Štev. 31. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 29. julija 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi sa dom 25 D, na posamezni naslov 30. D., či. se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v »poslanem« 2.50 D, Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Pogled v naše delavsko pitanje. Što ne dela naj ne je, to je velki navuk, šteri bi morao biti fundament socijalnoga i gospodarskoga reda v človečanstvi. Delo je ne samo velkoga vzgojnoga pomena, nego je tüdi edina pravična vretina lastninske pravice. Le do toga mam pravico, ka sam sam, ali so moji predniki z delom i to poštenim delom zaslüžili. Vse ka si Človik ne pridobi z delom, pa naj bo delo telovno ali pa düševno, je ne pravično pridobleno i nemam pravico do toga. Ar je delo tak velke važnosti za človečanstvo, zato moramo deli i delavskomi stani posvetiti vso skrb i vso lübezen. Država ma med drügimi svojimi dužnostmi, najmre skrbeti za blagostanje svoji državljanov je braniti proti neprijatelom i skrbeti za izobrazbo i red v državi itd. to velko dužnost, ka skrbi za takše prilike, da vsaki, ki šče delati, zamore dobiti delo, s šterim se more preživeti. Ne je dužnost države, da bi posamičnim delavcom davala delo, nego poskrbeti da bo delo, štero naj vsaki, ki šče delati, najde. V novejšem časi so države, posebno moderne evropsko države, napravile vnogo, da bi mogle za postiti nezaposlena delavce. Poglejmo to pitanje pri nas. Delavsko pitanje je bilo pri nas že pred vojnov jako žareče. Istina, da je dosta delavcov dobilo delo v Slavoniji i na zdajšnjem Madžarskom na Veleposestvaj, kak polski delavci, nego nesmemo pozabiti, da je večina tej sezonski delavcov bila v zimi brez dela. Nekaj ji je šlo toti v Avstrijo, a so tak poplavili delavski trg po razločni rüdnikaj i tovarnaj, de je bila plača izredno nizka. Dosta jih je niti ne dela dobilo. Ne malokrat si najšeo v Graci na vulici naše lüdi, ki so brez krajcara v žepi morali peški iti domo. Po bojni i spremembaj, štere so zavolo bojne nastanole, je postanolo pitanje naši delavcov ešče bole pereče. Veleposestva so razdelili. To je toti nekaj omililo delavsko pitanje na Dolinskom i Ravenskom, dokeč je delavec z Goričkoga skoro ne znao na sveti kama za delom. Trbelo je teda hitro poskrbeti za delo. Nekaj časa so ešče smeti iti na Madžarsko delat i so po posredüvanji g. poslanca Klekla smeti tüdi svoj zaslüžek pripelati domo. Sledkar pa so se politične prilike spremenile i za časa radikalsko-radičovske vlade je bilo prepovedano iti na Madžarsko delat. Tak je bilo vse delavstvo primorano iskati delo v našoj državi. Edino najvekše veleposestvo, štero je ešče ostalo pri nas vküper, je Belje v Baranji. Poleg toga so ešče nešterna vekša imanja tüdi v Bački i Banati, štera pa zvekšega povlejo sladkorno ali cukerrepo. Tü je bilo vekši deo naši delavcov zaposleni, preci jih je pa ešče bilo brez dela. Pa tüdi Belje je bilo v nevarnosti. Razločni politični i kšeftarski špekulantje so šteti spraviti na Belje delavce iz okolice Pirota. S tem bi bio našemi gorančoskomi delvstvi vzeti precišnji falaček zaslüžka i krüha. Ne smo smeli toga dopüstiti. Na Posredovanje domačih poslancov so biti i nadale sprejeti naši delavci. To laviranje pa nam je dalo misliti, da bomo morali skrbeti za naše delavstvo novo vretino dela i jela. Nemčija ali kak jo naše lüstvo imenüje „Tajčland“ ma toti dosta delavcov za tovarne ali fabrike. Tej je ešče preveč i vlada v tom pogledi tam precišnja brezdelavnost. Premalo pa je v Nemčiji Poljski delavcov. Dozdaj so hoditi v Nemčijo delat delavci s Poljskoga. Trbelo ja teda iskati poti kak bi naši delavci prišli do dela v Nemčiji. Velki i odločilen stopaj v tom pogledi je napravo bivši minister za socijalno politiko, poslanec ljudske stranke, dr. Gosar i je skleno z Nemškov državov pogodbo, štera vrejüje razmerje naših sezonskih delavcov v Nemčiji. Letos je že šlo več sto delavcov za probo. Začetek je toti žmeten, ali pokazalo se je že letos, da bo Nemčija stalno sprejemela naše poljsko delavstvo. Pogoji so zadovoljivi, tak da si delavci, ki količkaj znajo šparati lehko lepe zaslüžke denejo na stran. Obečano nam je, da bodo k leti ošče več delavcov jemali z našega kraja. Velka dobrota za naše delavstvo je tüdi borza dela v Soboti. Že itaki po bojni se je pokazala Potrebčina takše borze i so jo državne oblasti nastavile i nekaj let zdržavale. Kda pa je bila na vladi radikajnoradičovska zveza, pa je bila tüdi naša delavska borza odpravlena. Po menkanje borze dela je krvavo občütilo delavstvo Slovenske krajine. Za vsako delo, či je šteri delavec dobiti, je morao sam na svoje stroške iti iskat delo. Kelkokrat, so se vračali takši delavci s praznimi žepi i k obvüpom v düši nazaj domo, ar je ne bilo dela tam, kde ga je s svojimi malimi sredstvi zamogeo iskati. Borza je bila neobhodno potrebna. Poslanec Jerič, ki so bili tistoga, hipa ešče kaplan so na zadrüžnoj podlagi nastaviti borzo dela v Soboti. Borza je posredüvala že na jezere slüžb, davala navodila delavcom i njim Poskrbela polovično vožnjo. Nemamo visokoleteči programov. Ščista mirno lehko Povemo, da je s tem, da dobi naše brezposelno poljsko delavstvo delo i zaslüžek, da se zamore preživeti, rešeni že precišni deo socijalnoga pitanja v Slovenskoj krajin). To pitanje je naša stranka dobro zarazmite i je po svoji predstavnikaj, narodni poslancaj z lübeznostjov na hasek našega delavstva rešüvala. Zanjim vsa prizadevanja nasprotnikov. V človeki je že nekak od Bogá dáno nagnenje, da vsakomi, ki se po kakšoj nesreči spametüje, rad odpüšti. Celo vekše vesélje je nad takšim kak pa nad tistim, ki je nej kaj zgrešo. Slovenski narod bi kmečko-demokratskoj zvezi, zvezi radičovcov i Pribičevičovcov najbrž tüdi odpüsto vse, ka je prišlo ravno pp zaslüge te gospode na naš narod, či bi se tej lüdje že ednok spametüvali. Niti strahoviti dogodek v skupščini, za šteroga nosijo ravno tej lüdje soodgovornost ar so nosili i prtili tam z orožjom, ar so s svojimi špoticami i svojim grdim oponašanjom pritirali tak daleč, da so že bile razmere v sküpščini neznosne, pravimo niti ta nesreča je ne spametüvala te lüdi. Vso tisto grdobijo i podivjanost ešče zdaj ščejo prenesti med narod. Njihovi listi zadnje čase nevejo drügo kak potfarjati, lagati i blatiti vse, ka je narodi svetoga i poštüvanja vrednoga. Celo tak daleč so se spozabili, da so začeli osebo Jezuša Kristusa vlačiti v svoje grde slike. Blatijo poslance, tiste lüdi, štere je zebralo pošteno slovensko lüstvo za svoje zastopnike. Da od toga, kak so smešili vero i verske istine, kak so se norca delali z obredov niti ne pišemo. Ar pa so s tem, da so blatili voditela slovenskoga naroda dr. Korošca i poslance ljudske stranke, razžalili ves narod, se je narod tam prek zdigno i z najvekšim gnüsom obsodo to pisanje. Tüdi pri nas bomo začeli na prste gledati tistim, ki so naročeni na te liste i je podpirajo z tistimi penezi, na šteri se držijo žüli i srage naši trüdov. Za zdaj pa poglednimo, zakaj tej lüdje., tak strahovito grdijo našo stranko i njene predstavnike? Začelo se je pri demonstracijaj proti Italiji. Bili so jako napnjeni časi. Smrdo je povsed pükšeni praj i na niti je visilo, da se je ne vüžgao. Vsa evropska javnost zna i piše od toga, da ide glavna zaslüga za to, da ide glavna zasluga za to, da je ne nastanola bojna, ravno dr. Korošci, ki je kak znotrašnji minister ne dovolo, da bi neodgovorna i negodna mladina delala nepremišlene stopaje, šteri bi nas mogli sünoti v bojno. Demokratje so to strahovito zamerili dr. Korošci, zakaj je ne dopüsto mladini razbijati. Ne samo, da se je eden demokratski poslanec tüdi tam sükao med demonstranti, nego so Korošca na grdi način napadnoti v sküpščini. Ešče bole so podivjali kda je Policija i orožništvo napravilo red v Zagrebi i ne püstilo razbijati i strelati. Poglednimo, što nosi za vse to odgovornost? Povejte, ki mate na pravom mesti pamet, ali je gospodar kriv, či pride k njemi tovaj i ga pri tovajiji što vdari, ar brani sebe i svoje imanje ? Či ne bi šo krast, ne bi bio bit. Ali so teda Orožniki krivi i znotrašnji minister, či so neodgovorni lüdje delali nemire i razbijali? Ali so Orožniki krivi, da so je demonstrantje napadali i strelali na nje? Či je bilo Orožništvo nazadnje prisiljene samo sebe braniti i svojo čast pa mir i red v državi, ali so to ne krivi ravno nahujšteni demonstrantje i tisti, ki so je hujštili ? Pa, vsaki zna, da je stranka slovenskoga lüstva s svojimi voditeli nigdar ne bila zamazana s kakšim dejanjom, za šteroga vo- lo bi njoj žmetno bilo davati odgovor pred svojim lüstvom. Zakaj pa te tak napadajo našo stranko? Prste ma poleg mednarodno brezversko drüštvo, štero nemre viditi, da je dühovnik minister. Čiravno lehko pokažemo, da so dühovniki na voditeljski mestaj v razločni državaj vsikdar delali v blagor lüstva i da je ravno to delo bilo rešilno za države, da spomenemo samo Češkoslovaško, Avstrijo i Nemčijo, toga dela brezverstvo nemre viditi. Raj naj bo bojna, ráj naj se nikaj v državi ne dela, ráj naj prepadne vse, samo dühovnik, ki je pošteni i nekaj razmi, nesme biti na vodikom mesti. V politiki, ki je najvažnejše delo v korist države i zemelskoga dobroga lüstva, nesmijo valati verski navuki, dühovnik nesmi Prinesti v politiko bože zapovedi: Ne kradni, lübi svojega bližnjega, tüdi od Svojega dela v politiki boš morao ednok Bogi odgovor davati itd. Da so prí nas naši nasprotniki tak strašno zagriženi i mečejo na vse blato, ka je ne na njihovoj strani, je pa zrok to, da se náša stranka nešče podati pod njihovo komando. Stvorili so takzvano „prečansko fronto.“ V toj prečanskoj fronti bi radi meli tüdi našo stranko, da bi te Pribičevič, šteri je dobo Radiča popunoma v svoje roke, tüdi rad meo nas pod sebov. Krščansko stranko dol z vlade i pod svojo roko, to je njihov namen, to je zrok njihovoga blatenja. Trezen svet pa misli inači. Ravno, kda pišemo te vrstice, je prišlo poročilo iz Belgrada, da je krao zavüpao na dr. Korošca, da postavi delavno vlado. To je velko zavüpanje za nas vse. Politika, štero vodi naša stranka s svojim voditelom, je odobravana od velke večine prebivalcov v našoj državi. Le mala prgišča demokratov, ki so že skrahirali s svojov politikov šče zmenšati spoštüvanje naše stranke i v njoj večine našega naroda, pa njihova zamazane roka i zamazano pisanje ne dosegne voditela slovenskoga naroda, kak blato nigdar ne dosegne sunca. 2. NOVINE 29. julija 1928. NEDELA. (Po risalaj deveta). Tisti čas, da se je Jezuš približao Jeružalemi i je zagledno mesto, se je razjokao nad njim, rekoč: Da bi spoznalo tüdi ti, i to te svoj den, ka je v tvoj meri Zdaj pa je skrito pred tvojimi očmi. Pridejo najmre dnevi nad tebe, i tvoji neprijateli te bodejo obdali z nasipomi te bodejo oblegali i stiskali od vsej krajov, i bodejo v zemlo sklačili tebe i tvojo deco v tebi i ne bodo püstili v tebi kamla na kamli zato, ar nej si spoznalo časa svojega obiskanja. I da je stopo v cerkev, je začno vö ploditi tiste, šteri so v njem odavali i küpüvali i njim je pravo: pisano je: Moja iža je iža molitve, vi pa ste napravili z nje jamo razbojnikov. I je včüu vsaki den v cerkvi Navuk: Domovinska lübezen se svejti v Gospodovi skuzaj, štere toči za razdejanjom Jeruzalema. Ali strašnejše kak razdejanje Jeruzalema je razdejanje düše, či je oropana milosti, nedužnosti i mira, zato pa je pokrita z razvalinami grejov i grešni navad! Prelübi! Ali bi se mogao Kristuš tüdi zavolo tebe razjokati ? Ali bi mogo tüdi zavolo tebe praviti: „Da bi spoznao tüdi ti ka je v tvoj mer!“ Odpri dönok svoje oči i spoznaj, ka ti je v mer! Ešče je čas, ešče dobiš odpüščenje i mir. Ali napravi hitro, da nede prekesno! Glas frakarov. V Soboti so začeli demokratje i radičovci izdajati eden mali listtč, šteri nosi ime „Glas naroda“. K tomi lističi naj nam bo dovoljeno povedati sledeče : 1. Velka večina našega lüstva je obsodila tevi stranki pri nas s tem, da so jivi ne volili. Pri tom gibanji so poleg zvekšega gosposki traki, zato bi se po istini morao te listič zvati „Glas frakarov“. 2. Pravi v svojem programi, da se morajo vsi poštenjaki v državi strmiti v edno trdno celoto, ki bo prej ali slej vzela v roke vajeti do kraja zavoženoga državnoga voza in rešila državo in narod. Za vajeti se njim teda ide. Oho, to pa že verjemo, ar znamo, da se je demokratom vsigdar samo za cügle Šlo, da so iskali vsikdar samo oblast i ne dobrobiti lüstva. Da vas je ne sram. Ali mislite, da smo tak jako zabiti, da niti toga ne vzememo v pamet. Verjemo, da nas mate za nespametno, ar v svojem programi nadale pišete: »Naše lüstvo v Slovenskoj krajini še ni dovolj politično izobraženo.« Mi pa vam povemo, da smo že telko politično izobraženi, da nam nede trpelo z vašov soljov pameti soliti. I ravno zato, da smo že politično zreli i pošteni smo volili poštene lüdi, šteri nas nikdar nede trbelo biti sram. Da bi pa šteli ví po naši hrbtaj priti do oblasti, za to ste pa ešče vsi vküper mali Miškeci. Što je bole zavozo državni voz kak vi, ki ste celi sedem let vüzdali te voz. Ali ste ne vi skovali centralizem, šteri je požirao naše miljone. Meli bomo ešče priliko, da vam dokažemo, da smo ravno po zaslugi demokratov i radičovcov ešče ne mogli priti do pravoga reda. Vsaki naš Človik se mora zavedati, da je njegova prva dužnost, delati proti takšemi listi, šteri je že v prvoj številki tak nesramen. Dr. Korošec postavla vlado. Na želo krone i hrvatski zastopnikov se je delalo na to, da postavi nevtralna vlada, to je vlada v šteroj ne bi bili poslanci iz posamični strank, nego razloči nradniki i Profesorje. Vladine stranke so privolile v to, da bi tak pokazale, da ščejo napraviti vse, da se pomirijo hrvatje. Hrvatje pa ščejo meti na vsaki način volitvi. Ar pa so bile volitvi ešče komaj pred desetimi meseci, i ar volitvi dosta koštajo, pa je ne mogoče v tak razburkani časaj meti merni i Slobodni volitvi, zato je vekši, deo lüstva proti volitvam. Tüdi so volitvi nepotrebne, ar je večina naroda proti tomi i za to, da dela ta Vlada dale. Jako velko slabost bi pokazale tüdi zdajšnje vladine stranke, či bi na Želo Pribičeviča, (on je najmre Radiča napelao) šle v volitvi. Ali ne bi to tak izgle- dalo, kak da bi Pribičevič s prgiščov poslancov šteo komandirati v državi ? General Hadžič, šteromi je bilo zavüpano, da postavi nevtralno vlado, je kroni povrno to zavüpanje i krao je zavüpao postavitev vlade na voditela slovenskoga naroda, na dr. Korošča. Te glas so vsi politični krogi sprijali z velkim zadovolstvom. V tom megnenji je ešče ne gvišno kak se dokonča postavljanje vlade, ali po razpoloženji politični krogov je velko vüpanje, da se dr. Korošci posreči postaviti vlado. Nešterni demokratje so širili po naši krajej glase, da prej Korošec nema več zavüpanja. Eto ga, zdaj se je pokazalo, kelko lehko tem lüdem verjemo. Murska Sobota. — Smrtna nesreča pri elektriki. 24. t. m. je na večer šo Franc Murčič, petošolec sobočke gimnazije v gostilno Črnjavič poleg kolodvora, da bi tam postavlao keglne na keglišči. Doma je ešče materi pravo, naj ga püstijo, da si nekaj zaslüži za jesen kda de trbelo pali šolske knige küpiti. Komaj se je neketko tam stavo i se je začelo keglanje, je prijao za električno napeljavo, štera je bila premalo izolirana. Skričao je i že v tistom hipi ga je elektrika stepla k smrti. Kda so pribežali k njem drügi, je bio že mrtev. Cela Sobota žalüje z dobrov materjov za ponesrečenim. Oča so že preci let v Ameriki. Občinstvo pa se tüdi boji, da je to kriva mnlomarnost pri napelavanji elektrike. Zahtevamo, da se v mestaj, kde lehko elekrična napeljava dosegli va z rokov, ista dobra izolira, tak da ne bomo na vsaki stopaj ispostavleni nevarščini, da nas elektrika stepe k smrti. Nesrečnoj materi pa naše globoko sožalje. Davčni urad. Tü so se razširili glasi, da de prej v Soboti ukinjeni davčni urad. G. poslanec Jerič so se v tom pogledi obrnoli na merodajna mesta, kde so njim odgovorili, da je uradno nej znano, da bi büu davčni urad ukinjeni i se toga tüdi nej trbej bojati. Slovenska Krajina. — Tovaje v Beltincih. V noči od 22 na 23 t. m. so bili tovaje v Beltincih pri g. Osterci. Tovaje so od znotraj vdrli v trgovino i vkradnoli dve bali blaga i vekšo šumo penez. Misli se, da so bili cigani i Orožništvo se na vso moč trudi, da pride s po- močjov policajskoga psa tovajom na sled. — Sprejme se 10 zidarov. Plača 6—7 Din. na vöro. Zglasiti se je na borzi dela v M. Soboti. Županski tečaj v Beltincih. V nedeljo dne 29. jul. de se vršo Županski tečaj v Beltincih, v osnovnoj šoli. Tečej se začne ob 8 vöri. vse drügo ostane kak pri tečaji v Soboti. — Enoletni trgovski tečaj v Mariboru. Kakor je razvidno iz našega današnjega inserata se začne v Mariboru dne 3 septembra t. l. enoletni trgovski tečaj. Prospekti se dobijo brezplačno v trgovini Ant. Rad. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. — Draga korajža. Lepo je, či je mladina gibka i se navči vnogoštero sükanje i priličnost. Nespametno pa je, či se zatoga volo postavla v smrtne nevaričine, kak je to včino eden mladenec v Lendavi. Pelao se je na biciklni mimo avtomobila brezi da bi se držao. Slap i ropot avtomobila pa ga je tak spravo z ravno težja, da se je pod avtomobil prevrgeo. Potačje so njemi strli obe nogi i brado vse razevdarili. Edino hitra pomoč v bolnici, je pripomogla, da je siromak ne mro. Pa tüdi zdaj je malo vüpanja na ozdravitev. — Strahoviti viher pa toča. Letos nam nevihte ne pomilüjejo. Minoči tork so se po velkoj vročini prikažali od Austrije nevarni oblaki. V par minutaj je postanola skoro popuna kmica. Viher je bio tak močen, kakšega ne pomlijo naskori lüdje. Toča je šla več kak frtao vöre, najprle z dežčom, potom pa bole kak 5 minut süha. Dosta sadovenoga drevja je viher spodro, vnogim hišam pa odnesao streho. Toča je naprávila dosta kvara, posebno oves, šteri je ešče na Goričkom ne požeti, je vözmlatila. Nešterne občine je že zdaj po. drügoč obiskala letešnjo leto. Najbole je bila dosegnjena Bodonska i sebeščanska fara. — Naše sožalje. Pri zaklüčki lista smo zvedeli, da so v četrtek zajtra mrli mati našega Urednika g. Bajleca. G. uredniki i domačim naše globoko sožalje, blagoj pokojnici pa Želemo vekivečen mir. — Občni zbor Kmetijske podružnice za M. Soboto in okolico se vrši v nedeljo 5. augusta t. l. ob 11 uri v gostilni FLISAR v Murski Soboti. — Pod vratami. Varga Geza iz Püconec je v zadnjoj nevihti, štera je divjala v pondelek po našem Goričkom, šo zapirat vrata. Viher se je tak opro v vrata, da je pojbec ne zmogeo zapreti. Vrata so se podrla na njega i njemi roko potrla. - Prevrgli so se z lestvice, kda so hodili na štale po rasoje iz Vačeslavec Celec Mikloš. Lestvica njim spadnola na nogo i njim jo je prekno-prek potrla. — Pod kola je prišla Žökš Irma iz Vidonec. Mala dekličkica se je nekaj opletala na kolaj i je pri tom spadnola pod kola. Potač, šteri je šo prek nje, njoj je stro nogo. — Nesreča pri branjej črešen. Behek Irma iz Slaveč je bila na črešnji. Kda je štela edno jako rodno vejko s haklom potegnoti k sebi, da jo obere, se je vejka strla i je deklička zgübila ravnotežje i spadnola okoli 10 metrov visiko s črešnje. Pri tom spadaji si je potrla levo roko. — Pali nesreča. Telko nesreč se je v Slovenskoj krajini že dugo ne godilo kak ravno te preminoči tjeden. Vogrinčičov Lujzek iz Pertoče, šteri je komaj začeo hoditi i je ovači jako priličen i živ pojbec, je hodo gledat na lestvico kak daleč se z nje vidi okoli. Kak se je pa malo v enkraj zasükno, je spadno z lestvice i si je pri tom v bedri nogo potro. Domači so niti ne znali, či ma potreto nogo, zaznali so to komaj, kda je zdravnik dete preiskao, — Nova meša pri Sebeščani. Nova meša, štero so pri nas darüvali misijonar iz Kitajskoga, g. Anton Kirschner, prijateo i pomočnik našega znamenitoga misijonara Jožefa Kereca, se je zvršila na lepi i slovesen način. Že sprejem je bio prisrčen i lepi. Naroda pa je k meši sprišlo telko vküper, da je Sv. Sebeščan že dugo ne vido telko naroda na svojem lepom bregi. Slovesen predgar so bili naš domačin g, Bakan, dühovnik salezijanske drüžbe. S svojimi lepimi rečmi so tak navezali poslüšalce i genoli njihova srca, da je skoro ne ostalo pri predgi sühoga oka. Ar so g. misijonar Kerec ne mogii meti svoje nove meše v knigi svoji domači, so ji Zdajšnji novomešnik nekák nadomestili. Genlivo je bilo, kak so vzeli ešče živočo mater g. Kereca za svojo. Starica so bili vse srečni, kda so vidili prijatela svojega sina pri oltari. Po meši je bio obed na farovi, šteroga so dali pripraviti Kerecovi iz Prosečke vesi, bratje misijonara Kereca i tüdi domači g. plivanoš. Nova meša misijonara iz dalešnje poganske dežele nam ostane v najlepšem spomini. PUCH motor bicikl Type 220. ščista novi je za prodati po zelo niski ceni pri WEISSENSTERN trgovci v Dolnji Lendavi. — Zlehka zaslüžiti, koristno delati moremo samo s popunoma zdravimi rokami i nogami. Uporne bolečine pa, štere se spravijo v naše kotrige i členke i v njij trgajo i vlečejo, smicajo i nas mučijo, so velke zapreke razvijanji. Kelko blagotvornosti nam da v takši teški časaj ribanje i mazanje s Fellerovim pravim lepo dišéčim Elsafluida, šteri že več tresti let čuva od bolečin i kak kosmetikum ti pridobiva vsigdar nove prijatele. V zvünešnjoj i notranjoj porábi dobro dela tüdi pri reumatizmi, glavoboli i bolečinaj zob. V apotekaj i trgovinaj košta eden pokusni gležkec 6 din, dvojni 9 din, specialna kantica 26 din, po pošti najmenje 9 pokusni ali 6 dvojni ali 2 špecijalni kantici 62 din, pri apotekari EUGEN V. FELLER v Stubici Donji, Centrala 146. Hrvatska. 29. julija 1928. NOVINE 3 Tjedenske novine. — Posvetitev pomožnoga püšpeka lavantinskoga dr. Ivana Tomažiča bo 1. avgusta. Pri posvečüvanji bodejo navzoči trije püšpecke, i to lavantinski püšpek dr. Karlin, lublanski püšpek dr. Jeglič i krški püšpek dr. Srebrnič. — Velki ogenj, v nedelo je nastao v sušaškoj fabriki za paper ogenj, šteri je povzročo 100 miljonov Din škode. — 50 vagonov v plameni. V petek ütra je vö vdaro na kolodvori v Subotici ogenj, prostorom je zgorelo 50 vagonov. Policija misli, da je štoj sam rad vužgao i vodi strogo preiskavo. — Milijon dinarov vkradno. Carinski blagajnik v Zagrebi Zvonimir Hafner je ponevero (vkradno) 605 jezero dinarov i že prle 358 jezero, to je skoro milijon dinarov. Stemi penezi je pobegno na Dunaj, ali policija je poslala za njim tiralico. — Steber srca Jezušovoga so V Meksiki razstrelili. Meksikanski püšpecke so 1914 sklenoli postaviti velko cerkev na čast srci Jezušovomi. Dokeč se to nej zgodilo, so na tistom mesti postavili lepi steber srca Jezušovoga, šteroga so 1923 posvetili v navzočnosti 70 jezero lüdi, že te so kazali ništerni prostozidari da njim je te steber trn v peti. V najnovejšem časi pa so za Cales-ove vlade te steber razstrelili. Zgodilo se pa to etak: general Carrillo je z vojaštvom obkrožo najprle varaš Silao, šteri leži pri bregi, na šterom je büu steber, i vse občine na okoli gor zvužgao i razdrou edini vodovod. Vojaki šteri so šli na breg, so granate Skrili, ka nebi lüdje kaj mislili. Ščista na vreji brega je prebirao stari mož, z dvema detetoma, štere so soldacje bujli, nato so razstrelili steber i to poročali generali, šteri njim je častitao. Krščanska Meksika je z velkim ogorčenjom vzela to na znanje. — Trije ognji — dete zgorelo. V Šent Jerneji na Dolenjskom je v pondelek 16. jul. začnolo goreti pri Srebrnjaki zvün vsega gospodarskoga poslopja i hiže je zgorelo tüdi poudrugo leto staro dete, edno se je pa obežgalo. Ogenj se je naglo razšero, tak da je 6 požarni bramb nej moglo drügo napraviti kak rešiti soside. Vužgali so deca, ki so bila sama doma. Mati je v bližini žela pšenico, oča pa je v špitali. Zgoro je tűdi en prašič, ves gvant i živež. — Tistoga dneva je gorelo tüdi v Staroj vesi pri Školani dvema vertoma. Vužgala so tüdi deca. Tretji ogenj so vidli tüdi tistoga dneva v Brusni občini. — Resen Opomin starišom, naj dobro pazijo na svojo deco i špice. — Osem nesreč vtoplenikov. V nedelo i v pondelek dopoudne se je vtopilo v Savi pri Zagrebi osem lüdi. Z vekšega so se kopali zvüna kopališča i Vnogi so nej znali niti plavati. Najšli so samo dvej tejli, vse drüge je voda odnesla. kim veseljem je sprejelo naše ljudstvo novo državo, svojo svobodo. Vsi so bili Slovenci, vsi do zadnjega, in to so pokazali javno in vsemu svetu — in se niso bali nikoga. (Dale.) Učitelj-domačin. Učitelj in narod v Slov. Krajini. V začetku maja je prinesel„ Slovenec“ moj članek, kjer sem opisal na kratko položaj učiteljstva v Slov. Krajini. Toda kakor je že znano, da resnica bode v oči, je tudi ta članek zelo vznemiril nekatere gospode, posebno onega, ki je dal odgovor v „Jutro“ od 3 junija t. l. V tem odgovoro smatra gospod moj članek za „gnjusen napad na slovensko uradnistvo in učiteljstvo v Prekmurju.“ Da pa gospod ne bo živel še dalje v zmoti, mu hočem malo natančneje pokazati ves položaj. Gospod iz Murske Sobote trdi, da je bil to tekom dveh tednov že tretji oz. četrti javni napad na slovensko učiteljstvo in uradništvo pri nas. Ne vem kje je videl gospod te napade, V naših časopisih jih ni nikjer. Pač pa je prinesel „Mariborski Večernik Jutra“ v prvi polovici decembra l. leta, kateremu je sledil članek v »Učiteljskom Tovariša« res gnusen napad na učitelje domačine iz naše Krajine. Oba sta blatila čast in poštenje vsega kar je našega; kar nam je svetega in radi tega sta izvala med nami upor, sta nas potegnila v boj za samoobrambo. Torej gospodje, nismo mi, temveč ste ravno vi tisti, ki ste začeli prvi z bojom v časopisja. Gospod opisuje dalje razmere v Slovenski Krajini pred osvobojenjem in trdi, da so bili glavni propagatorji in pravi preganjalci Slovencev takrat bas učitelji v teh šolah, ki so jim zvesto pomagali duhovniki. Gospod to je nesramno obrekavanje. Če bi Pogledali vi vsi, ki hočete soditi dela naših lastnih ljudi, malo natančneje v našo domačo zgodovino, bi videli, da so bili ravno naši duhovniki tisti, ki so nam s svojim zvestim delom ohranili naše Slovenstvo, da ni val madžarizacije pokral tudi tega Saj menda gospod iz M. Sobote ne misli, da so se naši duhovniki zato teko borili, da bi dosegli dovoljenje za izdajo slovenskega lista „Novine,“ mesečnika „Marijin list“ in „Kalendarje“ da bi stem propagirali madžarstvo. Mogoče so pa tudi knjige : »Mohorjevo družbe« in lista: »Bogoljub« in »Domoljub« naši duhovniki radi tega razšir]avali, ker so bili glavni propagatorji madžarstva ? Gospodu iz Murske Sobote Priporočam naj se v bodoče natančneje informira a teko važnih vprašanjih da ne bo zopet tako nesramno napadel čuvarjev naših najsvetejših svetinj. Glede učiteljstva pa pripomnim samo to, da so bili skoraj vsi naši domači učitelji nameščeni izven naše Krajine in tisti, ki so bili tu so pred ogromno večino madžarski morali molčati. Gospod je hodil l. 1912 in 1920. po naših krajih in spraševal ljudi, katere narodnosti so: In čudno. Odgovorili so mu, da govorijo slovenski in madžarski, in pravi, da nigdar ni slišal iz ust Prekmurca, da je Slovenec. Gospod to je nesramna laž. Ako bi bili ví na velikem taboro v Beltincih, ki se je vršil dne 17 augusta 1919 i, bi videli s kakim navdušenjem, s ka- GOSPODARSTVO. Kak pomagajmo našoj živini pri krmi. Napredek živinoreje ne je odvisen samo od dobre fajte, nego tüdi od krmlenja, ar je nej seedno, či eno leto staro tele vaga 200 ali 300 kg ali či edna krava da na leto 1000 ali 1200 litrov mleka. Da majo v drügi, v živinorejsko bole napredni deželaj bole rastno i bole čuntnato živino, je nej telko zrok samo fajta, nego tüdi bogše krmlenje. Nato pravimo, da fajta ide skoz gobec i da krava nad gobec doji. Nejde se teda samo zato, kelko krme živina dobi, nego tüdi to, kak je krma sestavlena! Zvekšege našoj krmi fali beljakovin i tolšč. Da su umni živinorejci to spoznali, so si jako pomagali s krmov, štera ma dosta beljakovin i tolšč v sebi. Najbole so živini potrebne beljakovine, ar te prí krmlenji nájveč vö dajo. Govenskoj živini polagajmo teda krmo kak otrobe, žito žitno melo i razne drüge olnate pogače.. Lenove tropine. V redilnom i zdravilnom pogledi nájveč zaležejo lenove tropine. Napredni* živinorejci že poznajo njuvo rediino moč, žmaj i zdravje. Dobre lenove tropine majo dva i pou krat telko beljakovin kak oves i kukurca ali dvakrat telko kak pšenica i rženi Otrobi i trikrat telko kak dobro seno. Lenove tropine zaležejo pri govenskoj živini več kak vsaka drüjga krma, i to ne samo z vidnov rastjov i povnoženov mlečnostjov, nego tüdi z bogšim zdravstvena stanjom, štero je pri živini jako velkoga pomena. Lenove tropine se nücajo tak, da se najprle navlaži sečka, na njo pa se te natrosijo tropine i vse to se dobro vküp zmeša. V pogledi na starost i velikost se da ednomi po 1/4 do 1/2 kg, edno leto starim pa 1/2 do 1 kg lenovi tropin na den. Posebno dobro denejo lenove tropine kravam, štere dojijo i steonim kravam 14 dni prle kak skotijo i 14 sledi. Tem naj se dava v pijači. Ta žmajna i jako prebavna pijača tak krepi krave, da navadno jako lejko škofijo i tüdi sledi ne zbetežajo tak včasi (na telečoj vročnici). Pa tüdi ovači so lenove tropine jako dobre za živino, či ščemo dobro napraviti slaboj, betežnoj i zdelanoj živini. Lenove tropine se dobijo pri kmetijskoj podružnici v M. Soboti, i to v podružničnoj zalogi pri Čeh & Gašpari v M. Soboti. Ribja mela. Za praščiče jako dobra krma je ribja mela, štera največ vö da i je najbole beljakovinasta krma. Ribja mela ma v sebi najmenje 50 procentov beljakovin, teda petkrat telko kak Otrobi. Zvün toga ma šče 15 procentov fosforovokisloga stoga vapna, štero je posebno za prasce najvekšega pomena. Što svoje prasce krmi z ribjov melov, je dosta hitrej i falej skrmi, ar na ednom kraji skrči čas krmlenja, na drügom kraji pa prišpara doste krme. Ribja mela se zmeša samo nad pripravleno svinjsko krmo. Malim prascom začnemo davati ribjo melo že z desetim tjednom, i to po 30 gramov na den i idemo s tov vno- žinov gor do 100 gramov. Do Petoga meseca se lejko zviša ta vnožina do 250 gramov (frtao kg). Večji vnožin te tečne krme je nej priporočilo davati niti odraslim praščičom. Ribja moka se pri krmlenji bogato splača. Dobi se tüdi pri kmetijskoj Podružnici v M. Soboti. (Dale). Penezi: Ameriški dolar 56.75 Din., Čehoslovenska krona 1.68 Din., Austrijski šiling 8 Din., Vogrski pengö 9.73 Din., Nemška marka 13.53 Din., Taljanska lira 3 Din., Francuski frank 2.23 Din., Švicarski frank 10.93 Jugoslovanski dinar notira na švicarskoj borzi 9.13. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 350—400 Din., žito 300—340 Din., oves 250 Din., ječmen 260 Din., kukorica 280—335 Din., hajdina 300 Din., proso 200 Din. Živina: v Maribori: biki za klanje kg. 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krave za klobase 4 5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10—12.50 Din. Cena govedine: 10—17 Din., teletine 17—20 Din. Svinje: v Maribori: prasci od 5 6 tjednov 180—250 Din., prasci 7 do 9 tjednov 250—300 Din. eden. Svinje kg. žive vage 10—12.50 Din., mrtva vaga kg. 16 do 18 Din. Belice: na velko 1 do 1.25 D., na placi 1.25 do 1.50 Din. Mleko: na velko 1.25 do 2 D., na placi 2.50 Din. Kože: V Ljubljani: polske lisice 290 do 460 Din., vidre 550 do 840 Din., veverice zimske 20 Din., divji Zavec 19 Din., jazbec 60 do 66 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 210 do 290 Din., domače mačke 20 Din., krt 4 Din., podlasica bela 80—95 Din., rjava 15 Din. Mali oglasi. Prodam dober Hove mašin za čevljarja in tudi dober Singer mašin za šiviljo. Več se pozve pri FARTEL JOŽEFI v Krogi. Živinorejci! Kupite „Dosko“ aparat! Zdravstveno društvo za domače živali, je iznašlo sredstvo katero potrebuje vsak živinorejec za racijonelno gospodarstvo. Največja nesreča za Vašo živino so nalezljive bolezni. Da očuvate Vašo živino od vseh nalezljivih bolezni, Metiličavosti, Slinavke in bolezni parkljev, küpite si »Dosko» desinfekcijski aparat, kateri, se dobi pri glavnem zastopniku g. FILIPU JOŠOVIČU, fotografu v Dolnji Lendavi, Štev. 57. Veleposestvo. 264 plügov, prvovrstne gorice, sadonosnik, njive, travniki, gošče, krasna stanovanjska i gospodarska poslopja električna i telefonska napelava, bogat živi i mrtvi inventar, blüzi mesta i kolodvora, se fal oda vküper ali posebej. SLIVAR Ljutomer Slovenija. V najem se oda na več let primerni lokal za trgovino, (s sobo, kuhinjo). Informacije v LIPOVCIH pri Beltinci (Prekmurje). Posestvo 15 do 20 oralov zidano z opeko pokrito stanovanjsko in gospodarsko poslopje na ravnini, pri državni cesti pri Ljutomeru se fal odda. LJUTOMER poštni predal 20. 4. NOVINE 29. julija 1928. Išče se kolarski poslovodja šteri bi samostalno vodo - kolarnico. Ponüdbe na „Pošte restante“ DOBROVNIK (Prekmurje). Gostilničarji! Večjo množino prvovrstnega Ljutomerskega vina po Din. 7.50 proda FRANC SERŠEN Ljutomer. Prodam novo eno nadstropne trgovsko in gostilničarsko hišo z inventarjem, 3 orala zemlje k hiši na glavni cesti, blizu cerkve, toplic, pošte in kolodvora, v lepem prometnem kraju. Prodam tudi posestvo sestoječe z 12 oralov zemlje, lepe zidane, hiše ter z velikega gospodarskega poslopja pri glavni česti na ravnini pri Ljutomeru, brez provizije. Zve se pri Realitetni pisarni SLIVAR v LJUTOMER Ormoška c. 30, K odaji je v Dolnjoj Lendavi posestvo, stoječe iz hiže i plüga ograda, 13 plügov oratje zemle i travnikov. Küpci naj se zglasijo pri, Glavač Števani BEDNJAJ pri D. Bistrici št. 51. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si Spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmene na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli ! Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLAV PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Vaše telo rabi gojenje, da ostane Zdravo. Za pravo gojitev tela je dober že od nigdašnji časov pravi Fellerov lepodišeči „Elsafluid“ On pripela oslableno telo k novoj moči i svežosti, oživla živce i ajačove mišice i žile i dobro dene vselo mdem te. Ribanje i mazanje z Elsafluidom pospešuje obtok krvi i tak vzdrži telo vsigdar odporno za delo. Pranje z Elsafluidom okrepi trüdne oči, miši živci lehša bolečine. V zvünešnjoj i notranjoj porabi da zaneslivo varstvo proti našasti, influenci, gripi. zgrablivim boleznim i prehladi. Razredčen v vodi je dober za pranje grla i vüst. Več 30 let je prilüblen zavolo vnogostranske zvünešnje i notranje vporabe, kak zaneslivo domače sredstvo i kozmetikum. Bogši je od Francuske vinovice. Zahtevajte v lekarnaj i trgovinaj tüdi v najmenši krajaj Fellerov pravi Elsafiuid v poskusni glažkecaj po 6 Din dvojni po 9 Din. ali špecialni po 26 Din. Če ne dobite pravoga, naročite naravnost po pošti j Vam pride pri več vküp falej. Bo posti pride 9 pokusni ali 6 dvojni ali 2 Specialni kantici 62 Din. 18 pokusni, 12 dvojni ali 4 špecialne 102 Din. 54 pokusni ali 36 dvojni ali 12 špecialni 250 Din. Naslov jasno napišite : Lekarnar EUGEN V. FELLER Stubica Donja Centrala 146. Hrvatska. HALO! GVÜŠNO! KMEČKA POSOJILNICA v M. Soboti r. z. z n. z. (poleg špitala). Hranilni vlog ma nad 1.500.000 Din., štere obrestüje po 8% do 9%. Vloge se sprejmejo od vsakoga. Dobroga stanja je pa nad 12,000.000 Dinarov. Uradni dnevi so v tork, četrtek i v nedelo od 9—12 vöre. Srečen je tisti, ki ma v gvüšnom mesti svoje peneze naložene. Stavbeniki i zidarski podjetniki, ki ščejo zidati poslopje „HRANILNICE i POSOJILNICE“ v ČRENSOVCIH naj se javijo pri načelstvi v Črensovcih in naj 29. julija popoldnevi ob 3. zednim predložijo načrt, ki se ne bodo plačali. Poslopje bo dugo 23 m. in 15 m. široko, enonadstropno, melo bo tüdi balkon. Sestojalo se bo iz dvorane z galerijov s prostorom za 1000 lüdi, poteka iz uradnih in javnih lokalov. Vhod naj bo skozi Stolpič. Materijal: cigeo, kamen, pesek, cement i vapno da posojilnica, za drügo pa naj poskrbijo ponüdniki sami. Ki da najlepše ponüdbe, dobi zidavo. K pogojom spada tüdi, da mora zaposliti zidare iz črensovske fare tüdi. Prekesno Pa kak bi moglo biti inači či je vöra nika nej vredna ! Obvarji se od takše sodbe pa küpi vöro, od te tvrdke, štera ma v Švici lastno tvornico vör i je zatogavolo mogoče, da trži prave švicarske vöre po istoj ceni kak pride iz fabrike. Zepna Vöra št. 100 Anker-Remontoir-Roskopf dobite za samo 49 Din. 60 p. Budilnica št.. 105 s zaneslivi Švicarskim anker strojom garanitirana na 3 leta samo 64 Din 20 p. Suttnerove vöre z zaščitnovv znamkov IKO, OMIKO i AXO, štere se lehko dobijo za najrazličnejše cene, zlate srebrne, niklaste so na svetovnom glasi Vnoge slike teh vör, vör na roko, lancov prstanov ringlov i vso drügo zlatnino i srebrnino, kak tüdi potrebne darove : pripravni-predmeti za dnevno potrebo, ma naš velki krasni luksuzni cenik, šteroga dobite brezplačno; či ga prosite pri Svetovna hiša vör H. SUTTNER, Ljubljana št. 945. Ant. Rud. Legat-ov enoletni trgovski tečaj. (Koncesijoniran od ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu.) NOVO! NOVO! ednostavno, dvostavno in ameriške knigovodstvo trgovsko računstvo, trgovska korespondenca in kontorna dela, nemška stenografija, strojepisje, slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, italjanščina, (neobvezen predmet) UČNI PREDMETI: trgovinsko in meništvo, blagoznanstvo, trgovski zemljepis, lepopisje, Slovenska stenografija, Začetek dne 3. septembra 1928. Prospekti in vpisovanje pri tvrdki Ant. Rud. Legat & Co., Maribor Slovenska ulica 7, telefon 1000. K natančnemu uvažanju. Opozarja se posebno na to, da je trgovski tečaj Ant. Rud. Legat prvi in edini v Sloveniji, kateri je državno koneesijoniran. Imenovani tečaj se toraj ne sme zameejavati z drugimi oglasi pod »posamezni pouk« kateri vzbujajo mnenje, kot da so oblastveno dovoljeni. Spričevala enoletnega trgovskega tečaja Rud. Legat bodo od zastopnika ministrstva podpisana in imajo toraj državno vrednost. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOZEF. Urednik: FRANC BAJLEC.