje: Stanje hr. vlog: 81.999 K 89 vin. Stanje posojil 51.706 K 74 vin- Stanje naloženega denarja 35,614 K 34vin. Rezervni zaklad 5.629 K 39'vin. Za majlien delokrog. ki ga ima naša posojilnica, gotovo lepe StBvilke, zlasti, 'ker tekmuje ž njo posojilnica v Št. "Jakobu ter nemSka ,,VorscliuBkasa" v Pesnici. ^1 ^JYi iLfiBžlirti v Slov, gor. Dr. Goriš0k je odločno izjavil, da ne' da ni8 za Slovenskb Stražo, ker bojda ne ve, kar je zlasti obmejnim bratom- dobro znano, zakaj porabimo ,,klerikalci" ta denar! SomiŠljeniki, zapomnite si to, kajriar bodo naši liberalci zopet fehtali za ,,svoje narodne namene". m Ploderšnica. Kakor skoro v vsaki obfiini, tako sta bili tudi na Ploderšnioi 2 stranki, ko so bile dne 26, raarca občinske vlolitve. PloderSnica je sicer mala občina, pa volilci smo bili razcepljeni na zgornjo in sppdnjo stran. Zraagala je zgornja stranka v vseK treh raziredib. Dosedanji tajnik^, znani Kranar. jev Ti.nS, je popolnoma propadel. m Hoče. V nedeljo, dne 13. aprila 1913 ima DekliŠka zveza poucno zborovanje in svoj prvi letni ooini zbor po vefiernicah pri g. Rojku, Pridite dekleta v obilnem Številn.! — Orli so imeli v medeljo1, dne' 30. marca, pou8en teSaj, ki je bil dobro obiskan. Pristopilo je nekaj noviji, udov, Popoldne pa je bil poučen govor, ki ga je imel e. g. dr. K;ovafii5. Govoril je lepo in zanimivo o treznosti in škbdljivosti alkoliolnih pijafi. Alkoliol je riaš 'najhujgi sovražnik! m Maribor. Slovanska čitalnica in Glasbeno društvo priredita v nedeljo, dne 13 aprila 1913 koncert v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Začetek točno ob 8. uri zvečer. m Ruška koča se otvori na binkoštno nedeljo. Isti dan je tudi sv. maša pri Sv. Arehu. Ruška koča in ž njo združena ,,Planinka" je slovensko podjetjo. Nasi narndni sovražniki pa bi ga najraje nničili in že gradijo na Slivniškem Pohorju zna.no ,,Marburger-Hutte". Rojaki! Radi obiBkujte Ruško kočo in podpirajte njeno lastnico PodraTsko podružnico slov. plan. društva. m C^ršak ob Muri. Prihodnjo nedeljo dne 13. aprila ob pol 3. uri popoldne začne poslovat skupina Jugoslovanke strokovne zveze za Ceršak in Selnico. Pridejo naj vsi člani in šo tisti, ki želijo pristopiti. Sestanek se vrši v hiši g. A. Hamerja v Ceršaku. Pridite polnoštevilno! m Sv Lenart v Slov. gor. Politično društvo za sodnijski okraj Sv. Lenart v 81ov. gor. priredi v nedeljo, dne 1-i. aprila 1913 dva sboda Prvi se vrai pri Sv. Lenartu v Slov. gor. po rani službi božji v Arnuševi dvorani združen z občnim zborom pol. društva. Drugi sbod je istega dne, dne 13. aprila 1913 pri Sv. Rupertu v Slov. gor. popoldne povečernicah v stari šoli. Na obeh shodih govorita gg. državna poslanca dr. Korošec in Roškar. Dolžnost vseh zavednih mož in mladeničev je, da se mnogoštevilno udeleže važnib političnib shodovl m Sv. Lenart v Sl gor. Prijateljsko omizjejedarovaloSlov. Straži 12 kron po šentlenartski podružnici. m Slov. Bistrica. V nedeljo, dne 13. aprila takoj po večernicah. se vrši v hotelu ,,Avstrija" velika predstava: ,,Andrej Hofer" tirolski Junak. Ljudska igra v petib dejanjih s predgovorom. Vstopnina navadna. Pridite! Pfnjski ofcraj. p Ptuj. Na Belo ne.deljo se je v minoritski cer. kvi vršila veličastna mladinska slovesnost. Blagoslovila se je zastava za Orle in za Mladenišfeo družbo. Ob tej priliki je dr, Holinjec zbrani maožici, ki je napolnila veliko cerkev do zadnjega kota, govoril iskrene besede o pravi izobrazbi in kršftaaisli vzgoji nage mladiuie. Mladina je bila vzradoščena in poCaščena osobito s te-m, da je velespogtavana in blaga gospa dr, Peganova prihitela iz Ljubljane ter kuniovala pri blagoslovitvi zastave in ji pripela od nje same darovan, dragocen trak. PrisrSna in udana hvala v imcnu Orlov in mlademčev Marijine družbe! — Popoldne je Krčevinsko bralno društvo priredilo s sodelovanjem mladih Orlov igro: ,,ReŠitelj", ki iraa kot vodilno misel treznostno vprašanje. Pred igro je g.ovoril naš mladinski organizator g. dr. H oli n i e c o pomenu protialkoliolnega giba,nja. Ko je v uvodu primerno oznaeil postopjanje zoper naše Orle, katere se je, čeprav so šli čisto mirno iz cerkve domov, kratkiomalo aretiralo, se je vzdignil v celi dvorani velik viliar ogoreenja. Vse je obsojalo ta nezaslišan izbruh ne'mškutarske nestrpnosti. Nato je pred'avat|elj z njerau lastno zgovornostjo priporoCal zlasti mladi.ni 'telesa jakost in dulia krepost ter kot eno glavnih sredstev na. vedel tudi treznostno gib-anje: nemški listi pišejo, da so v ptujski okolici najv<e2ii divjaki in suroveži; to dela šnops, ki tece na v.se strani Sp. Stajerja, in tisti ki ga togi^o in prodajajo, so miUjo*iarji, ter poročajo p.otem po svojili čaisnikih, kako surovo je to ljudstvo. Mladina, proS z žganjem! Nato so Orli izborno uprizorili že imenovano igro: »Rešštelj". Velikezapreke so se stavljale tej prireditvi od vseli strani, a mladi junaki so kjonecno vse premagali, Le neustrašeno naprej! PJPtu|. Qrli in ptujska policija. Na belo nedelio jenaseijudstvo na lastne oci videlo, kako nas PtujSani sovražijo. Kakor tolovaje so ptujski policaji odvedli Orle, ko so mirno prišili iz cerkve, Nervozno so letali po mestu in lovili ,,slovenske roparie". a tu pride mrzel tu§: g. dr. Pegaji, znani odvetnik iz Ljubljane, ki je tndi prisostvoval cerkvem slovesnosti,, je ptujskim' mogotcem odprl ooi in jim pok'azal, da §e nismo na, Turškem. Po njegpvera odločnem posredovanju so morali aretovane Orle takoj zopet izpustiti. G. Ornig, le lovite in zapirajte rias, ko gremo mirno svojo pot, Vas bomo vsaj pnej spoznali; se bodeir.to ven. dar že enkrat vzbudili iz na§e zaspanosti, ki je edina kriva ptujske ošabnosti. G. Ornig, najbolje bo, da daste tudi pred svojo trgovino postaviti policaje, da arettrajo takoj vsakega Sloveiica, ki nosi denar v Vašo trgovino! Le tako naprej! Slovensko ljudstvo pa, bele nedelje ne bo tako kraalu pozabilo! p Ptuji. Zakaj se ,,Sloga" in njeni tovarigi ,,N,. List" in ,,Stajerc" takb zaganjajo v Kmečke gospodarske organizaoije? Zakaj jih bodejo tako v oei zlasti kmecke posojilnice? Odgovor pač ni težak. ,,Sloga" je glasilo tistih advokatov, ki so bili vajeni komandirati; prej so v svojih velikih mestndh posojilnicah imeli skoro ves kmecki denar v svojilv rokali; ponižno je moral kmet potrkati na advokatska vrata, še ponižneje prositi in vekomaj hvalo peti ,,dobrotljivemu" gospod.ii afdvokatu, ce je dobil posojilo. Zdaj kmet gospodari s kmečkim denarjem, brez advokatskih stroškov dobi lahko denar. To pa ne gre y glavo tem gospodom, zato izlivajo stoj žoK prav pridno v ,,Slogo", kakor mlaidi in zafoo lafni advokati v ,,Narodni List". Ti bi radi komandirali kmeta, radi dobro služili k'akor prej stari, zato niso kar nič zadovoljni, da se ho6e kmet osamosvojiti, svoj denar sam opravl.jati, da noSe zlesti pod njiho-ve peruti, ampaK se je postavil na svoie noge. Kaj je tetn ljudem mar za to, da je ravno ta gospodarska osamosvojitev velikega pomena za bodoeo politifinto, narodno osamosvoj>tev. Drugih ozirov itak ne poznajo ko lastni žep in svojo stranko. Ista grda sebifinost govori tudi iz napadov štajerftiiajnsKega glasila. NemSktitarski kolovodje se penijo jeze, ker se vsled gospodarske organizacije slovenski kmet fiedalje bolj oprošfia njihiove nadvlade in ker se ne bodo mogli več mastiti s kinefikim denarjem. To so pravi vzroki, da takb glnljivo složno obrekujejo naše kmečke zavode diSni troj<5ki: staro- in mladoliberalci ter nemškiutarji, Mi pa se še bolj oklenimo kaneSkih zavodov, ki so naša mofi in poroštvo boljš.ili dni. Dravsko polje. Zivahno je bilo že pretlzadnji tede'n na polju in vrtoviti. Gospodinje so že vsadile repo, ki prinese na polje prvi cvet in kmetu prve novce; gospodarji so gnoj že spravili na njive, deloma že sejali oves in sadili krompir.., Na predvecer praznik,a sv. Jožefa je zapadel sicer snejg, a ga je jug zopet kjnalu odpihal, tako, da letos zimska setev ni imela nič zimske odeje; vsled tega je nastopila že zdaj suša, Da bi bilo tako malo snega, še celo stari ljudje ne pomnijo. Na Balkanu imajo visok sneg, ko ga navadno ni, pri nas pa smo bili celo zimo brez njega. Da se bo mogla setev razviti, potrebuje precej mokrote in toplote. Bog daj, da bi letošnje leto napravilo kmetovaloem vefije veselje ko lansko! p Dravsko polje. Na čudovito zviti in prekanjeni na-čin dela štajer8ijanst\io svojo luteransko politiko in, jo širi po Draivskein polju, Obcudujte! Na vseh koncih in kVajih Dravskega polja ležijo vsak dan ..Stajerci" bodisi ob cestah, potili in grmih, bodisi ob Dravi. Tudi svetopisemske bukvioe luterš-vere se na]dejo na mnogih krajili. Celo pred hišnimi pragi ali na oknili se najde ali ,,Stajere" ali bukvice luterš-vere. Nek mleSnozobi gospodig je pred par dnevi trosil raz kolo te luteranske krivoverne stvarl, Katolieani okoli Ptuja in po polju pozor! Tu se ne gre samo za narod, ampak za našo sveto vero! I;n ,,Stajerc" pravi, da ni list luteršrvere, ko se brati z luterškimi knjigami? Pozor torej na zapeljivoa! t1 $^Ą^to»fiiU4S«»«PoPo^1(0ina pepotrebni so stro- ški, ki jih iio^eaeželni Šolski svet nialožiti občinam S svoiim novim išolskim zaukaznikora. Na ptujskem o- krajnem glavarstvii so grozili oelo z eksekucijo (ni- inajo pravice. Op. urediiištva), ako krajni golski svet jie placa za-se tega lista (šolsko vodstvo ga je itak &prejelo). Ce se gre za kako stviar ali vlogjo., ki je Ijudstvu v korist, mora clovek mesece, celo leta čaka- |i, da dobi kak odgovor, v tem slučaju pa je glavar- |tvo k"ar sipalo dopisov, opomlnov, groženj, uradnih |)ozivov, kakor da bi se §lo najmanj za Albanijo! Cu- |Iovito ,,delavno" postane okrajno glavarstvo, ak'o je |>riložnost, sloven&kemu ljudgtvu delati sitnosti in pa |stroške, To tamldajšnji gospodje pod ,,vrlim" vodstvom /g. uradnega vodje izvrstno razilraejo, v tem kazejo iz- -redae talente! Če se pride tje s kako stvarjo, ki bi |bila, okraju v korist, a je ite»mŁkiitars!cim glavaSem neljuba, k.er bi namesto njim, bila v blagor ijudstvn, je glavarstvo gluho, ,,ne vidi ni6, ne sliši nic"! p Sv. Andraž v Slov. gor. Tužni vzdilii zvenijo iz onega dolgoveznega člainka, ki ga ie prinesla ,,Sl|oga" po siiajno nspelem sliodu Slovenske Kraečke Zveze pri Sv. Andražu v Slov. gor. Pa kaj, da se Se dopisnik ,,Sloge" tolaži s tem, da se je g. Brenčič pripeljal zveCer, geravno je Še nekoliko manjkalo do 4. ure popoldne, in ceravno je imel g. Brenčie sliod pri belem dnevu, in sioer zjutraj po rani službi božji, pa ne pri zaprtiu vratih, ajnpaK na prostoru, ki je bilpristopen vsakomur. NajveS vredno pa je to, da andraževski dopisnik trdi v ,,Slogi", da se je vršil shod mirno, ker smo tudi Andraževcani mirni ljudje. Gospodje, vse je prav, toda, kako pa je bilo takrat, ko je g. Brencic priredil prvikrat sliod pri Sv. Andražu? Zakaj pa takrat niste bili tako mirni, pa da ne boste raislili vi dobri Andraževčanl, da imamo vas v m'-slili, ne, ampak mi mislimo na tiste gotove in znane andraževske hujsklaoe, kateri si sediaj niti ne upajo več na Brencicev sliod iji mu ne upajo več ouitati, da nima ljudskošolske odpustnice, dobro vedoč, da dosežejo s svojim rogoviljenjem ravno toliko, kakor so tlosegli pri zadnjili državnozborskih volitvali, namreč — popolno nezaupnico od strani ljudstva, Od tod Tsti strali, pred strogimi pogledi dobrili in najuglednejšili Andreževčanov, od tod pa tudi tisti trepet pred občno jezo tukajšnjega ljudstva, kl se je enoglasno odločila na sijajnem sliodu za svoiega kiinečkegaposlancaBrenčiča in mu enoglasno izrekla zauphico, kakor tudi vsem poslancem Slovenske Kjmeek-e Zveze. — Andreževski volilec. p Sv. Urban pri Ptuju. (TukaiSnje Solske za-deve.) Pod tera naslovom se znani veliki prijatelj Šole zaga!nja v ,,Stajercu" ord 3. marca t. 1, v oae, ki so po njegovem mnenjni veliki nasprotniki "šole. Pa najljolje je čuti oba zvona. Zato naj tudi bralci ,,S1. Gospodarja" vedo, v cem in zaklaj smo nasproti zida. nju nove šole. Že nad 10 let pritiskajo gotovi ljudje s pomoejo oblasti za zgradbo nove šole, akoravno Se ue stoji naša 4razrednica niti dobrih 40 let, torej še nima egiptovske zgodovine. Obsojanja, vredrto pa ]e, da bi ti ,,prijatelji" Šole, med katerimi se še ii.aliaiajo oni, k-ateri so igrali pri stavbi sedainje glavno vlogo, radi sedaj zopet imeli prvo besedo in vsakega zanicevali, kateri ni po nji.Hovem receptu za zgradbo nove šole. In ravno ti hočejo, da se ta šola podere in zida nova, akbravno je ta stavba takorekoc delo n iliovili rok (oz. glave). Jadikujete, da bi se morali nasprotniki poklicati na ragun ter tlrjati odgovornost od njib, in za koliko bi se bila šola j)red 10. leti cer.eje sezidala. Ali vrabci vrh Šole pa tako čivkajo, da h\ morali UrbanCani one prijatelje Me poklicati na racun, kateri so pred 15., oziroma 30. leti igrali glavno vlogo pri stavbi te šole. Ali tedaj niso vedeli, da se vsaka hiša, posebno takšno poslopje kot je šola, mora takro zidati, da ni sile, da bi čez 20 ali 30 let morali takšno poslopje podirati, katero stane tisoce, in ljndem nalagati stroške, kakor da bi drugega pla^ila ne imeli, kakor zidati šole in jih podirati. Ali tedaj niso vedeli, da Urbanfiani niso tako ubogi in bi tedaj lepo in, dostojno poslopje postavili, na kojega bi bili labko se sedaj ponosni. Torej nismo nasprotuiki šole, .sanio tega nobeden pameten Urban&an, kateri pozna, kiako težko se pride dandanes k denarju, ne odobrava, da bi se ta šola, katere plačilo smo Komaj pozabili, potlrla in sezidala nova. Za Boga, kajm pa pridemo, ako bodemo vsakih 30 let zidali nove šole. Ako pa že oblasti vidijo preveliko število otrok, kar pa dvominio, ker v farni štatistiki stoji, da je bilo pred 30. leti več ljudi v lari, torej veS otrok, kajkor danes, iu iedaj je bil eden ali dva razreda, in sedaj so štirje. Ako hoče krajni šolski svet iti ljudem na roko, bi moral delovati z vso vnemo za poldnevni pouk, in ako to sploli ne dosežemo, Če se že morata pozidati 2 razreda, je za to prostora dovolj. Gotovim ljudem pa bodi poveuano, da je pri tera gleclati na blagor cele fare in ne samo posasmeznikov. Misltm, da imamo na urban. skera hribu dosti gramoza (šodra) za ceste, ne da bi se morala zato Sola podreti. ,,ŠtajerČev" dopisun smeši samega sebe, kb omenja, da imarao sedaj na 4razrednioi saino 2 učitelja, Ako jih sedaj ni več, kako na bo potem na 0- ali Srazrednici. Resnica pa je, da sta 2 ucitelja in 2 učiteljici. Ali učiteljici kot ženski nista učni moCi? Kam se pa štejete? Tudi to bolje vemo, kot dopisun, da učitelje plačuje dežela, Vprašajte, koliko morajo občine za vz&rževanje te Šole ževeč plačevati, kakor pred 10. leti, H korcu pa klicemo: dajte nam dobre ucitelje in šlo bo drugače. Nekdaj sta bila eden, oziroma dva učitelja in je bilo iz naŁe župnije 20—30 dijakov, kateri so ge sedaj v duliovni in posvetni službi. A sedaj? Torej misliti je treba na vse in zadovoljna bo cela fara. p Sv. Barbara v Halozali. Na belo nedeljo je imelo Sloveasko katoliško izobraževalno društvo sre. Čblov z igro: ,,Kr<5mar pri zvitem rogu". Igralci so svoje vloge v splošno zadovoljnost mnogoštevilnili, gostov rešili. Posetili so nas dragi nani bratje Hrvatje v odličnem številu in mnogo sošečlov. Dobitkov za tombolo je bilo 250, katere so naši vrli mladeniči prostovoljno nabrali, Godba na pihala je dobro igrala. — ..Narodni List" nas nekaj pika radi srečolova, pa strieek liberaJni, sebe prirai za nos! Ne bojimo se vas vseii skupaj. Mladenici, le korajžno naprej! Korajža velja, zmaga ]e na&a! — Smrt ima pri iias letcšnje leto bogato žetev. Prekoracili sano že laasko številko mricev. Imamo že 70 mrtvih, lani samo 64. — Pri nas zidajo novo šolo. — S 1. aprilom smo dobili orožniiško postajo; pravi strah za nekatere fakine. Se. daj bo meada mir. p Majšperg. Nedeljski sliod je bil dobro obiskan_. Predsedoval je g. Ljubec, posestaik iz Preše pri Majgpergu. Najpoprej ]e govoril državni poslanec g. Breneic o delovanju v državnem zboru in potem gosp. Itoslanec Ozmec o položaju deželnega zbora, o obštrukciji itcL KonCiio sta posla-noa odgovarjala na razna, od voliloev stavljena vpraganja. Zborovalci so odobravali delovanje naSih deželnib in drzavnih posl. ia jim izrekli svoje zaupanje. p Ormož. Dopisnik doplsa iz Obreža pri Središcn v predzadnji Številki b,Slov, Gospodarja" poroSa, da se je ustanovilo neko druStvo, koje ima pred vsem n.amen', zmanjgati Število obergke perutniae in zatreti protialkotiolno gibanje ter si pri raznih društvenih ,,sestanidh" kurecja bedrca zamace s pristnirn hutoCanom, Tem potom si usojamo uljudno vprašati ome. nienega g. dopisnika, je-li morebiti eden humski državlj-an tudi kak ,,podporni" ali pa celo ,,<5astni" član tega društva, ker nam bo potem marsikaj jasno?! p Ormož. Središki Joža Sinko se liudo jezi, ker smo v ,,Sloivenskem Gospodariu" povedaJi, kako on skrbi, da bi tudi gg. duhovniki uradovali glovenski; javno očita raznim osebam, da so spiravili slvar v javnost. Ljubi moj Joško, drži se moško, pa ne bodi smešen, ali meniš, da vesta samo Petek iz Hardeka ali pa Kac iz Cerovca pisati; iie, tudi drugi smo liodili v šolo in vemo presoditi, da bi bilo bolj pametno, če bi ti zažel narodno delo pri liberalcib, Cutil si tudi potrebo, zopet priporociti svojto ljubo ,,Slogo"; pusti jo vendar, saj Se ni ni<3 storila za oknaj, tfar je nmr.l naš O-mulec, ki je bil mož pa svojem mestn; ti in Srnec in Zemljig pa delate s ,,Slogo" vred le zgago v okraju. Ko sem poslušal »ivoj dolgovezni in sramežljivi narodni govor, mi je 'namignil nekdo, zakaj si se postavil za učenika zbranim županom in, odbornikom in rekel: VeS, prijatelj, letos bodfo volitve v okrajni zastop, g. dr. Žižek noce ve5 sprejeti naeelstva., pa bi ga rad dobil naš ljubi Jogko, iri zfcto je tako sladek, kakor med in parodno Sist, kot kristal. A, takb, sem rekel, ta oreh bo paJ5 menčTa pretrd, Jogko bi bil krivi prerok; za okraj potrebuiemo boljšega gospodarja; Sujemo namreg, da je nekdaj bogata središfea trška obcina po'd njeglovim ^upanovanjem osirotela vkljnb mlinu in bikarstvn ter j)obira precej velike doklade, ki jihi pred njim ni, Zato, mozje pozor, da se ne bi kje pozneje kesali, 2e bi nam res zagospodarij središki Joža. \ p Zetale. Katoliško bralno in izobraževalno društvo in čebelarska podružnica za rogaški okraj v Zetalah priredita v nedel.jo dne 13. aprila v stari šoli po večernicah čebelarsko predavanje s pomočjo skioptičnib slik. Vso prijatelje čebel, domače in soscdnje, če še tudi niso čebelarji vabimo najuljudnejšel Ljutomerski okraj. lJt4HtP"M'r- Pri nas se pripravljamo na občinske volitve. Volilni imenik leži že v prjegled od 4. t. m. Sedaj pa skupno na delo, da bo zmaga naša vsaj v eviem razredu. Pri zadnji občinski seji je bila med drngim tudi izvolitev v reklamacijsko in v volilno komisijo. Slovenska manjšina je zalitevala, da se pri izvol tvi tudi ozira na nas, a g. župan Turn je obr.nil drugače, 6eš, da morajo bitivkoniisiii sami juristi (?). Nato si je izvolila nemSka. vecina v reklainiacijsko komisiio sledeue juriste (pra\mike): tovarnarja gosp. Osv, Honigmana, trgovca g- Maksa Honigmana, lekarnarja g, dr. Sclnvarza in trgo\rca g. Al. Krainza. V volilao komisijo pa Juriste": posestnika g. Al. Anusclieka, posestaika g. Rom. Nemetza, obiinskega tajnika g. Kollerja in pos. g. GroBldopia. Tako se torej pravično delijo v občiaski liiši 3,šarže". Mi Slovenci smo jim saano za ,,unterlauierje", a vsaka sila do vremena. 1 Sv. Križ blizu Ljntomera. Ko sem čital zadnjig v »Slovenskem Gospodarju" o koristi in lepoti do. maSega kraja, me nehote poi>elje tudi misel na obč. cesto, ki veže Sv. Križ, oziroina Borece, s sosedajo obciao Grlova. O, da bi se tudi na tej zgodila izpre. memba na korist naših krajev! 1 Kapela pri Radeacih, Dpe 19'. m. m. je umrl po edentedenski bolezni vrl mož, bivši obeiaski predstojnik in 251etni občinski odbornik, posestnik g. Fr. Kegl v MuršSaku, Bil je mož katolišk.ega prepričanja, odločen naš pristaš, vrl Slovenec, kar je' poicazal zlasti ob volitvah, kakor tudi njegovi trije odrasli sinovi, s katerirai je šel ob violitvalh vsikdar sktipiao v boj proti našim sovražnikrom. Zadnja 3 leta je bil občinski svetovalec. Vrlemu možu pa naj bo Bog v nebesih. placnik in sveti naj mu vecn^ luč! Na svidenje nad zvezdami! 1 Mala nedelja. Katoliško izobraževalno društvo ima 20. aprila ob 2. uri svoj redni občni zbor v gostilni g. Ko8i. Govori naš poslanec I. Roškar in drugi. Po zborovanju srečolov s krasnimi dobitki. Pridite v obilnem številu. Slovenjgraški okraj. s Smartno pri Slovenjem Gradcu. Pred "dobrim tednom se je obesil Ferdinand Jegart na svojem posestvu, Omraeil se mu je um, — Na cvetno soboto po_ poldne je unicil požar troje poslopij Jurija Konečnika in Blaža Meza. Zivino in nekaj obleke so pridni ljudje še rešili, drugojezgorelo. — Velikbnočno vstajenje smo prav lepo opravili, Smarski pevci so krasno prepevali velikonocne pesmi. Omeniti moram tudi, da je bilo 11 uovih pevcev-mladeaiSev, kateri so na Veliko nofi prvič nastopili. Zasluga za to gre isčitelju Rudol. fu Krpac, ki se je mnogo prizadeval, da jih je naučil do Velike nioci. Le tako raaprej, pogum velja! — Pa Se nekaj ne smemo zamolcati, in to je naša farna cerkev._ Kdor jo je videl poprej, kakšna' je bila, zanemarjeaa in, pnsta, se bo cudil sedanji izpremembi. ln zdaj imamo novi veliki tabernakelj., delo g. Sojca v Mariboru, ia dva stranska oltarja Jezusovega in Marijinega Srca, čisto pozlage«ia3 gotiftno delo g. CesarJa v Mozirju. Tb je res pravi kras naše cerkve. Tudi poslikana je kaj okusno. Slikal je F. Fras. Pa Še nekaj dobimio, kar bo lepoto cerkve še bolj povecalo, in to bodo nova slikana oknat. Našemu g, nadžupniku Ivt Lenartu smemo biti res hvjilezni za skrb in popravo paSe ceTkve. Pa tudi vsem dobrotnikom se zahvalimo za prispevke, katere so darovali, Nekateri farajni pa piso še nie darovali; upamo, da bodo, ker ge preoej denarjev manjka, Sv. Martin bo prosil pri Bogu za svoje fara/ae in dobrot.nike. s ltazbor. Zopet so se zaeeli pojavljati pri nas liberalni in brezverski časopisi kakor ,,Stajerc", ,,N. List", pa tudi stara kranjska klepetulja ima pri nas svoje gnezdo, Svoj čas je priliajalo k nam precejšnje Stevilo teh umazancev. Pa pred nedavnim časom so do malega izginili. Sedaj pa ta golazen zopet leze na dan, kakor kušfiarji v pomladi. Star pregovor pravi: ,,Beseda mice, vzgled pa vlece", tega pa pri nas žalibog moSno pogre&amo. s St. Ilj pri Velenju. Lepa slajvriost.se je vrgi-la pri nas na belo nedeljo, OJkrog 50 učeaoev ia ueenk je prejelo prvo sveto obliajilo. Gajiljivo ie bilo giedati mladino, ko je ponavljala krstno obljubo na prostoru, kjer se jim je podelil sveti krst. Pridna ufeenka Vodovnik jim je molila obhajilne molitve pred in po sv. obhajilu, C. g. žnpnik pa je v jedernatem govoru pozival starise in mladino k češčenju najsvetejSega Zakramenta, s Sv. Martin pri Velenju. Na velikonočni poned. zjutraj se je vršil pri nas v Dr.ušt, Domu poučen shod J, S, Z. Za g. kaplaaom Malajnerjem je go. voril odposlanec J. S. Z,, VeK Ziajc, ki je jasno slikal, kako velikega pomena je za vse sloje 3. S. Z. Zborovalci so izrekli željo, da se čim preje tudi-pri nas ustanovi ta neobjiodno potrebna Jugoslovanska organizacija. s St. Andraž nad Polzelo." Pri nas so se vrgile dne 1L raaroa obSnske volitve. Izmed 209 volilcev se je udeležilo volitve komaj 42. s Marenberg. Steklina se vedno raje oglaSa pri naših psili, Že zonet je narocen" za vseh 16 ob«in našega okraja pctostren kontnmac. Ker vsled malomar. nosti p.rav lahko nastanejo liudi nasledki, je želeti, da bi ljudje mitaiičao izpolajevali postavne določbe. K temu pa je trcba, da obcine dolocao v domačem jezik"ii proglasijo oziroma preklicejo, kar je ljufdem v ta kili slučaiih storiti. — Zaradi poloma nemške posojilnice v Laškem trgu Nemci zalitevajo podporo tudi od države in jo bodo neki tudi dobili. Tukaj jim iiismo nevošljivi, a znano je, da je prišla svoj fias tudi nad naš kraj nesreca, vsled katere se danes trpimo. Marsikateri Sloveneo še ima mnogo pla^il, nad celim okrajemše visi grozeč oblak. Ce dobijo Nemci podporo, zakaj bi jo tudi Slovenci ne. Obra6aino se torej do našega drž.. posl. dr, VerstovSeka, naj se pobriga za stvar, ki je za našo me.jo velikoga jprnena. s Vulired. Tako male Drave ne pomnijo najstarejši možje, kakor je tekla mimo aas letošnjo zimo od oktobra sem. Gledali so beli dan in se solnčili po sredi Drave kameni, ki so navadno obsojeni na pod_ vodno je&ot Zanimalo bi učenjake, ako bi se taki kamen-i zazaamovali z letnioo, kedaj so si snšili svoje mokre glave, Nemci jili nazivljejo ,,Hungersteine", kot preroke gladu in revnih časov. s Na Mutl in v okolici je vedno kaj novega, sanno več slabega kakor dobrega. Pa takb ie menda povsoct. Perniš.k,i župan Kristefel še vedno vodi občino, Setudi je že meseca jariuarja odjožil županstvo. Vsi Perničani so bili veseli, ker so mislili, da bo ostal pri besedi. Možakarja je stal pred kratkim nek ,,špas" okroglih 200 kron, pa težko, da bi mu k.aj pomagalo ter ga spametovalo. Mu bo pač dala Siidmarka menda podporo, kakbr mu jo je dala lanskio leto. Zadnjie se je še celo ,.Sta]erc" spravil pad naše Slo. vence. Pa takim budalostim se le smejimo. Saj dobro poznamo naše Ijudi in naše nasprotnike, ^Stajerc" je pa med slovenskimi listi politieno to, kar je bil Judež Iškarjot med apostoli, 8e se sme primerjati tak». — Naši Nemci kaj pridno pobirajo stopinje za Slovenci. Za uboge Šolarje se ni preje nihče zmenil. Ker so pa Slovenci prirejali božičnice, so jili za^eli tudi Nemni. Slovenci imajo vsako leto parkrat gledališke predstave. Že leta sem je na velikonoSni ponedeljek vselej slovenska veselica. Zdaj so se pa skbrajžli tudi Neraci. Isti dan so priredili ob isti uri prav blizu slovenoke Sole tudi gledališko igro, samo, da bi prevarili iiaše ljudstvo in ga dobili y svojo pest. Naši liudje pa so tako pametni in ponosni, da so se' nalašfi še bolj Šteyilno udeležili slovenske veselice. s Ribnica na Fohorju. Ko sem v Vašem cenjenem listu že dvakrat bral pritožbe ptujskih'. okoličanov zaradi odprave križa raz most, se mi je pri srcu milo storilo. ;Pri nas imamo nov, dragocen most cez Dravo pod Veljko, a o kakem križu ni duha ne sluha in vse zadovoljno molči. Oni rudeSi križ pod mostom je le svarilo splavarjem, da ne obvisijo z deska;mi ob železnih osteh (špioah)^ ki so se pod vodo od zasilnega mosta sem. s V Vuzenlci so zaprli nelčo 181etno dekle Antonijo Voli, ker je že pred del] easom porodila ter skrila otroka v posteljo — umorjenega. Baje je rekla po nemško, da ga je zato uniorila, ker se je prevec drlo. Cudna mati! s Iz Badla. Posebna bolezen se je lotila zadnja leta naših krajev, Malokdo domačih še Iioce biti lastnik ali pa posestnik' svoje, s potnirai sragami pracle. dov, z žulji oSetov in solzami mater posve'5ene zemlje ali hiše, Na vsak način se je sknšajo kmetje iznebiti ter spraviti v roke protestantom ali vsaj Nemcem. — Najraje _so ,,oferji", ,,kajžarji", ,,jnajerji", torej lilapci na lastni zemlji; še raje pa se preživijo od daaes do jutri z dnino ali mezdo, Na koaec ne mislijo. To je velika zaslepljenost in nevednost. Res se znebite skrbi za davke in popravila, a izgubite obeaem najlepše državne pravice v obfiini, nimate nobene oblasti ne mo5i ve8 tam, Kjer bi morali odločevati po svojem delu ia trpljenju. Kdor proda ali zap*ravi svoj dom in če tudi majhno zemljico, ustreže s tem najbolj zagri. zenim verskim in narodnim nasprotnikom. — Kaj pomaga glas v cerkvi in kremi, če pa moraš molčati pri obfiini, pri soli, pri okrajnera zastopu itd? — Ljubo doraa, kdor ga ima. Res, majhna si kajžica, pa si m o j a. s Sv. Ožbalt. Okrajiio glavarstvo je naznanilo po obSinali' postavne predpise glede gozdnih požarov. Zaradi požiganja suhljadi nastanejo leto za letom zlasti sppmladi vefije nesreSe. Ogenj uide in pdkonSa gozdove, hi&e, pa tudi človeška življenja. Da svarilo glavarstva ni bilo prazno — le žal, da pride prepoz. no in premalo ljudem na uSesa — dolcazala sta pri nas dva slucaja, Zaradi malomarnosti ob požiganju pod gozdi ležečih pašnikov in reber je ušel ogenj v dvojno šumo: v l^Upalierjevo blizu Kaplje ia v Dietingerjevo blizu Št. Ožbalta. In kdo poravna Škodo? — Koristna ognja je oblast, 5e clovek cuva njeno rast. — Torej pazite na ogenj, da ne nastane pozar! s Vabilo k občnemu zboru Hranilnice in posojilnice v Slovenjgradcu, registrovana zairuga z omejeno zavezo, kateri se vrši v nedeljo, 13. aprila v uradnih prostorih. Začetek ob četrti uri popoldne. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 'l. poročilo nadzorstva. 3. odobrenje rač. zaključka za 1. 1912. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajuosti K obilni udeležbi vabi načelstvo. 8 Sv. Martln rrl Veleniu. V uedeljo, dne 13. aprila popoldne po večernicah ob 3. uri se vrši v Društvenem domu ustanovni shod J. S. Z. Obrtniki, rokodelci, delavci, posli in sploli vsa zavedna mladina, tudi žene, pridite polnoštevilno. Vabljeni ste tudi iz sosednih krajev. Poročat pride od načelstva J. S. Z v Ljubljani poslan govornik. Konjiški okraj. k Tepanje. V 9. številfo ,,Slovenskega Gospodarja" je nckdo poslal dopis o slabi vzgoji in slabem obnasanju in je povedal naravnost o sadovih teh dveli sl^bih lastnosti. tepanjskil], fantov. Vprašal je gospoda urednika za nasvet ia zdravilo te ianto\ ske bolezni. Do1x;r nasvet ste jim dali, g. urednik. Jaz Vara pa povem, 'da v sami tepanjški vasi jie uspeva nobeno fantovsko društvo ali organizacija, ker nimajo primernih voditeljev, pridna dekleta v tej vasi so pa itak pri odseku našega skhipnega kbnjiškega Bralnega društva, in sicer vrlo delujofte Clanice Dekliške Zveze, NaSe Bralsio društvo in mlatleniška organizacija vseh občin skupaj bi lalikfo štelo 6ez 100 fantov, a žal, da nas je le malo število. Obhajalo bo že letos lOlettiicOj a iz Tepainj jii bil še nobeil faait nd našeirn skupaega društva. Jaz pa želim, ua bi bila vsa dob. ro misleča mladina konjiške znpnije v našili vrsta,h, vsi fantje udje takb prepotrebne mladeniSlke organizacije. Torej na noge, mladeniSi, bodočnost konjiškega okraja! Ne zaostanimo za drngimi okraji, dajte se vsi vpisati v naše društvo, da nas ne bo samo četa, am_ pak' stotaija nas mora biti, Vzgojiteljem iantov pa svetujem, navajajte in dovolite jim, pristopiti k, druištvu, ko so se mlajšl in Še niinajo popače.nih src. Ko odrastejo, že ne posluSajo dobrih. besed stari&ev, torej za^ enite pri iz Ijudsjde šole izstopli mladiiii, Tedaj se bo pa po par letili Kmalu pokazalo obna&anje organiziranili tepanjskih lantov. k Oploinica. Naša ljudska posiojilnioa obstoji sedaj že 11 let in je imela v preteklem letu 1912 168 tisoč 448 K 97 vin. prejemkbv ip 163 tisoč 584 K 89 vini. izdatkov, tedaj 332.033 K 86 vin. prameta ter ima svojo lastrio hišo z malim posestvom i.n 10.049 K 61 v. rezervne'ga zaklada. S tem prospelioro smemo biti zadovoljni, ker ima vsaka župnija v naši soseski svojo lastno posojilnico, v Kbnjicali imajo slovensko posojilnioo in nemško liranilaico in naši posiliaemci v 0plotniei imajo tudi svojo posojilnioo, o katere bogarstvu se pa niČ ne sliši. Slovenci, zaupa.jte svoj prihranjeni denar domačim posojilnicam, kojili načelniki so sapii postenjaki. k Zreče. Sestanke y izobraževalne svrhe imajo mladeniči, združeni v Zvezi, praviloma vsaka prvo nedeljo v mesecu, dekleta pa drugo. Pri zadnjem sfoodu je Naglig Josip vspodbujal svoje tovariše k ljubezni do mile domovine, CeljsM okraj* c Celje. Pri duhovnili vajali za organiste in orglarsko solo je bil posebnjj zadnji dan pri sklepu zelo znamenit in .ginljiv* Predsednik 8. g. dr. Antoa Zdesar je uodal mnogo lepih, paukov glede EršSansk.oga življenja, i.n' dolžnosti, katere ima organist do bogoslužja. Za tem je sledila sv. maga, katero je sh;žil mil. g. opat Fr. Ogradi. Med službo božjo je mil. g. opat obliajal vse udeležeaoe skupnih1 duhovnih vaj in jim kbn&no podal m.aogo lepih in pougnili naukov. Pri sv. niaši je pelo kakili, 2,5 orgajaistov pod vodstvom g. mestnega orgaaista K. Bervarja ,,Tantum ergo", katerega je ravno omenjeai poKlonil prevzvišenemu nadpastirju Njih' ekscelenci knezu in škofu dr. Mihaelu Napotnik. Med maSo so se proizvajjale sledeče pesjni: ,,O6e veSni" (,'lg. Hladnik), ,,Struna moja" (K. Bervar), in ,,Strmite nebesa" (Tg. Hladnik). Končno so vsi udeležeaoi zapeli enoglaspi ,,iTe Deum laudanius" in se nato razšli, c Celje. Pri okrajnem sodišču v Celju je bil obsojen dne 1. a^urila t. 1. Jožef Novajk', pekovski mojster iz Zrec pri Konjicali, na 14 dni zapora z 2kratnim postom in trdim ležiščem, ker se ie obnaSal pa c, kr. pošjtaom uradu v Zreftab zelo nedostojno in ker je dejansko razžalil g. poŠtarja in njegovo gospo ter jo vrgel celo ob tla. c Svetlna. Na belo nedeljo je priredilo Katolisko izobraževalno društvo Sv, Rupert na Svetini gledališko predstavo. Uprizorila, se je igra: ,,Dve materi." Svetimska dekleta so nastopila prvokrat in so svoio nalogo nad vse izvr^tno rešila. Posebno raati (Mlakarjeva 'Micka) in mala Olga (Mioka Ratajeva), ki sta imeli glavai vlogi, bi dolali cast tudi na kakern večjem odru, Kako pofrebno je bllo pri nas izobraževalao društvo, kaže veselo gibanje in vsestranskb za^ nimanje za isto, posebno med mladino. Casopisov je vedno premalo, vse hoce brati; je pac tudi pri nas resai&no: mi mladi, mi mladi gre'mo naprej! c Dobrna. V soboto, dae 6. aprila, se je skončala za to leto naša šolskia kubinja, Z neveselimi ob^  razi so se poslovili otroci od j)rostorov, v katerih so soozi 3 meseoe dobivali vsalc dan toplo kosilo. Hvala Bogu za to napravo! Razdelilo se je' nad 4800 kosil med vecinonia revne in potrebne otrolčie, Dolžni smo, se na tem me-stu javno zalmaliti vsem, ki so pripomogli, da se je moglo izvršiti to telesno delo usmiljenja. V prvi vrsti se zalivalimo naši občini, ki je darovala lep znesek 200 K, jiadalje 6. g. župniku Fr. Kukovič, ki je, klakor vsako leto, podaril 50 K, koneno še \<sem tostalim, k'i so darovali v dena,rju in živi. lih. Bog naj stotero povrne' vsakemu, kar je storil dobrega nasim malim, Pozabiti seveda ne smemo požrtvovalne kuharioe Neže Božnik, in vrle nase u5iteljice Jelioe Levstik, ki sta s tako skrbjo ip ljubeznijo kuliali in stregli otrokom. Bog tudi njuiiega truda ne bo pozabil, Vse skupaj pa prosimo, naj tudi zanaprej oliranijo dobra srca in ljubezen do otrok ter naj zopet z veseljem odprejo svoje moSnjičke in sbrambe živil, kadar bodo zaslišali prošnjo za pomoc. c Gomllsko. V predzadnji številki ,,Naiv>dnega Lista" se je dobro znani dopisnik spravil nad riašega vaŠkega ,,rihtarja", kateremu podteka vso kri\rdo glede slabih cest, Vsem painietnim in razsodnim vašfeanom je znano, da je cesta razideljena m;ed posameznike iri mora vsak ^m skrbeti za posipanje, ,,Ri%tarjeva" dolžnost ne sega dalje, kalkor da v slucaju potrefbe opozori vašcane. V tem ozlru je ,,rilitar" pač storil svojo dolžnost. Nič manj Uakor štirikrat se je javao nred cerkvijo preklicalo, naj se ceste popravijo in nosujejo, Tudi je naS ,,rihtar" oesto, jki pripade njemu, prvi posul, kar bi laliko služilo za vzgled drugini. v prvi vrsti pa dopisniku samermi, ki svoje tudi do danes Še ni nasul, dasi bi bila najbolj potrebna. Uvorjeni smo, da dopisjiiku za jiapad v ,,Narodnem LisM" niso toliko povod naSe ceste. Da ga te no brieajo mnogo, je pac že pokazal za Casa svojega ,,rihtarovanja". Staro, zagrizeno sovraStvo do vseb katoli&ko-narodnih mož, posebno do sedanjega ,,rihtarja", ki nvii jo še posebTio k srcu prirastel, ga je privedlo do hudobnega napaila v ,,>Jarodnem Listu", Končno mu svetujemo, Se ga že paše ceste toliko bodejo v o5i3 naj vsaj skrbi za one proti Trnavi in Zaklu, karrtjr je že včasili hodil in Se danes pogostoma hodi. Samo pazi naj, da ne bo namesto zajoev ustrelil kaj drugega. — Ve<5 vašSanov. c Mozlrje. Ob6iniski redar trga Mozirje je za svoje zaslužno delovanje dobil pri c, kr. sodniji Gornji Grad 3 tedne poCitnic, kjer bo dovršil pri tem svoje študije v prid občine. c Zg. Savinjska dollna. V naši dolini posebno skrbi za povzdigo ljudskega blagostapja in olepSanja kraja g. Fr.anc Praprotnik, naducitelj v Mozirju. Kakor druga leta, takb je tudi letos vee sto žlaii,tnih dreves brezplačjno razdelil med uCence, katera so se po tukajšajili knietijah posadila. iVsa ta drevesca bodo enkrat obilrio rodila ter tudi Otroke vse žive dni npominjala na leta vesele mladosti in v njih1 budila ljubezen do prekoristne sadjereje. Svoj« dni ni b'ilo pri tia& s^Eoro niMaikega sadja. Le tu in tajn ga je kaka ženica vcasih nabrala kak košek in ga je nesla potem na KoroŠko. Sedaj se je pa sajcljarstvo tako -povzdignilo, da naložimo in prodaino skoro vsako leto po \re5 vagonov sadja. Ko bodo pa Sez nekaj Iet dorastla vsa fa drevesa^, katera se sedaj leto za letom posadijo, bodo pa dohodki, koje bo donažalo sadjarstvo, gotovo zelo lepi. Z drevjem je pa tudi naš kraj silno pridobil na svoji lepoti in veljavi. Za vse to sf> morajrno v prvi vrsti zalivaliti naducitelju Fr. Praprotniku, Ki tako goreče in neutrudljivo deluje za povziiiga umnega sadjarstva. S tem svojim tako blagonosnim delovanjem si je pridobil toliko in takb velikih zaslug. da se iste pe dado niti diovolj oceniti in se ludi nikdar pozabile ne bodo. Ljudstvo bo pa tudi tega svojega dobrotaika gotovo za- vse 6ase oliranilo v najhValežnejšem spominu. Naj bi mnogi liberalni ucitelji me^sto strastne politi^ne agitacije raje posnemali gosp. Praprot.nika! c Celje Njih ekscelenca prevzvišeni knezoškof dr. M. Napotnik so podpornemu društvu organistov poslali darilo 100 kron. Za to velikodušnost in naklonjenost izrekamo najprisrčnejšo zahvalo! Nadalje se tudi zahvaljujemo vsem preč. gg. misijonarjem, mil. g. opatu Ogradiju, predvsem pa preč g. dr. Zdešarju za vodstvo duhovnih vaj. c Na Polzeli ima katol. bralno društvo svoj občni zbor v nedeljo, 13. aprila popoklan ob 3. uri. Na dnevnem redu je volitev novega odbora. Vso prijatelje poštenega berila in prave omike vabimo. c Savinjsko okrožje Z. S. D. ima v nedel.jo due 13. aprila izredno sejo v Petrovčah ob 11. uri dopoldan. Vse odbornice celega okrožja se prosijo, da se udeležijo seje V pretres pridejo spomladne prireditve. c Dobrna. Bralno društvo vabi na občni zbor in prireditev, ki se vrši v nedeljo dne 13. aprila po večernicah. Na vsporedu je daljša igra in petje novega moškega zbora. Vabimo vso prijatelje bralnega društva in pričakujemo, da se borlo tudi naši dobri možje v obilnem številu odzvali temu povabilu. _ Brežiški okraj. b Zakot pri Brežicali. Pri g. županu Zorku na kolodvoru se je dne 6, t. m. vršil politicni shod, ki so ga obiskali somišljeniki iz Artic^ Zdol, PiŠec, D^bove ter Brežio. Za predsednilca je bil izvoljea gosp. Podvinski star. iz Pišec. Najprej je poslanec g. dr. jankovic obrazložil, zakaj so bili slovenski deželni poslanoi primorani priceti z obštrukcijo; jasno je *vdi naslikal stapje vpraganja o stfEelski železnici, o ka. ter.em bratei liberalci z enak'o zlobo in neumnostio begajo svoje Kaline. Poslanec dr, BenkoviS pa je pred vsem govoril o zunanjem položaju Avstrije, ki je skoro obupen; pripeljala pa jo je vapj Slovanom sovrazna politika dualiznia, kateri se mora cim prej streti, ako Avstrija sp.loli še ho&eobstati, In to mi Jugoslovani iz srca želimo. Govoril je tudi o finan,8ni preosniovi, ki pride zdaj pred državni zbor, v kblikor zade-ne posebno k'meta>. ter se je pri tera z jasaimi besedami dotaknil nezasiišane^a: ra,vria,p]a finanSnega urada v Brežicah laasko leto. Tudi na naslov okrajnega glar varstva je povedal znamenite besede. Ko se je predsednik obema poslancema v imenu zborovalcev zahvalil! je bila soglasno sprejeta resoluclja: Zborovalci i>opoliH)iTia odobravajo obštrukcijo slovenskih dež. poslance^v. Izrekajo svojim deželnim in državnim poslancem popolno zaupanje ter jih pozivajo, naj vstrajajo v boju za pravice slovenskega ljudstva in za zdr.avo preosnovo oele naše države, kakor posebej še za to, da bodo vse qaše oblasti poslovale v prid naŠenui ljudstvu. b Sromlje. Neverjfeino zgodnjo pomlaid imamo letos. Prejšnji teden je iz enega našili v-rtov prisel že Špargelj na mizo, — Na veliko solx»to je bil v Brežicali iz tarnošnje bolnišnice pokopan I. Pečaik, mlad fant, ki je ravno dbslnžil \iojake, pa je bil zalirbtno na]Jaden in nbit. Vzrok: surovost naSe mladiue, ki raste na gredah piianCevaaja. I^oleg slabe vinske letine delajo pijanci Še sami tako nesrečo celim družinam: oni morajo prez.godaj v grob, urugi v ječo. Tužpa nam majka! b Rajheiiburg. Dne 13. aprila priliodnjo nedeljo se vrši prestava, ki je izostala dne 25, marca. Pridite v obilnem številu! b Koz|c. Na velikonoSni torek se je pritepel na cesto iz Pilštania v Kozje poiX)lnoma neznan pes. Obgrizel je 4 otroke. ki so jih odpeljali na Dunaj y Pa. stcrjev zavod, ker je preiskava psa potrdila,, da je stekel. Kar zaporedoma se množijo ti nesrefini slu^aji! Zakaj neki imajo nekateri psa, 8e ga noSejo zadostno liraniti in ga oskrbovati vedno s svežo vodo, po_ sebno, fie je scdaj zaradi stroge kontumacie priklenjen? b Kozje. Prestavljen je g. davgai olicijal Wriesnik' iz Kozjega v Ormož. Mož je bil v uradu prijazen, postrožliiv in uljuden s strankami, v zasebnem življenju kremenit zna5aj. Zap^nstil je na.jboljše spomine in ljudstvo ga bo pogresalo. Želimo mu obilo sreSe v nadaljnem življenju!