'nama^; Spisi in dopisi se pošiljajo: Urodni&tvu ^Domoljuba", lijubljana, Kojntarjova ulioa. Naročnina, reklamacije in in-seratipa: Upravništvu Domoljuba", — lijubljana, Kopitarjeva ulioa - Štev. 51. V Ljubljani, dne 19. decembra 1918. Leto XXXI. Ir. im jn vsak četrtek. Cona mu je 8 K nn leto. (Za Nemfijo 10 K, is Ameriko in driiKe tnje države 13 K.) — Posamezno čtevilkn so prodajajo - l-o 80 vinarjev. - Ilaše ujedinjenje. Čez noč smo prišli iz stare Avstro-o(irske države v novo državo, v zedinjeno Jugoslavijo. Takih dogodkov ljudje še vsakih sto let ne doživljajo. Človeku, ki ni študiral človeške zgodovine, ki ne pozna razvoja narodov in držav, se mora to čudno zdeti, Kdor ne pozna preteklih časov, misli, da je država nekaj tacega, kakor večnost, brez začetka in konca. Tak' smo mislili tubdi v Avstriji; niti na mist. nam ni prišlo, da bo ta Avstrjja, ki je šla v boj z malo, slabotno Srbijo zato, da varuje svojo čast in svoj obstanek, kakor so njeni takratni voditelji zagotavljali — nihče ni pričakoval, da bo ta Avstrija razpadla ob koncu vojske. In vendar se je to zgodilo; Avstrije ni več, avstrijskih vlad in mini, strov ni več, ccsarja ni več ., . Namestil stare Avstrije je vrsta samostojnih narodnih držav; tu je nemška avstrijska republika, je samostojna Mažarska, so neodvisni Poljaki, je samostojna češko-slovaška republika, na jugu nekdanje Avstrije pa je naša Jugoslavija, v kateri je združeno tro-edino pleme Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državno celoto. Čudno! Avstrija je •začela vojsko s Srbijo, prisiljeni srno bili iti z orožjem nad svoje brate. Kdor je le količkaj človeškega čuta kazal nasproti junaškim Srbom, je bil veleizdajalec in kot najhujši zločinec obsojen na smrt; in zdaj? — Zdaj r-mo s Srbijo združeni v eno državo. Ali ni to čudno? Nekaj pri tej stvari ni bilo prav, ali prej ne, ko smo s Srbijo vojsko začeli ali pa sedaj ni. Obojno ne more biti pravilno. A kdo bo trdil, da ni prav in naravno, če se rodovi istega plemena združijo v državno celoto, da se laže branijo proti mogočnejšemu sosedu, da laže^ žive in da si laže zagotove srečnejšo bodočnost, Da, samotakosejemorala ta nesrečna vojska končati in hvala Bogu,da seje takokončal a. Nem- ško avstrijska zmaga bi bila grob za nas Slovence in za vse Jugoslovane. Ali hočete za to dokazov? Ali ni vsaka nemška zmaga nanovo nategnila okov, ki nam je bila vklenjena vanje naša svoboda? Bili smo popolnoma pod nemško oblastjo; evo vam dokazal! Ko je naš predzadnji zunanji minister Černin povedal nemškim generalom, da se Avstrija ne more več vojskovati in ko je namignil, da bomo morali brez Nemčije skleniti poseben mir, če ga Nemčija noče, tedaj je odgovoril vsemogočni nemški general Ludendorff ministru: »Povejte cesarju Karlu, da ima Avstrija tisti dan, ko sklene posebni mir, vojsko z Nemčijo.« Pa kaj bi pravil stvari, ki jih ve danes vsak otrok. Kakor je bila Avstrija slepo orodje v rokah oholega pruskega militarizma, tako smo živeli mi Slovenci v korist in slavo Nemcev. Da bi nam bili privoščili kako ugodnost, samostojnost, svobodo? Kaj še! Neposredno pred razpadom Avstrije je hotela avstrijska vlada odstaviti našega prvoboritelja za jugoslovansko svobodo, prevzvišenega knezoškofa ljubljanskega. Kaj hočete še več? Kakor v naravi, tako veljajo tudi v življenju narodov in držav gotovi zakoni, ki jih nihče brez kazni ne sme teptati; kdor pa jih tepta, nad tem se krivica in nasilje bridko maščuje. Avstrija je svoj razpad zaslužila in nihče ga ne obžaluje. Najmanj pa imamo mi Slovenci vzroka žalovati za staro Avstrijo. Kar smo dobili, smo si morali krvavo, strašno kivavo zaslužiti. Razpad Avstrije je torej posledica naravnega razvoja, to je kazen, ki je morala Avstrijo zadeti za vse krivice in za vsa nasilja, ki ga je delala toliko let narodom. Proti temu razvoju bi se zastonj borili, tudi ko bi imeli kak vzrok za to. Rad bi pa poznal človeka, ki bi se potezal za staro Avstrijo. V Avstriji torej ne moremo biti, kaj pa sedaj? Ali naj bomo sami? En milijon in pol ljudi naj ima samostojno državo? Nemška obrt in gospodarstvo, nemška trgovina nas uni- či v malo letih. Ali ni najbolj pametno, da, narav.nost nujno po trebno, da se združimo s tisti« mi, s katerimi nas druži kri in jezik in zemlja, s svojimi brati, Hrvati in Srbi. Dokler smo bili v A v-striji, nismo mogli delati za to, dolžni srno bili zvestobo prejšnji državi in njenemu vladarju, dokler je bil cesar Karel naš po-i stavni vladar. Ko pa je cesar Karel orVito-pil, ko je Avstrija razpadla, smo postali svobodni in svobodno si volimo državo in vladarja. Naši ljudski zastopniki iz Jugo-slovansega kluba in zastopniki narodnega sveta so se sešli s hrvatskimi zastopniki v Zagrebu k posvetovanju in sklenili, da naj se ustanovi v Zagrebu začasna vlada Slovencev, Hrvatov in Srbov izven kraljevine, to je bila za prehodnji čas naša vlada, »Narodno veče«. Tej vrhovni jugoslovanski vladi je bila naša narodna vlada SHS v Ljubljani podrejena. Na lej stopnji razvoja je stala naša mlada država, ko je začel Lah zasedati naše ozemlje. Narodno veče v Zagrebu je sporočilo vsem ententi-nim državam, da smo Slovenci, Hrvatje in Srbi samostojna država, da nismo 7. nobeno državo več v vojnem stanju, da smo prijatelji entente. Italija ujedinjenja Jugoslovanov še do danes ni priznala, ona pravi, da pozna samo staro Avstro-Ogrsko in zavezniško Srbijo. Kaj nam je bilo storili? Ali naj bi bili gledali, kako Lah zaseda in poitaljančuje našo zemljo, našo solčno Goriško, rajsko Vipavo, lepo Dalmacijo? Ali naj se mu upremo? Kako? Lastna korist in bratska ljubezen nam je kazala pot v Belgrad, Naši in hrvatski zastopniki so šli v Belgrad iti izjavili, da se slovensko in hrvatsko ljudstvo z bratskim srbskim narodom združuje v eno državo pod novo začasno vlado, ki se sestavi iz zastopnikov vseli treh narodov in ki bo pod vodstvom srbskega prestolonaslednika princa regenta Aleksandra vladala v tem prehodnem času toliko časa, 1» dokler se ne skliče ustavodajna skupščina fkonštituanta), ki bo določila končnove-ljavno obliko naše države. S tem korakom nismo prišli v veliko Srbijo, kakor morda govore nekateri ljudje. Mi nismo bili nikoli za veliko Srbijo in Srbi to dobro vedo. S tem državotvornim činom so se slov enske pokrajine v okvirju nekdanje habsburške monarhije, dalje hrvatske dežele, ki so bile prej pod ogrsko krono, Bosna in Hercegovina in Dalmacija strnile v enodržavo, pod eno vlado. To je predvsem zahteva krvi in sorodstva; bratje smo si, obdelujemo isto zemljo, živimo na isti način, govorimo isti jezik. Zakaj bi bili razcepljeni? Ali ne bo trinajst milijonov ljudi združenih v eno državo laže živelo in sc branilo kakor eden in pol? — Ta združitev p a-je. bila ludi nujna zahteva našega zunanjega položaja; da, naša tamosto jnost in svoboda je kriče zahtevala to združitev. Zdaj ni več Srbije, ni več Hrvatske, ni več Štajerske in Kranjske, ampak zdaj imamo samo Jugoslavijo — z novo vlado, ki ni ne srbska, ne hrvatska, ne slovenska. ampak jugoslovanska, to se pravi: ustanovljena je iz zastopnikov vseh treh narodov. Našo Jugoslavijo bodo zdaj priznale vse države, tudi Lah jo bo rnoral priznati, imeli bomo vse pravice, ki jih ima samostojna država. Niti pedi naše zemlje vcc nc bo smel tujec zasesti; kar pa jc Lah zasedel, bo moral nazaj dati. Kaj pa republika? — boste vprašali. Mi smo vendar za republiko. Da, za republiko smo, ves naš narod je za republiko. Prepričani smo, da je republika za nas najbolj ugodna državna oblika, A sedaj se jc moralo to vprašanje tako rešiti, kakor se jc. S tem, da je začasno na čelu države srbski prestolonaslednik, še ni izrečena zadnja beseda o končni obliki naše države. 1T0 bo določilo ljudstvo samo v ustavodajni skupščini. Ce bi se pa ta ustavotvorna skupščina odločila po večini za monarhijo sedanje vladarske rodovine Karadžordže-vičev, tedaj se bomo mi kot resnično demokratičen narod udali in monarhijo spre- 1'eli. Zagotovili pa si bomo, da bo ta monar-rija, če pride do nje, popolnoma demokratična država, kjer se bo vladalo ljudstvo samo in kralj ne bo imel nikakih izrednih pravic. Slovcnci smo zvest narod. Tisto zvestobo, ki smo jo imeli do Avstrije in do habsburške monarhije, ki nam obe zvestobe nista vračale, prenesimo na Jugoslavijo. Od naše zvestobe bo odvisna usoda Jugoslavije in naša lastna usoda. Čas, ko so nasilni vojskovodje delali državo, je minil; minil jc čas francoskih kraljev, ki so rekli: Država sem jaz. Danes delajo države narodi in edino narod sme reči: Država sem jaz. In če se bo cel narod tega zavedal, če bo cel narod smatral državo za svojo stvar, se zanjo zanimal, če bo vsak po svojih zmožnostih dela! v prospeh naše Jugoslavije, potem bo naša država mogočna, in Jugoslovani srečni. In taka Jugoslavija naj rasle, naj se razcvita, naj se kropi do konca 21 dni. Tako Jugoslavijo naj nam blagoslovi Bog! Tedenske novice. Drobne politične vesti. Prva jugoslovanska vlada. V Belgradu sc je sestavila prva jugoslovanska vlada. Sedaj je enotnost države Slovencev, Hrvatov in Srbov tudi v vladi krepko povdar-jena in tudi na zunaj enotno zastopana. Mislimo, da smemo upravičeno upati, da se bo nova skupna vlada predvsem krepko potegnila za naše i-rovke napram Italijanom in da dr. Trumbič kot zunanji minister ne bo nič odnehal v tem ozira. Narodno veče je z imenovanjem skupne vlade prenehalo kot naša vrhovna oblast. Pokrajinske vladenajbrže še" ostanejo in se jim bo določil delokrog, v katerem naj delujejo. Nova vlada obstoji iz 18 članov s predsednikom in podpredsednikom vred. Predsednik jc Nikola Pašič, dosedani srbski ministrski predsednik, podpredsednik dr. Korošec, zunanji minister dr. Trumbič, bo-gočastje ima Hrvat dr. Sunarič, notranje zadeve Svetozar Pribičevič, dosedanji podpredsednik Narodnega veča. V ministrskem svetu sedi sedaj 11 Srbov, 2 Slovenca (dr. Korošec od S. L. S. in dr. Kra-mer od J. D. S.), 4 Hrvati in en bosanski mohamedanec. Izmed Srbov ima Pašičeva doslej vladna stranka 4 člane, opozicija pa, ki je bila sedaj močnejša, pa 5 članov. Najnovejša poročila pa slovejo, da Pašič ni sprejel sestave novega ministrstva in se še dalje pogajajo. Najbrže pa zgornja lista ne bo dosti izpremenjena. Pogajanja med koroško skupščino in našo vlado, kar se tiče meji-, so se razbila. Nadaljujejo se pa gospodarska pogajanja med Narodno vlado in zastopniki Nemške Avstrije, Jugoslovanska armada. Ker imamo sedaj Slovenci, Hrvati in Srbi novo skupno državo, se bo osnovala tudi nova skupna jugoslovanska armada iz vseh treh plemen, Vsa stara vojska bo razpuščena, številke vseh polkov izpremenjene in tudi uniforme nekoliko predrugačene. Preosio-va nove armade je izročena srbskemu polkovniku Milanu Pribičeviču. Odstavljeni Nikita. Črnogorska skupščina ni le odstavila dosedanjega kralja Nikito, temveč mu tudi zaplenila premoženje ter prepovedala članom kraljeve družine povratek v Črno goro. No, Nikita se že preje ni dosti brigal za Črnogorce, de-narcev si je nabral v obilni meri in bo sedaj v miru živel. Velik shod v Belgradu. V Belgradu se je vršil velik shod, na katerem so slovenski govorniki govorili o laškem nasilju na slovenski in hrvatski zemlji. Domače novice. t Ivan Cankar. Dne 11. t. m. ponoči je umrl v ljubljanski bolnici slovenski pisatelj Ivan Cankar, eden največjih slovenskih umetnikov. Njegovi spisi niso brez zmot in zablod, toda proti koncu se je njegovo mišljenjo mnogo izpromenilo. Dasi je po zunanjo pripadal soeialnodemokratski stranki, jo bil v srcu vedno veren in proti koncu svojega življenja tudi na zunaj ni več skrival svojega verekegh prepričanja. Bil jo globok duli, in globok dul navadno po dolgih zablodah pride do prave Resnice in Lepote, ki je Bog. V osebnem živ-1 j en ju je bil silno blagega srca. Pokoj njegovi d »Si! Italijani so zasedli Zaplano, župnijo, ki jo poldrugo uro oddaljena od Vrhnike in spada pod vrhniška občino. Pošta. Pisma so zopet lahko oddajajo zaprta. Tudi promet s poštnimi zavitki je zopet dovoljen. Redna železniška zveza Ljubljana-Dunaj, Z dne 14. t. m. je obnovljena redna železniška zveza Ljubljana—Dunaj. Vlak St. 32 gre iz Ljubljane ob 2. uri 47 minut papoldno in pride na Dunaj drugi dan ob 7. uri zjutraj; vlak št. 34 gre iz Ljubljane ob 11. uri 20 minul po noči in pride na Dunaj drugi dan ob 3. ur 35 minut popoldne. Vlak št. 31 gre z Dunaj ob 8. uri 10 minut dopoldne in pride v Ljui,-ljano ob i. uri 6 minut zvečer; vlak 3t. 35 j., gre z Dunaju ob 9. uri 40 minut zvečer in pri-de v Ljubljano drugi dan oh 12. uri 34 miri ' popoldne. Sprejem strank pri oddelku za prehrano. V oddelk u za prehrano Narodne vlade SHS v Ljubljani se sprejemajo stranke odslej s'mo v sredo in soboto od 9. do 10. ure dopoldne. — Druge dneve, oziroma v drugem času se — izvzeti so le najnujnejši primeri — stranke ne sprejemajo. Jubilej. G. Franjo Mulaček. poslovodj tvrdke I. C Mayer, jc praznoval dne 12. t n,. 40letnico službovanja. Rdečo listnico z večjo vsoto denaria j{ zgubil dne 9. decembra brane Zupan i/. Ctr-nivca 17 od Černivca do Radovljice. Po t- : najditelj naj jo vrne proti nagradi. Prošnja. Kdo Izmeri vrnivših se vojni . kaj vo o eetovodji Ivanu Dolen-u, ki jr> v oktobra pisal zadnji' s Tirolskega. .Sluf.il i pri lovskem bataljonu Stev. 20, vojna po3 o 55-34 — 13 — 9 — 72 — 76 — 74 — 72 — 75 — 48 -72 — 72 5 40« 75 3 74 3 1-3 »13 •n i-i 0-8 r-8 1 — 6 — 2 — 3 — r— i — i — t-i — i — r— 13 07 12 12 Gorivna vredrost 100 g Urine' v kalorijah / 109 167 37 188 67 404 783 81M 137 101 117 148 124 40'i 14(i 126 470 10tl 106 Drsna iz rastlin: fižol . . jabolko . koleraba krompir . zelje . , Spinača . grah . . leča . . riž . . makaroni ržen kruh Btliiko- V BB V °lo 25 7 0-3 28 2 — 0-2 3-7 23-4 26 — 81 109 6'4 TolSta » °/o Voda y o. Stil 1-7 01 0-5 1-9 19 1-3 06 11 13 9 8 5 86 1 74 9 901 893 136 12 3 13 2 11 9 398 31 0-3 1-2 11 1-2 2 — 28 3 — 1 — 0-4 1'5 Sutikar i Vo hrib $«mo ilatn »% niiiiie rv;i;,„,t' u " 100 I hrl-,1 " »kiliriji«. aič gorkote ne zgubilo, bi mogli ž njim 6000 litrov voda segreti recimo od 15 na 16" C ali kar je isto: 60 litrov popolnoma ledeno mrzle vode (pri 0" C) pripraviti do vrenja (100" C). Kurivo, zlasti premog prodajajo danes z vednim ozirom na njegovo gorivno vrednost- čim več kalorij ima, toliko dražji je. Naj podam tu gorivno vrednost najvažnejših novodobnih kuriv v kalorijah in pristavim poleg tega še primero s premogom, Gorilna vrednost Kurivo vk>lorIjoh vra„- Izvzemši sladkor, surovo maslo in razne druge čiste maščobe vsebujejo vsa naša živila tudi beljakovine; toda prvič v različni meri in drugič v zvezi z različno množino drugih hrani v. Tako se nahaja v mesu okrog 20 odstotkov beljakovin, a v mesu od shujšane živine je le malo drugih hrani v. V rastlinskih živilih pa je 1. že samo na sebi manj beljakovin in 2. se nahajajo skupaj s pretežno večino ogljenčcvih vodanov. Kruh na primer vsebuje precej beljakovin, a poleg tega tudi znatno množino škroba. Ako bi se hoteli hraniti s samim kruhom in použiti v kruhu 100 g beljakovin, bi morali obenem s to beljakovino použiti tudi toliko škroba, da bi dobili s 100 g beljakovin obenem tudi 4500—4700 kalorij v želodec. Ko bi se hoteli pa živiti s samim krompirjem, bi morali, da dobimo vase 100 g beljakovin, pojesti toliko krompirja, da bi dobili z njim vase 5000 kalorij. Če pa použiješ 100 g beljakovin v mesu, dobiž zopet mnogo premalo kalorij v svoje telo. Iz vsega razvidiš, da mora biti hrana mešana! 47 3 8 3 _ 315 38 1'2 07 52 82 1-7 ; _ 45 209 r— — 95 5'— 1-7 1 30 36 >)9 — 35 527 56 _ 330 528 4- : _ 341 75 5 _ | _ 355 756 06 — 360 504 0-8 - 243 Rekli smo že, da potrebuje mož, ki sedi v pisarni, na dan 2200 kalorij, mož, ki dela težko v rudniku ali na polju, pa 3601 do 5000 kalorij in tudi več. Ta zadnji se za-more prerediti s kruhom in krompirjem: kajti v njih dobi potrebno število kalori-in drugič potrebnih 100 g beljakovin. Vse kaj drugega pa je pri uradniku v mestu, brez težkegi telesnega dela, ki potrebuje samo 2200 kalorij. Če bi hotel jest ta sam kruh, in sicer samo toliko, kolikor ga potrebuje, bi dobil v njem samo 50 ti beljakovin. Preprosti ljudje — v mestih in na deželi — mislijo, da je meso i" sploh živalska hrana že sama na sebi redilncjša nege rastlinska hrana in da mora človek, ki težko dela, dobiti zato obilno mesa in maščobe. V resnici pa stvar stoji drugače. Poskusi kažejo, da se človek, ki težko dela z mišicami, hrani lahko največ s kruhom in krompirjem, treba je zraven le nekaj malega mleka aH sira ali mesa. Težava za prehrano nastopi šele pn ljudeh, ki delajo bolj z glavo nego z rokami. Ti utegnejo lahk» priti v dvojno žaga« Antracit (najboljši premog) 8100 1 08 Srednji črni premog , , , 7500 100 Lesno oglje............7000 0 93 Koks s 15' v pepela . . . 6800 0 91 Rujavi premog..........5000 0 67 Šota s 30% vode .... 3700 049 Les z. 20% vode .... 2800 7 Les ima tedaj samo dobro tretpno go-fivne vrednosti premoga, šota malo manj kot polovico itd. Mož, ki sedi mirno v topli izbi in piše, ki torej ne opravlja težkega telesnega dela, potrebuje na dan 2200 kalorij — upam, da ♦i je po gorenjem pojasnilu jasen ta stavek. Mož, ki se suče na prostem, hodi in zmerno dela, potrebuje 2800—3000 kalorij, pri težkem obrtnem ali kmečkem delu, vojak na maršu itd. potrebuje 3600 kalorij, drvarji in mlatiči pa potrebujejo tudi 5000 kalorij in več, če je delo zelo naporno. Otro-ei in nedorasli ljudje — prosim tega ne zabite! — potrebujejo sicer pri svoji manjši teži nekoliko man; nego odrasli, a ne za toliko manj kot je njihova teža manjša. Ker rasto in se živahno gibljejo, potrebujejo razmeroma (relativno) mnogo več nego odrasli, zato se ne čudimo, ako porabijo časih tudi absolutno toliko kot kak edrasli človek. Pri tem je samo na sebi popolnoma vse eno, s kakšno hrano dovajamo svojemu telesu potrebnih kalorij. Hrana je lahko iz »astlinstva ali iz živalstva, lahko obstoji po večini iz škroba, kakršen tvori v bistvu moko in krompir, lahko je pa tudi v .veliki meri tolšča, kot se nahaja v presnem maslu ali mesu. Glavno je, da hrana v telesu zgori in mu da gorkote, drugače bi ne bila hrana. In vendar sta ozir te enakovrednosti hrane dve važni izjemi. Prvič je potreba, da je v hrani vsaj nekoliko oglenčevih vodanov, to je škroba in sladkorja; drugič je pa nujna potreba, da ima naša hrana v sebi vsaj neki »minimum«, to je neko najmanjšo množino beljakovin. Prva zahteva v praktičnem življenju ne igra nobene vloge zato, ker sta — v normalnih razmerah seveda; hudič, ki se piše »militarizem«, je postavil ves red na glavo! — škrob in sladkor hranivi, ki sta najcenejši in ju pridelavamo v največji množini. Kulturnih narodov, ki bi se hranili brez oglenčevih vodanov, sploh ne poznamo. Važnejša pa je druga točka: minimum beljakovin. Monakovski učenjak Voit je dokazal s poskusi pred 60 leti, da potrebuje odrasel človek na dan okroglo 100 g beljakovin, vegetar.janci današnjih dni pa trdijo, da zadostuje 60 gramov na dan za 41 io: ali jedo splošno preveč ali pa uživajo premalo beljakovin, Ti ljudje morajo dopolniti svojo rastlinsko hrano s snovmi, ki imajo poleg beljakovin le bolj malo kalorij v sebi, in lake snovi so ravno meso, jajca, mleko. K tej vrsti ljudi ne spadajo samo uradniki v pisarnah, ampak večina meščanov, trgovci, razni pazniki, krojači, čevljarji, delavci pri raznih strojih, ki jim strežejo in jih nadzorujejo. Še drugi vzroki so, zakaj potrebuje meščan več mesne hrane nego delavec na kmetih. Meso obleži razmeroma dolgo časa v želodcu, in človek toliko časa ne čuti lakote, dokler je kaj v želodcu. Kmečki delavci imajo poleg zajutre.ka, kosila in večerje še 2 mali južini vmes, kar se lahko zgodi, ker delajo blizu doma. Meščani pa redoma poznajo samo tri obede, v Ameriki celo samo dva, in da je mogoče preživeti dolgi vmesni čas brez glasne revolte želodca, mora poklicati meščan meso na pomoč, Lepo in zdravo bi bilo za meščane, ko bi prišli več v zvezo z deželo in delali nekoliko več s telesom, obdelovali kak vrtiček itd. Toda o tem nismo hoteli govoriti danes, ampak samo o dejstvu, da mestno življenje in kmečka hrana ne gresta skupaj po nauku fiziologije. Gospodarska obvestili* Plačevanje davščin na Kranjskem. Finančno deželno ravnateljstvo \ I.jubljani je odredilo, da se davščine (direktni davki, pri--f.ojbine iid.) na Kranjskem nimajo več pla-Vivati pri poštnih uradih s poštnoiiranilnič-itimi položnicami, ampak do preklica v gotovini pri pristojnem davčnem uradu. Stranke -o poživljajo, naj svoje davščine v redu poravnajo in se pri tem točno držijo pričujoče idredbe. Sadjarski in viničarski tečaj na kmetijski šoli na Orrau pri Novem mestu priredi tudi prihodnje leto sadjarski in viničarski t» r^aj za mladeniče, ki se hočejo praktično izvež-bati v sadjarstvu ali pa vinarstvu. — Sadjarski tečaj l.o trajal od 15. februarja do 15. maja 1919. Sprejmi se VI vajencev v starosti od 15 !et naprej. Sadjarski vajenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa 10 IC na mesec. — Viničarski tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra 1919. Sprejme sc •t učencev od 15 let naprej. Viničarski učenci dobijo istotako brezplačno hrario in stanova-njo v zavodu, v denarju lia 10 K na mesec. — Prošnje za sadjarski iri viničarski tečaj je vlagati pri ravnateljstvu kmetijske Šole na Gririir pri Novem mestu najkasneje do 1. januarja 1919. Prošnjam je priložiti izpustnicc ljudske šole in krstni list ali pa domovnico. — Ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, dne 5. decembra 1918. Obrestna mera. Dne 10. decembra 1018 so na sestanku v Mestni hranilnici ljubljanski v LJubljani sklenili zastopniki 26 denarnih zavodov, ki imajo svoje sedeže v Sloveniji, predlagati svojim upravnim odborom, da sprejmejo sledeči sklep: 1. Obrestna mera zasebnih vlog pri hranilnicah in bankah od 1. januarja leta 1919 dalje ne srno presegati 8 odstotke. 2 Obrestna mera zasebnih vlog pri zavodih, ki obrestujejo vlogo s celotnim zaključkom, od 1. januarja leta 1910 dalje ne sme presegati 9 in 1 četrtino odstotka. 3. Obreslua mera vlog denarnih zavodov pri bankah in drugih denarnih zavodih od 1. januarja leta 1019 dalje ne smo presegati a) za dnevno razpoložljivi uenar 3 in 1 četrtino odstotka, b) za tri mesece vezani denar 3 in pol odstotka. Nn sestanku instopani zavodi poživljajo druge zavode, naj *e izjavijo o tem. Sladkor. Na pogajanjih med dunajsko sladkorno centralo in med čehoslovaško dr-Eavo je lo-ta dovolila izvoz siadkoria v. Nem-!ko Avstrijo ln Jugoslavijo. Srbsko kmetijstvo. Srbska država ima zelo praktično postavo glede najmanjše posesti, ki jo kmet mora imeti. Postava pravi, da krnet ne more imeti manj kot 6 oralov zemljo, hišo, jioljedelsko orodje, dva vola ali konja, kravo, nekoliko prešičev in ovac, hrano za rodbino in živino za ono leto. Zalo na podlagi to postave kmet no more in nc sme prodati, kar bi zmanjšalo to najmanjšo posest, je ne rnoro zapraviti in tudi upniki ne morejo iztožiti. Vse tozadevne pogodbe so neveljavne. Iz tega je razvidno, da je državno zabraujeno, dn bi kmet mogel obubožati, temveč je ravno na podlagi to postave j>risiljen delati, ker ne more toliko zapraviti, da bi prišel na boben. Ceneje, Na Ogrskem so cone živilom padle za 50 odstotkov. Gospodarska pogajanja med čehoslovaško državo in Jugoslavijo se vrše v Zagrebu. — v Za naše gospodinje. Preganjanje mrčesa. S leni c e. Ta rjava golazen je kaj sitna za odpraviti, ako je že dalj časa v pohištvu in v hiši. jo spraviš sploh težko ven in tudi takojšnja odprava zahteva vstrajnega dela. zamudo časa in tudi .stroškom Vsega tega pa ne srn t biti gospodinji žal, ker je stenica tudi silno nevarna zdravju, po mnenju nekaterih zdravnikov prenaša je-tiko, na vsak način postane človek, katerega grizejo ponoči stenice, siten, ker se ne naspi in iz pomanjkanja spanja se rode živčne in druge bolezni. Otroci, katere jedo stenice, oslabe. Kunci, ki so dobili stenice \ krmo, so oboleli. — Stenice so v hiši! Kaj naredi hišna ali mlada gospodinja? Natrosi na debelo praška za bolhe in so veseli svojega uspeha, pa tisti prah škoduje morda bolj tvojim pljučam kakor stenicam. Preganjanja tega mrčesa se mora lolili gospodinja sama, ker so posli večinoma površni pri takem delu. Mnenje, ki izbi je gospodinji pogum, je to, da stenic sploh ni mogoče zatreti. A to ni res. Ju/, sama soin bila prišla v stanovanje, kjer je bilo slonic, kakor mi jo pravila hišnica, za celo smetišnico. Stara hiša in spodaj pek in nesnažni ljudje v stanovanju! — Prvo je bilo, da je moral gospodar pobeliti stanovanje in preslikati. Potem smo zalili vsako špranjo v losu s hudičevim oljem, tako pri tleh, kakor pri oknih in pri vratih. Tako tudi pohištvo, posebno postelje. Pri posteljini jo to nevarno, ker izje kislina takoj tkanino. Nekaj časa nismo spali, vsako noč smo preganjali, kar se je prikazalo, in kmalu se ni prikazalo več ničesar, dasi so imele stranke poleg nas še polno ljubih rjavih živalic. Torej ni treba izgubiti poguma. Seveda, ako so stene lepo pokri.e, postelja skrbno postlana, okna zaprta, kakor da rii nikakega mrčesa v hiši — tako ni mogoče odpraviti ga. Ponoči so popraska malo, kdor je še občutljiv, zvečer se napraši in črez dan se molči strogo o lom. Tako sc ne preženejo. — Pred vsem je treba gledati, da tie dobiš stenic v hišo. Pazi, kadar strepajo drugi, da ne dobiš kaj. Sc ti zdi sumljivo, ometi poprej stene pri stepalniku in tudi tla. Pazi na okna, ako stanuješ v pritličju. V Ljubljani trde, da ima stenica poroti in da prileti skozi okno. Pazi, če dobiš obisk iz južnih mest ali iz nečednih hiš, že marsikdo jc prinesel z Reke ali iz Trsta stenico, ki je tam domača kakor naša bolha. Kadar greš na potovanje, jemlji vedno s soboj salmijak, prodno greš v posteljo, se prepričaj, če niso na sloni stenico. in pusti v takem slučaju, da gori luč. Prašek zu mrčes jemlji vedno s seboj, šo boljši jo pa posušen pelin, ki ga nalrosi v posteljo in okoli nje. Pelin smrdi vsakemu, mrčesu. Kadar prideš s potovanja, stepi zunaj obleko in vrzi perilo v krop. — Kjer so stenice: Ko iščeš stanovanja, poglej na stene, če so okoli luseni od žebljev rjave velike pike. so tam stenico. ' Na jboljše je. da so zid osti že in sežge ostržek. Stanovanje pusti prebeliti in preslikati, v belilo vi i j polinove izkuhe. Tla zadelaj, če so rnzpokana, s kitom. Na steno ne obesi ničesar, doklor so stenice šo tukaj. Za navadna bela tla skuhaj divjega kostanja ali pelina in polij z vrelim, pološčena najbolje, da vržeš kar colo v ogenj, siccr p i opari okvir ali namaži. Amerikanskt otrov za podgane in miši. Vzorni 100 gramov starega zribanc-ga sira, 30 gramov glicerina, 50 gramov ogljenokislega barijuma, 10 gramov ječmenove moke. Zamesi s klinčkom, naredi drobne hlbfke, potrosi z rnoko in nastavi. Polc-g hlebčkov daj pladenj vodo. Pelin, smola, volovski jezik, smrdijo podganam. Ako se done poleg živeža par vrhov pelina ali nameče v luknje volovskega jezika ali jih zabaše s cunjami, ki so namočene v smoli — potem ne pride podgana blizu. Petrolej pa ji ni zoprn. Najbolj pa smrdi podganam in mišim baldrijeva korenina, ki diši čisto po mačje. Iz kleti, kjer je natrošona ta korenina, beži podganska nadloga. Ker izgubi korenina, posebno v v lažni kleti, črez par tednov svoj odporni duh, jc treba večkrat natrositi sveže korenino. Na zaboje s krompirjem ali v zaboj jo postavi v kaki posodi. Kako varujemo živino obadov. Poloti namaži goveda s starim salom ali z raztopljenim lojem, na tako nameščeni koži se ne prilepi obadovo jajce. Tudi umivanje z izkuho orehovega, kostanjevega ali pelinovega listja zadržuje obade. Najboljši pa je stari kmečki recc-pt: Na dveh litrih kisa kuhaj dve jiesti vinske rutice, za oreh aloje in malo volov joga žolča. Ko je vrelo deset minut, precedi in namaži govedo z mrzlim. — Ako pa je obad že pustil svojo zalogo, umivaj živine- vsak dan na dotičnem mostu s slanim kisom, kur zamori zalego. Mazanje s smolo, terjiontinom ali s starim gostim ribjem oljem zaduši že iz-logloga črva. Izobrazbi. Nekaj zgledov bolnim in tudi zdravim o človekovi smrti, Pred par dnevi sem so vzdignil iz postelje, kamor mo jo bila položila Španska, ito-lehen sc-m to. Kašelj me nadleguje, noge so težke, udje polni revmatizma, noč nemirna... Za nobeno resno dolo nisem... Sedem k oknu. še dosti toplo ob jesenskem solncu. V roko vzamem svoje zapiske in izpiske iz raznih kniig. Vsakovrstne stvari so vmes. Tudi o smrti imam to in ono zapisano. Vmes so zgledi, kako so ljudje umirali. Nekateri rrio zanimajo. Morda i>odo tudi tobo, dragi »Domoljubov« čitatelj — zlasti tebe, ki to tudi zde-luio »španska«. Naj ti jih torej navedem — za kratek čas, obenem pa tudi za dušno izobrazbo lastne in tvoje duše po božjih zapovedih. * * * Sloviti ruski pisatelj Dostojevski popisuje smrt zločinca sledečo: »,... Živel jo v joči in čakal kazni čez teden dni šele; računal je na običajno formalistiko, da mora 5' smrtna obsodba iti šo nekam in dn jo od tam vrnejo šele čez teden dni. A pri tej zudevi pa jo bilo nekako slučajno vso okrajšano. 01) petih zjutraj jo spal. Bilo jo to koncem oktobru; ob potih je Še mraz in mrak. Vstopi ječor. tiho, s stražo, in ga previdno potegne za ramo. Oni se nekoliko dvigne, opre so na lakte, vidi svetlobo: »Kuj je? . — »Ob doselili usmrče-nje!<. š'o napol v snu no verjame, začne se prepirali da mora priti akt, šele čez teden dni nazaj, ko pu se docela prebudi, preneha s prepirom iu utihne, potem pa reče: »Težko jo tako, voin. doma...« in zopet utihne. In nič več ni hotel govoriti. Tri — štiri ure so porabijo za navadno stvari: za duhovnika, zn zajtrk, ki obstoji iz viuu, kave in govedino. Naposled ga peljejo po mestu na moriSče. Po ■celi jo iuislil:»še dosti, še tri ulice življenju aii preostaja; skozi tole se popeljem, listale mi še ostuno, potem še lisfa, kjer je na desni pok ... Na morišče vodijo stopnice. Tu pred temi stopnicami pa jo nenadoma zajokal, dnsi je bil silen in moški človek, velik hudodelec. Nisem mislil, da more človek, ki ni več otrok, ki ni nikdar jokal, ki je bil neustrašen, močan. že v letih — 45 mu jih je bilo — jokati od strahu, lit bled je bil ko smrt. Z njim jc nil Ves čas. ne da bi se odstranil, duhovnik. Peljal se jo z njim na vozu in govoril ž njim ,v enomer. Težko, da jo oni kaj slišal; začne poslušati, pri tretji besedi žo več ne razume... Naposled se začne vzpenjati po stopnicah. Ker imajo zločinci pri tem lioge zvezane, stopajo z drobnimi koraki. Duhovnik, gotovo pameten človek, je nehal govoriti in mu je dajal le križ poljubovati. Pred stopnicami je bil. kot rečeno, zelo bled. Ko pa se je povzpel in stopil na oder. je postal mahoma bel ko papir, • isto kot bel pisemski papir. Nogo so mu slabele iu slabele 111 drevenele, gotovo ga je du-šilo, kakor da ga kaj davi v grlu... Evo! Ko ga je začela prevzemati ta slabost, mu jo približal duhovnik- s liitro kretnjo in molče križ prav do ustnic, pritiskal mu ga na čelo, neprenehoma. In kakor liitro se je dotaknil križ ustnic, je obsojenec odprl oči, se oživil zopet za nekoliko minut in dvignil noge. Poljubljal jo križ pohlepno, ga liitel poljubljati, kakor da hiti, da ne pozabi česa seboj za popotnico, za vsak slučaj. In tako jo bilo čisto do ploha, dokler ni zdrknilo železo. 'laku jo smrt spokorjenega zločinca. Pa poglejmo smrt nespokorjenega — 110 smem reči zločinca, ker svet ga ima zn enega največjih duševnih volikapov. Je to francoski pisatelj, modroslovec, zgodovinar z imenom Voltcr. Bil je svoj čas ljubljem-c vladarjev, zenica francoskega ljudstva, duševni voditelj tisočev in tisočev. pa tudi eden najhujših sovražnikov Cerkve Kristusove. Tako še ni nihče sramotil božjih jiaredb kot on. »Uničite nesramnico!« tako jo vedno govoril o Cerkvi. In kot šestdesetlctni starec jc pisal: »Čez dvajset let bo ljubi Gospod Bog lahko pričel svoj popolen delopust.« Tudi o smrti je imel za časa zdravja posebno nazore. Večkrat jo zatrjeval, da ga ni prav nič skrb umreti; bal bi se lo tistih neumnih ceremonij. čo bi jih hoteli duhovni izvršiti nad njim. »Smejo se bom umrl,« je pogosto pripovedoval svojim prijateljem. — Pa jo res smeje umrl? Poglejmo! Koncem maja leta 1778. ga je obiskala smrtna bolezen. In njegovi prijatelji in zdravnik trdijo, da je bil v tej bolezni popolnoma obupan in naravnost divji. Preklinjal jo nevednost zdravnikov klol svoje trpljenje in neprestano jadikoval, da je konce njegovo slavo. »Od ljudi in Boga sem zapušči n. jo pogosto klical. Strallu in bolečin sc jc zvijal na postelji in čimbolj se mu je bližal konec, tem bolj divji jo postajal, Z noii-tovi si jo praskal meso in ko se mu je približal zadnji trenutek, tedaj so jo ozrl lia okrog stoječo rekoč: »Hudič je tukaj. Že me grabi. Oh! pekel vidim. Skrijte me, skrijtol« Končno zagrabi v silnem obupu in žeji nočno posodo, nastavi jo na usta in izprazne, nu kar so sliši divji krik. iz ust 111 nosu mu bruhne blato in kri in Voltcr jo bil mrtev. Ni čuda, če so trdili nekateri njegovi prijatelji, ki so sc pozneje spreobrnili, da bi tudi hudič, če bi moral umreti, no mogel drugače umreti, kot je Umrl Voltcr. Dal Strašna mora hiti Bmrt za ljudi Voltorjcve vrste. Saj vzklika tudi 6' v sedanjih dneh še živeči, mladi, slovenski pesnik, rekoč: »O. noč-polnoč! O, smrt trinoškokruta, kako pred tabo srca ledene, kako grenka poslednja jo minuta...« A vendar tudi ta minuta je bila že za marsikoga ne grenka, ampak polna veselju. Poglejmo jih par! »Želim razvezan in s Kristusom biti,« jc klical sveti Pavel. Sv. Ignacij Lojolski je jokal solzo veselja, kadarkoli jo mislil na svojo smrt. In čo jo prišla nevarna bolezen kot zna-nilka skorajšnje smrti, tedaj ni vedel kaj naj počne od samega vesolja. Podobno je zapel sv. Frančišek AsiSki, ko je ležal v borni koči ob San Damianu, bolan in oslepel v neznosnem trpljenju zahvalnico svojemu Bogu. Ko pa ga je brat Elija nagovoril: »Toda, oče moj, sedaj, ko se bliža smrt, vendar ne bomo peli, ampak jokali,« mu je Frančišek odgovoril: »Ne moreni drugače kot da pojem. Vem namreč, da v kratkem najdem v Bogu pravo življenje.« In dodal je še sestri smrti vos vesel pozdrav, rekoč: »Hvaljen. Gospod,- po naši sestri smrti telesni, kateri noben človek uiti no more. Gorje mu, kateri umrje v smrtni pregrehi! Srečen, kateri tvojo presveto voljo izpolni! — ne bo ga zadela druge smrti poguba. In Frančišku Asiškemu sledeč je začel peti zahvalno pesem tudi umirajoči Frančišek Zirolamski. Isto je storil v Londonu kardinal Fišer, ko je stopil na morilni stroj. Podobno je odmevalo potjo iz ust blage turinške kne-ginje sv. Elizabete, ko je 1. 1231. umirala v Aizenahu. In sv. Bruno je do svoje smrti neprestano ponavljal, da smrti ne smemo imenovati smrt, ampak recimo ji življenje, ker jo pričetek novega, boljšega življenja. Zato jo že pred njim zapisal sv. Avguštin: »O ljubezniva smrt, kdo bi te 110 zaželel! Saj pri nese.š konec delu, konec trpljenja, saj si pričetek večnega miru ... Gospod, daj do. umrjem, da vidim Tebe!« — Sv. Alojzij je tudi klical umirajoč, poln veselja: »Zdaj gremo, v nebesa gremo.« — Pater Suarez jo umiral tako mirno in lahko, da je sam govoril: »No bi bil mislil, da jO tako laliko umreti.« — Sv. Katarina genueška je večkrat rekla: »O smrt preljubljena, zakaj ne prideš pome? Ljudje te gledajo tako neradi, jaz pa te kličem noč in dan.« — Ko jc žel sv. mučencc Ignacij v smrt, je bil pripravljen divje zverine celo sain razdražiti, čo bi ga ne hotele same od sebe napasti. — Kardinala Baronija jo svaril zdravnik, naj nikar ne misli toliko na smrt. On pa mu pravi: »Zakaj ne? Ali mislite, da so jo bojim, ko jo vendar tako zelo ljubim.« Da, ljubili so svelniki smrt, ljubili zato, ker so vedeli, da jim je po naukih Kristusovih smrt samo prehod v novo, boljšo življenje. In skoraj iz istega vzroka so se je bali hudobni, bali no toliko zato, ker jim prinaša telesno bolečine, ampak zato, ker so se ravno ob svoji smrti živo spomnili, da s smrtjo ni vsega konec. Iveri. Marsikdo ima od svojih sovražnikov večjo korist kot od svojih prijateljev: sovražnik mu resnico naravnost pove, »prijatelj« mu jo pa prikriva. Dokler boš vsega dosti imel, boš nehva-ležnežev malo našel; vsak namreč ve, da bo z nehvaležnostjo sam sebi prihodnje dobrote izpodjedel. Nekdo je rekel: Imam tri vrste prijateljev: eni me ljubijo, drugi se zame brigajo, tretji me — sovražijo. Tudi v dneh nesreče bodi vesel, ker vedi; Bog ti pošilja obvestilo, da te še ni pozabil. Kadar se slavohlepje rodi kot pritlikavec, mu pravimo nečimernost. « Vse izVane duše so prejele od Boga neko znamenje, ki ga pa vidijo zopet le izbrane duše, tako da se po tem znamenju spoznajo kot sorodne med tujci. Sveti večer. Priredil po K. — Fr. Ks. Steržaj. I. Že precej pozno popoldne pred svetim ve čerom jc bilo. Izpod neba se je vsipal skozi gosto meglo droben dež, malenkosten na videz, a prodiral jo polagoma pa gotovo skozi meglo. Komaj pur korakov so je videlo med hišami, po ozki lo mulo shojeni poti. Tuintam so se razločevale izmed snežene brozgo stopinje posameznih ljudi. Vreme, kakor jc obično v pozni jeseni po gorenjskih vasicah, Se bolj pa po Bohinju, ki jc po izreku ne vem katerega vaškega modrijana stranišče za sneg in dež. Skoro nikjer ni bilo videti žive dušo zunaj. Kdo bi pa tudi bil, če ni ravno silo. šo psu, hi človek v takom vremenu no privoščil, da bi se ne stiskal h gorki peči. Zato jc Gre-gorinov Janez, ki jo ravno razkladal voz bukovih drva z vso jezo in motal s silo močna bukova polena v drvarnico, tuintam napol tiho zaklel. Ni jih bilo več veliko na vozu. A kakor bi se naveličal pustega dela v mokrot-nomrzlem vremenu, jo skočil z vozu, stopil ob lojternicah na stran, dvigni! s krepkimi, ini-šičastimi rokami za soro in prevrnil ostanek h toliko silo, da se je voz no samo nagnil na stran, ampak pokazal do pesta zasnežena kolesa in so se ostala polena, vsula iz lojternic. Vso je kazalo, da sc Gregorinovemu Janezu mudi, prav zelo mudi z delom. Knm? — To jc sedaj najbržo vedel samo Givgorinov Janez in pa Trdinova Zofka, ki je pred dvema dnevoma prišla iz Loke na obisk k sorodnikom na pošti. Na vratih lupe, po požaru v Srodnjali popravljene enonadstropne Gregorinovo hiše se jo prikazala postarna, na palico sklonjena žena, podolgovatega, žilavega obraza in jasnih, vedrih oči. »Prav. prav! Le hiti z drvmi, Janez! Saj voš, sveti večer sc bliža in pa — na Bukovno moraš šc nocoj.« »Kam,« je začudeno vprašal Janez mater-.■Videlo so mu jc, da so mu materine besedo nerazumljive. »I, na Bukov.no! Ali ne \eš, da jc nocoj sveti večer?« »Seveda vem! Pa kaj je z Bukovnim?« »Lej ga! Si pozabil nu našo obljubo, da moramo vsako loto od hiše peljati doli za reveže ravno na nocojšnji večer?« Janez je stopil na nasprotno stran voza. in z vidno jezo pritisnil za soro in vzdignil, da bi so bil voz kmalu preobrnil na nasprotno stran. »No, no bodi tako silen. Boš šo nocoj rabil svojo moči.« »Kaj meni mar, če prevrnem voz tukaj, ga vsaj potem 110 bo treba vzdigovati, čc se prevrne na tej slabi poti. Kdo bo pa tudi vozil v taki poti in v takem vremenu kam? Jaz žo no! Naj pa kdo drugi!« sc je zadri in potegnil voz nekoliko naprej. »Kako praviš, da ti ne boš peljal nocoj, Janez? i, kdo pa, če no ti?« »Jaz žo ne! Saj je hlapec pri hiši, noj pa on!« »Hlapec, hlapeči« mu 'c mati oponcsla. »Pa no veš, da jc tvoj ded, moj stari oče, obljubil takrat, da bo vozil sam ali pa njegov, naslednik?« »Nuj obljubi, kdor hoče, pa naj izpolni! Sani nisem obljubil ničesar, zato tudi nocoj 110 bom peljal. Ali ne vidite, kakšno vreme je in kakšna pot?« Zastal jo bil par trenutkov 1. delom. Obraz mu jc bil napora zardel, znojtio kaplje so 11111 lile po mladem lepem obrazu, ko je pogledal uporno proti materi, ki jc še vedno stala na pragu. »Naj bo vreme, tako ali tako, obljuba velja. Kar so moj oče obljubili, tega so držim. Peljal boš še nocoj na Bukovno, kakor sem rekla! Konju daj zobati, pripravi voz, naložila bosta s hlapcem to, kar ič v veži pripravljenega. Ko naložita, pridi v hišo, da boš pove-čerjal. Do desete uro si že lahko nazaj, da se pripraviš za k pGInočnici.« Nekoliko holj ostro, kakor je mislila, je izpregovorila Gregorinka zadnje besede. Bila je pač njena navada, da jo bol j ostro govorila. Ni nameravala nocoj, a sinovo ugovarjanje ji ni ugajalo, \ekako -vznevoljena je stopila nazaj v vežo in zatem v kuhinjo. »Pripravi hitro večerjo za Janeza, mora Se na Bukovnol« je dejala dekli ter stopila v hišo in sedla h kolovratu za peč in začela prosti. Pri tem pa so misli v osiveli glavi predle svojo niti. svoje no prestare spomine izza njenih mladostnih let... Zunaj pa jo Janez podložil med lojtrnice dilje, poklical hlapea in začela sta nakladati vročo na voz. Materino besede so ga spomnile daljnjo obljube, na katero je bil v zadnjih treh lotih, pri vojakih docela pozabil. Kuj naj stori? Ali naj sc upre svoji materi, ali naj nocojšnji večer na poŠti opusti? Obojo si jo v nasprotju, Ce peljo obljubljeno na Bukovno kakor žeji mati, mora pustiti prijazno, vabljivo družbo lin pošti, ki se zbira vedno tam pred polnočnico. Tako pokvarjen ni bil, da hi se kar naravnost uprl materi — a zopet družba ie pa mikavna in prijetna. A kaj so mu drugi, ki bodo prišli, največ je družba zabavne in' olikane Trdinove Zofke. Obljubil pa ji je včeraj za gotovo, da pride. Zdelo se mu je tudi, da je.;bral v njenih iskrečih se očeh vročo željo.. In sedaj? Naložila sta s hlapcem. Janez je stopil v hišo, molče in jezno zavžil skromno, postno večerjo in odšel brez pozdrava ven, napregel konja ter jezno nategnil vajeti in pognal močno kobilo z bičem. Ta je vsled udarca poskočila in naglo potegnila voz, ki hi so bil kmalu ob ograji prevrnil--Pred pošto pa je težko obloženi voz vseeno obstal. Ni mu dala žilica miru, da bi se vsaj nekoliko no oglasil, ko žo ne moro prebit i cole.ga večera v vesel i in zabavni družbi Zofke in njenih častilcev. Jezno so so Zofki zabliskale oči, ko ji jo Janez .povedal, ''am mora šo nocoj. Zdelo se ji jo, kakor bi jo z mrzlo vodo polil po vsem životu* i Ena nadeja, ki jo je stavila na. nocojšnji večer, je šla po vodi. Vesela družba, zabava, petje in pijača pa temna pot k polnoč-nici ,—:N0, danes pa nisi nič pri volji,« jo je podražil Janez, dasiravno je tudi njegov obraz kazal vse kaj drugega nego zadovoljnost. »Kako vendar! Saj vidim, da to 110 bo nocoj pri nas. Medve z Beziko pa sva so šo posebno tebe veselili. Kam vendar moraš še nocoj? Saj jo žo pozno:« ga jo vprašala, ko jc stopil v vežo. »Kam? Ne vprašuj, ne! Celo na Bukovno, pa še v taki poti. Tako mc lomi, da bi vse potolkel in razbil!« se je razhudil in sunil z no-50 ob gostilniška vrata, da so so hrupno odprla. Par mladih napol gosposko oblečenih lantov je sedelo v kotu za mizo pri kartah. Obrazi so jim rdeli od pijačo in gorkote, ki t» je izžarevala železna peč. Gost tobakov dim 110 je vlačil po sobi in svetilka jo motno go-i ela .,. »Hoj, Gregorinov Janez! Ali si vendar prišel?« jo vzkliknil eden izmed njih. t>To ni mati privezala na nit. ha, ha!« »Nekaj podobnega pa je le!« so je zlobno oglasila Zofka. »Na Bukovno in v tej poti!« »Vraga! — Na Bukovno —? Zakaj pa?« »Zakaj? Za prazen nič. da veš! Neka stara obljuba je pri hiši, tainoni jo vzemi, da moramo na sveti večer za reveže, na Bu kovnem dali nekaj živil, pa moram iti!« »Naj bi šel hlapec! Ej, jaz bi ne šel! — Neumen si, Janez!« »Saj som se branil, pa ni nič pomagalo. - Ho. Rosika prinesi ga en Štefan na moj račun!« jo zavpil in jezno vrgel bič po klopi ob steni ter sedol poleg drugih. . Pili so in govorili, zunaj pa so je docela evečerilo, sneg jo naletaval v debelih kosmičih, kobila zunaj je nestrpno stresala z glavo, da so kragulje! na vratu ropotali, bila in kopala jo po tloh--Videlo se je, da ji ni všeč stati na prostem v snegu, in gotovo bi jo Dna potegniliSj da jo ni bil Janez prej privezal za rampo pri^pošth ^ ^ ^ o(,Jallfz in za njim Zofka z Reziko, in pivci so so prikazali na pragu. »Eha, mrha! Kaj koplješ?« Naglo je zagrabi za vajeti, skočil urno spredaj na voz in zamahnil z bičem, da se jo kobila vspela po koncu. »Srečno pot, Janez! — Kmalu pridi pa nikar ne zmozni! — Pazi, da 110 iiadeš doli!« — laki 111 enaki vzkliki so se čuli sem od vrat. »Pa dolgočasi so ne. saj imaš lepo vreme! Ce zmrzneš, se materi zahvali!« ga jo zbodla Zofka, vitkoraslo, črnolaso dekle, isk>v-čih se oči, ki so jezno žarele. »Co ti ho dolgčas po naši prijetni družbi, Heziki 111 Zofki, pa rožni vence moli!« je zavpil na|>or pijani Šolnarjev Joža, ki je tudi imel piko na Zofko. Pivci na vratih so se sirovo zasmeja!i in Janez je v zadregi napol jezno pomagal. »Nič ne maraj, Janez! Kar hitro vozi in opravi kmalu, jia lahko prideš še prej, ko bo treba k polnočnici. Škoda, ko moraš ravno nocoj peljati!« ga jo pomilovala Rezika. »Spak naj vzame še to neumno obljubo,« jo zavpil Janez nazaj, »ko bom sam gosiio-dar--- —« »E. nič se 110 jezi! V eni uri si lahko nazaj! Le hitro pojdi, da boš prej prost!« »Saj se lahko z mano pelješ, Zofka!« »Hvala! Mi je premraz nocoj! Pa v drugo!« Janez je naglo potegnil vajeti, udaril jezno po konju in so odpeljal v noč... II. Pri Gregorinu je sedela Usti večer mati v zapečku. Ilči Anica in Šestnajstletni Tončo sta sedela s starim hlapcem Andrejcem za mizo zamišljena v špano. Dekla Mina pa je zunaj v kuhinji pospravljala, vsaj ropotanje po-krivač in ponev, ki so je Culo iz kuhinje, je pričalo o tem. Gregorinka, dasiravno vdova, je bila še vedno sama gospodinja na. domu pri Gregorinu, čeravno ji jo rovmatizem pokvaril nogi in roki. da jo morala v'činoma presedeti v hiši, ali pa so je le s pomočjo palice mogla premikati po hiši. Priletna jo že bila, podolgovatega, Stankovega obraza, a jasnih, bistrih oči, ki so jasno pričalo o razboritem razumu, pa o dobrem, pobožnem srcu. Da, tudi molila jo rada. In tudi nocoj so je -potihem pogovarjala 7. Bogom o svojem sinu Janezu. Ni napačen človek, pa ji vendar dela vedno skrbi. Od vojakov je prinesel marsikaj s seboj, kar nji 110 ugaja-Norčuje sc i/, starih navad, pripoveduje, o omiki in izobraženosti, o napredku; čo človek samo posluša, ni še tako napačno, a kadar Janez govori o tem, jo docela drugačen nego navadno, ni več oni ubogljivi, pridni in odkritosrčni Janez, kot je bil. Sicer pa hodi še vedno v cerkev in jo šo vedno uboga, samo preveč za- motuje, kar jo Starega.--I11 sedaj je prišla pa šo ta Zofka 1111 pošto — — ta--No, to so boji Gregorinka. 2o marsikatero tako deklo je zmešalo pametnemu mladeniču pamet. 110 da bi ga pozneje osrečila; in ravno taka jo Zofka. Morebiti ni tako napačna; njeni starši so bili kmetskega stanu, pa so so preselili v mesto, tako da hči ni sedaj ne gospodična, ne kmetsko deklo. Kaže pa vso, da jo vzela Janeza na muho in ta... »O ljubi Bog in ti božično Deteee, ki si gospodar nebes in zemljo, no daj, da hi so Janez vjel v te zanko ... Oče naš...« Pa so ji misli ušle od molitve zopet drugam, Spomnila se jo obljube svojega starega očeta in je zahvaljevala Boga iz vsega srca, pa tudi svojega deda, ki jo naredil to obljubo. Žo skoro sto let jo minilo, ko jo odšel ded okoli Božiča po opravkih. Za pasom je imel stosedemdeset goldinarjev, za takratne čase velika vsota, ko jo bilo vsled francoskih vojska toliko nevarnosti. Komaj pol uro od mesta mu je prišel neki človek nasproti — žo pozno zvečer je bilo — ki ga jo opozoril na nevarnost. Gostilničar v bližnji vasici, star Gregorinov prijatelj, ga jo posvaril, naj se umakne s ceste, zukaj slišal jo dva pohajaa v gostilni, ki sta se menila o njem in njegovem denarju. Stari Grogorin so ni pomišljal dolgo, šel je za vasjo, a v temi in globokem snegu je brodil po čelom in nuzadnje izgubil snv»r. Nikjer nobene ccste, nobene hiše, nobenega živega bitja. Vodno daljo iu dalje, sneg jo postajal vodno debelejši, Gregorin vedno boli • jn utrujen. Kar nekaj ga je vleklo. < i,.| v sneg 111 se malo odpočil — — n. a L omagal... Pokleknil je v sneg, obudil kesanje I11 se pripravil na smrt. Rok in'nog žo ni čutil več, mraz ga jc vedno tesneje in tesneje objemal. še parkrat je zaklical na pomoč, čulo so je pasje lajanje, nato moški glasovi — Gregorin jo bil rešen. Takrat je napravil ded obljubo zase in za svoje naslednike pri Gregorinovi hiši, da bo vsako loto na sveti večer dal za reveže one vasice cel voz raznih živi), moke, koruze, krompirja, fižola itd. Te obljube se je vedno držal in dosodaj vsi. I11 danes je ta obljuba prišla med Janeza in Zofko. -— Hvala Bogu... Oče naš... No. vbogal jo je Ie, čeravno nerad in četrta božja zapoved pravi: Spoštuj očeta iD mater, da se ti bo dobro godilo na zemlji... Tako je razmišljala in molila Gregorinka za svojega sina, čegar srce je dobro poznala, vsega pa lo ni vedela. ^Dalje sledi.) Ohranimo jaslice! Vojaki so se že povečini vrnili domov. Marsikaj so poskusili, pa tudi marsikaj' dobrega in slabega videli. Zato je tudi umljivo, da bodo obenem 7. vojaki tudi nastale med nami novo dobre in slabe navade. In mod temi navadami bo najbrž tudi takoimonovano božično drevesce. Saj to je bila poglavitna naprava izmed tistih redkih, ki jim je prinesla nekaj veselja tokom štiriletnega službovanja v vojski ^a bodisi, da so bili n« fronti, v bolnišnici, v vojašnici ali kjerkoli. dobrem spominu, pravim, je torej ostal« 1 božično drevesce našim očetom in fantom, zato ga bodo skušali sedaj o božiču napraviti tudi svojim domačini. Prav zato pa ni bili nikdar na mestu bolj, kot ravno sedaj, da di -mo odgovor »Domoljubovim« bralcem: kaj n ij storimo z jaslicami? Ali jih šo ohranimo, ili naj jih izpodrine božično drevesce. In odgovor smo podali žo zgoraj, ko smo zajiisa.fi: Ohranimo jaslice! Pa zakaj naj bi jih ohranili? Prvič zato, ker nuni jaslice nudijo več dušnega veselja, so bolj jirikupne za našo oko. z drugo besedo: dajo nam več umetniškega užitka kot pa božično drcvcsce. Sicer jo tudi sveže zolenje, ki blišči v zlatu in srebru ob svitu lučic, nekaj lopcgu. Tudi ob božičnimi drevescu lahko zadoni milodoncča pesem. so lahko oglasi slavnosten govornik tako, da tudi odrastlim zaiskri solza vesolja ob spominu na lopo mladost. Toda vse to jo mimogrede; ko svečko dogore ko otroci obero težko zaželjeno darove, ko se načudijo in 11 a^ glodajo raznih sladkunj, tedaj jo pa konec veselja. — Nasprotno nam pa nudijo jaslice — zlasti še nedolžnim otroškim srccm — pravega dušnega veselja no le za nekaj ur, ampak za celo tedne, da, za celo življenje. Kako veseli so otroci, ko pride čas, da gredo po mah, da striže jo in rezljajo, da so pogovarjajo o hlevčku in voličku, o pastircih in ovčkah. In to nedolžno vesolje se vtisne duši za celo življenje, tako da tudi odrastli obnavljajo ob otroških delih svojo blage, mladostne spomine, in sicer od božiča pa tju do svečnicc. Zato se 110 bomo čudili, čo beremo, da jo slavni nemški stikal- Jožef Firih šo kot zrel mož sam hodil nabirat mahu za svojo jaslico in da tudi v tujino pregnan ni mogel biti noben božič brez jaslic. Drugič so nam ljubše jaslice kot pa božično drevesce zato, ker nas bolj živo opominjajo eedn os t nog a življenja. Sicer moro tudi božično drevesce marsikaj dobrega storiti. Saj vidimo, da 90 zlasti po bolnišnicah in dobrodelnih zavodih nabere mnogo lepih darov za bolno in revne s tem, da priredijo blagi dobrotniki božično drevesce. Toda vso kaj drugega so jaslice, ki segajo veliko bolj do dna dušo kot pa drevesce. Kjo moro na primer dobra mati svojega otroka bolje poučiti o tako potrebni pokorščini, kot ravno ob jaslicah ob pogledu na božje dete, ki je postalo pokorno do smrti? Kje mu moro bolje vzbuditi ^p o š t o v a 11 j e i n 1 j u b o z o n do revnih, kot ravno ob pogledu liu revne pastirce? Kje mu more bolje vcepiti v srce z a-C r J e v a u i c, ki jo tako važno za mirno, srečno' življenje kot ravno ob pogledu na božje fletc. ki trpi mraz in pomanjkanje'.' Kje mu moro lažje vzbuditi hrepenenje po pogostem sv. obhajilu, ki je tako važno ca pravo vzgojo otrok, kot ravno ob pogledu na Jezušika v jaslicah, pa ob spominu ua ta-bernakelj? Kje lažje vname zanimanje za bvo t c misijone. kol ravno ob pogledu na tri Modre ob jaslicah? Tako jc kaj rada pripovedovala kneginja Valclburg-Volfseška vsak božič ob jaslicah svojim otrokom o zapuščenih, nesrečnih pagančkih, in vselej so bili ti otroci pripravljeni, njim na ljubo se odreči kaki svoji ugodnosti — Kakor pa so jaslice vzgojnega pomena za otroke, tak', so tudi za nas odrastle. Tu sem naj bi prišli kralji in razni diplomati, razmišljali naj bi dogodke v betlehemskem hlevčku, pa bi bilo manj vojska na svetu. Zakaj tu bi se naučili o t rož k e odkritosrčnosti, pa bi zavrgli laž iu goljufijo, k r i v i č n o s t in okrutnost, lakomnost in pohlepnost po novih osvojitvah, kar tira narode v tolike nesreče. Tu sem naj bi prišli tisti, ki zdiliujojo pod pozo trpljenja pa bodo ob uboštvu Jezusovem pozabili na svojo trpljenje in sc liožjo \mislili v trpljenje svojega bližnjega. Tu som naj bi prišli, ki nc poznajo prave ljubezni do s v o j i li o t r o k, pa bodo ob zgledu Herodovem lahko sklenili, da nočejo biti nc telesni, ne dušni morilci nedolžne mladine! Da, vc-lik vzgojen pomen tiči v jaslicah za vsakega človeka, zato so nam dvakrat ljube. Tretjič so pa nam jaslice ljube tudi zato, ker so v veliko bol i tesni zvezi z našo sveto vero kot )>a božično drevesce. Sicer brani tudi božično drevesce v sebi lep verski pomen. Spominja nas Jezusa, ki je nas odredil na lesu svetega križu, z lučjo .--vete vere je pregnal temo zmote in pregreh in nam prinesel z nebes dobrote in milosti, aH: darovi božičnega drevesca nas spominjajo božjo ljubezni, vedno zelene vejice veselega upanja, steblo pa trdne neomajne vere. \ vendar je božično drevesce že po svojem izvoru naši sveti veri nasprotno. Saj jo ta naprava prvotno nastala med protestanti. Lutrovski Nemci v štrasburgu so jo pričeli in od tu so vedno bolj širila med protestante, in ne le med protestante, ampak tudi rned ilrugoveree, celo tako, ki ne verujejo v božanstvo Kristusovo. Tako na primer postavljajo današnje fini božično drevesce tudi Judje, ki niti od ilaleč ne verujejo, da bi bil Kristus Uog. In ravno s tem, da se širi božično drevesce med vso sloje in vse narode in da pri tem izgublja vedno bolj svojo krščansko lice, je še prav poseben nasprotnik našim jaslicam. Kajti gotovo jo, da se to ne godi brez namena. So namreč gotovi sovražniki naše katoliške vere, in to prod vsem tisti, katerim so svetopisemske zgodbo le navadne bajke, ki n a m e n o m a širijo božično drevesce, da tako spodrivajo jaslice. Da je temu resnica, nas še bolj uveri okoliščina, da dajejo božično drevesce čudno napravljenemu možicu v roko. Ta možic — Nemci ga imenujejo \Voihnachtsmann — naj zabriSe zadnjo sled na božje dete v jaslicah. Zuto je tako čudno napravljen — v živem nasprotju z nedolžnim božjim detetom. Na glavi vojaško kupo. lia sobi plašč, na nogah visoke čevlje, na rokah gorostasne rokavice, obraz pa čudno skremžen. No, lepa zamena za božje dete, zlasti, če imamo pred očmi nedolžne otroke! Naj le imajo Nemci sami. ki si izmišljujejo take stvari in jih spravljajo v zvezo s svojimi starimi in novimi pagunskimi bogovi! Mi hočemo kot verni katoličani ostati pri svoj iti jaslicah! Poskrbeti hočemo, da jih ohrani i no v vsaki hiši, pa naj že bodo iz papirja, iz mavca ali izrezljane iz domačega lipovega lesa. In tu prod jaslicami sc hočemo lelo ga letom vmisliii po zgledu svetega Frančiška, ki je tako ginljivo znal govoriti o neskončni ljubezni in ponižnosti božjega Sina, v veselje in trpljenje božje družine v hlevčku. Tu nam bodo naši mali, ki so se naučili pravkar brati, dasti na sveti večer prebirali zgodbe o njihovem božjem prijatelju. Tu bodo nnši očetje tlasli božični večer svojim družinam naprej molili oni pomembni rožni venec; »Ki so ga 52 preroki več stoletij poprej oznanjevali . . . Ki so ga pastirci v hlevčku molili...« Tu bota stari oče in mati z radostjo prisluškovala, ko bodo njihovi vnuki zopet in zopet zapeli: Sveta noč, blažena noč..., dokler ne zvabi zvon vse k poinočnici, kjer bodo sam1 sebo blagro-\ali, ko zaslišijo pomembno besedo sv. Puvlu: »Odpovcjmo se hudobiji in posvetnim željam te r trezno, pravično in bogaboječe živimo na tem svetu, čakajoči zveličanskega upanja in častitljivega prihoda velikega Hoga in Zveli-čurja našega Jezusa Kristusa, ki je dal sam sebe za nus, da bi nas rešil vse krivice in sebi očisti! prijetno ljudstvo, vneto za dobra dela.« (Tit, 2, 11.) M Listek Isšll Junakinja iz Štajra. PotmL Pr«t*J» ' " * (Dalj..) Ja, lep ie samski stan, dokler so ličeca rdeča in lasje zlatokostanjevi,« se je jezila mati. Sama vem, da te krvavo potrebujem in te bom težko pogrešala, ker le imam tako rada. Pa prav zato, ker te imam rada, bi te rada videla preskrbljeno, preden umrjem . . . Saj sem tako bolehna, je nadaljevala z jokavim glasom, srce ni v redu . . . Vsak hip lahko umrjem, in kaj boš potem počela sama?<. Mati, nikarte tako govoriti!" se je ljubeznivo laskala Štefana. Mati, vi morate še dolgo živeti! Resni menih se je smehljal. Mati je pa nadalje obdelovala hčerko, ki se ji je zdela omehčana: I.indner bi se priženil, sam je rekel. V Štajerdorfu bi učil, pri nas bi pa stanoval. Ti bi mu pomagala v šoli. Dober mož je! Kaj imaš zoper njega? Tebi ni nobeden všeč! Veliko jih je že vprašalo zanjo, pater. Pa če bi prišel sam angel iz nebes, bi jej tudi ne bil všeč. Ničesar nimam zoper Lindnerja,« je rekla Štefana in ;e proseče zrla na patra, naj ji pomaga. Dober mož je in mu želim prav dobre žene, toda mene naj pusti v miru ... Štefana pa učiteljica, oj, to bi bilo imenitno! hnkrat ena je ena, dvakrat dve je štiri,« je poredno oponašala gorskega učitelja. Pa še naočnike na nos pa palico v roko . . . Mati! ali se ne boste nič smejali! Dajte, mati, sme-jajtfc se! Mati se je res nekoliko nasmejala. Duhovnik je pa resno motril deklico. On ve, kaj se godi v srcu deklice, ki se tako veselo šali. V tem srcu gori čisti daritveni plamen ljubezni do božiega Ženina. S sveto Nežo govori: Ljubim Krista. Ta dobra mati ie iz mesa in krvi, pa niti ne sluti tega. Pa tudi če bi to vedela, bi ne umela. Mirno in premišljeno je posredovaje rekel duhovnik: - Štefana, zagovorili se ni treba. Pa vendar je menda prav, mati Švertnerica, če za enkrat še ostane doma. Marsikaka deklica Ie počasi zori za zakonski poklic, kakor proti lastni volji. Take postanejo potem najboljše zakonske žene. Bolje je, da je taka, kakor bi jej bila glava polna misli na moža in možitev. lo prikrajšuje, mladost in taka deklica zgodaj ovene. Mati ga ni umela, previsoko je govoril. Saj seia tudi jaz vedno mislila, kdaj bo kdo prišel, in ko je prišel, sem ga bila vesela, zato pa še nisem postala slaba žena,« je užaljeno rekla. Kratko je patra pozdravila ter |e izginila v kuhinjo. Štefana rnu je rahlo očitala; Govorili ste o dobrih zakonskih ženah, saj veste, ka) mislim o teh stvareh.« ; Štefana,« je rekel pater, ki je stopil nekaj korakov proti stopnicam, da bi ga mati ne slišala v kuhinio, >li ne veš, da se flovek lahko posveti v vsakem stanu?* »Da, v tistem stanu, ki ga nam je odločil Bog,« je odločno odgovorila. Pater je na tihem občudoval njene modrt odgovore. Potem reče: »Deklica, ti si še mlada, življenje pa dolgo, in Bog lahko pozneje kaj druzega c>d tebe zahteva, kakor danes. Samo, da se vsi-kdar ravnaš po volji božji, bo pa najbolic in ne boš zgrešila poti.« Prijazno ga je pogledala, bai ve, da m« ie sveta njena srčna želja. Samo izkuša jo To pa dobro zna, svetega Štefana dan jt ža izkusila. Takrat sta si bila tudi navskriž, ,e-daj ga pa že dobro pozna. Malo se je za-smelujala ter mu je rekla: xPotrpile z menoj, sem pač trda v duhovnih stvareh in vsega ne urnem precei — Kako je bilo • sicer v samostanu? Je-li bila lepo? Poda mudi- se vata!« »Da, dete moje. bilo je lepo. Zelo- st> go. reči tam in v vseh učenostih podkovani Nekateri patri so pisatelji, drugi umetniki, ne/ kaj pa jih je učiteljev. Tudi jaz sem pomagal v šoli. Toda tam imajo druge knjige in pod-učujejo na drug način, kakor pri nas.« Dva otroka sta pritekla po cesti, že it daljave sta klicala katoliški pozdrav. Dobri-kaie se sta skočila k Štefani ter sta se v čela obešati nanjo. Tako pozno!- jih je kregala. Seveda, se je hudovala mala Milicla, »če je pa most podrt in je treba okoli in okuli mesta.« > Gospod Hendel ga je razstrelil, važno pripomni bratec Krištof. Štefana jima ie dala podobice. Oi. !:ak» sta otroka poskakovala veselja. Potem ta zletela v kuhinjo, in Štefana je bila zopet sama s patrom. Približevala sta se vratom, ker je pa'*r odhajal. Ljubi gospod, je rekla, -še nekaj M vas rada povprašala... Ste li bili na pokopališču?« Seveda sem bil lam. Lahko sem našel križ na grobu tvojega očeta Poškropil stiu mu grob z blagoslovljeno vodo. Tudi pri sveti maši sem se ga spomnil. Pa vedi, imel scu« mašni plašč z granatovimi jabolki, tisti, ki si ga ti napravila.- Jaz?< je zardela. >-Kdo vam je povedal?. Že vem. Pater Kuzmina > Je-li še moj bršljan na grobu,« je ■''X: šala, ali je pozebel?« Nisem pazil, zdi se mi pa, da je nekaj zelenega na grobu. Pa zakaj me izprašujcS take malenkosti! Saj sem ti že povedal, k»j se najbolj poda na krščanski grob.« Da, da, molitev,« je odgovorila Štciani, Prišla sta do vrta. Na suhi veji je veselo žvižr gala senica. Deklica jo z nežnim prstom pokaže patru in mu pravi: »Glejte, prečastiti gospod, lo je prvi ptiček letos, vam na čas* poje, ali slišite?« Beži, beži,« je zamahnil pater z roko Spominjam 8« puščic. Ko sem bila še čisto majhna, |e razsajala v deželi nalezljiva bolezen, če se n* motim, so bile rjave koze. Takrat sem bil« tam z očetom in materjo. O, kako 60 ljudi« Štev. 51 klicali: ,Za božjo voljo, obrni se od nas, zapusti nas , — obmolknila jc in sc jc malce stresla. Bilo je strašno, pa lepo, jc rekla potem. >Na grešnem svetu ni lepšega, kakor je vera,- je z globokim glasom pripomnil pater. •»Prosimo Boga za tako vero, ki premaga božjo vsemogočnost. . . Tudi zadnjič so bili Kimarji v Vengu. Pravijo, tla se jc na Laškem zgrudil na cesti neki mož, na katerem t.!emnesta. jaz bi bil tudi rad pater, da bi tudi mene lepo pogledala O ta deklica, ta deklica!. Lepa kakor angel, mrzla kakor ikriljnik. Kdor ji ujame srce. hentaj! — ta je dobit.« VIII. Vznemirjajoče vesti so se širile po deželi: V Faenci je padel s konja neki vojak. Ko so ga pobrali, je bil poln modrih kužnih ku). Iz Aleksandrete je prišla ladja benečan-»kega vojvode, in sužnji so pripovedovali, da v Alepu že dva meseca divja kuga ter da so izumrle že cele hiše. V Benetkah je ponoči stal^ bel mož v du-hovski obleki v cerkvi alle Frari na leči in |e molil mrtvaško opravilo — Neki doktor je rekel, da letne številke, ki imajo petico na četrtem mestu, pomenijo kugo: Leta 1585. je bila kuga v Lionu, leta 1605. pa v Neapolju. Mi pa pišemo leta 1615. Take in enake novice so bile napisane na slikanih letakih, ki so jih trosili po deželi Sotujoči knjigarji. Tudi v Štajerju so jih možje i žene pridno brali. Bilo jih ie groza, toda tolažili so se, da je Faenca daleč, daleč tam za deveto goro, Alepo pa še mnogo bolj daleč Kje je Azija! Koliko gora bi morala kuga prekoračiti, koliko morij prepluti, da bi prišla k nam. Štajerski zdravniki so se pa sumljivo ozirali proti nebu in so skrbno opazovali vrera-nike. Rekli so, da je zelo nevarno, če precej po najhujšem mrazu nastopi toplo, južno vreme z mehko sapo, da precej začne brsteti zelenje. Če bo še naprej pihal jug, se nc ve, kaj hudega bo še vse prinesel mesec sušeč. Takrat je prišel v Štajer slavni Mignoni, cesarja Matije telesni zdravnik. Iskal ie zdravilnih vrelcev zoper protin. Eden |e izviral tudi v Pirahu blizu Štajerja, na posestvu Ber-tolda Hendel. Tudi tega je hotel videti ta gdravnik, ki ni zdravil z raznimi zdravili, marveč s spremembo zraka in z vodo. Mnogo J'ih je že ozdravil na ta način. V hiši Ber-olda Hendel se je sešel z mestnim sodnikom 'Joahimom Hendel, ki ga je potem tudi obiskal na njegovem domu v Vogelzangu. Hendel mu je pokazal bolnišnico, ki jo ie zdatno povečal in z vsem potrebnim in koristnim opremil. Zdravnik je rekel, da take bolnišnice ie ni videl. Če bi prišla kuga, bi bil Sta-jer na boljšem, kakor sam Dunaj.« Hendel je rekel: »Gospod, to ie previdnost. Sicer pa kuge k nam ne bo, zato bom skrbel jaz. Treba je ohraniti hladno kri, treba ie strahu, in reda, pa železne roke, fn ne bo ■lige nc v Štajer, ne na Dunaj.« >Li res mislite, da ne7* |e začudeno vpra-1*1 zdravnik. -Doslej je ves svet smatral ku-\o za višjo silo, vi ste prvi, ki drugače so- £ Dva dni pozneje je prišla v štajer vest, da ie kuga že v Beljaku. i . ,lo'-0p.et K ,ves Štajei v strahu. Tudi Leta |e prišla kuga — Bog in sveti križ božji — iz Runa v Stajer! Takrat je bežalo v blaznem strahu mnogo meščanov z ženami in otroci vred v gore pa so šli ravno nasproti Kugi. ki |e v oddaljenih krajih že grozno morila Staierci pa niso vc-dcli zato. Da bi se sedaj ne zgodilo kaj podobnega. |e 7. bistrim očesom z železno roko poskrbel sodnik Hendel. Spisal je na meščane kratek poziv, ki ga je dal nabiti na mestno hišo Poziv se je glasi! Trosijo se vse mogoče reči. resnica pa je ta: Dve ženski sta umrli v Be-l|aku. ena na kozah, druga pa na bulah (ni zapisa : kužnih) Beljak je oddaljen od Šta-leria deset d ni hoda, loči ga od nas mnogo gora in voda. Ni nevarnosti, da bi bolezen ml vse potrebno Okazal je preiskati vse vodii|ake, slabe zasuli. Mesogledom je dal strogii navodila, mitničarjem jo dal tajno povelje. naj se vse blago, ki pride iz juga pre-kadi i vrelim jesihom potem šele sme v mesto. Potniki iz juga se morajo najpreje na mitnici kopati in se preobleči potem jim je pot v mesto prosta Pa le ne očitno, da se ne bega ljudstvo. Naj niti ne sluti o nevarnosti, kajti strah pospešuje bolezen. Da bi pozornost ljudstva obrnil drugam, je Hendel napovedal strelsko tekmo, kakor se je vršila v minolem poletiu, samo naj se ne pošiljajo povabila v tuje kraje. Srečke za tekmo, ki naj se vrši četrto nedeljo v postu, je zopet Hendel podaril: ste-klenjeno cesarjevo podobo, zelenosvilnate zastave in več sto vatlov najfinejšega sukna. Veselo so šli vsak večer štajerski fantje ven iz mesta na vežbališče in so se vadili v streljanju. Skoraj je bila že pozabljena nevarnost, ki je pretila od |uga gori. Toda strašno očitno se je približala že naslednje dni. Nekega popoldne meseca sušca prijezdi po Železni cesti neki jezdec. Na mitnici pri novem mostu pove, da prihaia iz Ajzenerca ter da ima pri sebi važna pisma od komor-niškega urada, ki jih mora nemudoma izročiti mestnemu sodniku Hendelnu. Potnik prihaja iz juga, zato ga ne puste naprej, temveč ga hočejo — kakor veli zapoved — štiri ure zastražiti v skednju poleg mitnice. Tujec je najodločnejše ugovarjal, zahteval je prosto pot, kajti pisma, ki jih nosi pri sebi, so silno važna in morajo takoj v sodnikove roke. Če se zamudi samo štiri ure, bo moral drago in težko plačati ves Štajer. Pokazal je tudi pečate: dva sta bila od komorniškega urada eden je bil nadvojvod-ski iz Gradca. Ko so se mitniški uradniki med seboj prepirali, naj ga li izpuste ali ne, je tujec odjahal čez most v mesto. Bil je črno oblečen kakor železninarski rudokop; spredaj na klobuku je imel dve črni kladivi, ki sta bili podobni mrtvaškim kostem. Kamor je prišel, se mu je vse umikalo; Kakor strela je švignilo po mestu, da prihaja z juga ter da se ni pustil razkužiti ob mitnici. Vse je ugibalo, kdo da je, kaj prinaša, pa zakaj se mu tako mudi... morda nosi seboj skrivnostni lek zoper — bognasvaruj — kugo... Ta lek baje prirejajo iz živega srebra .. toda živega srebra vendar ne kopljejo v Aizenercu v Jans-puhu... »Čujte, . so ga nekateri spraševali, »gospod, vas li pošiljajo zdravniki in imate li seboj živo srebro?«... Črni mož pa se ni menil za nobeno besedo, jahal je naprei do mestne hiše. Ker ni bilo tam sodnika, se )e na mah obrnil proti Vogelzangu, kjer je stanoval sodnik. Po gorski cesti sem ie pritekel šolarček ter je venomer na ves glas kričal. »Črna smrt prihaja, črna smrt je tu! Joj! vse se je umaknilo in poskrilo po hišah, vrata m okna so se zaprla. Črni mož ni srečal na poti v Vogelzang niti ene žive duše. IDalje.) Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po br%7t kakega ojfbitka. MM arled 8. Milo i pik ' _Glej Inserat! Menaža. Pise Stanko Bor. Na Oslavju smo .v1 skrivali po jamah, ki so jih izkopale granate, drugih kritij ni bilo. Žičnih ovil- ni bilo, sovražnik jo bil tako blizu, da smo tuli vsako glasnejšo besedo. Udje so nam otrpneli od neprestanega ležanja po. dnevi, na noč smo upali, ali z nočjo ni bilo boljše. Mesečina je bila, vso naše gibanje so opazili. In ploha krogel se je vsula z njihove strani na vsako senco, ki je hušknila po strahovih) razrvaui zemlji, ročna granata jo bila odgovor na vsako glasnejšo besedico. Po strašnem dnevu — ves dan je sipalo topništvo bobneč ogenj na nas, neprestano je silila pehota naprej, petkrat so silovito navalili na nas — po strašnih urah, minutah, sekundah, v katerih-se je že sklanjala smrt k meni, da mi pritisne na čelo svoj hladen poljub, pa se vedno in vedno zopet premišljala, ali krožila je neprestano okrog mene, po teh strašnih trenutkih se me je lotila zvečer nestrpnost kot mrzlica. V glavi mi je šumelo od neprestanega pokanja podnevi, stok ranjencev jo odmeval po njej. vzdihi umirajočih so so zarisali v spomin, ko v mrzlici sem mislil na minule strašne trenutke, na brezupno sedanjost, na Jutrajšnji dan, ki bo morebiti še teSJI ko današnji. »Vse naj hi bilo, ali. sem čnl razgovOE v sosednji jami. »Da da!« Molk. Ne, to je res preveč!« »Preveč!« »Bori se, umiraj — pa brez menaže!« »Da, brez menažo.. ..< »Vi mislite na menažo?« sem se zdrznil, »Po lakeiu dnevu med to trumo mrliče v...a Molk. »Kako morete misliti na menažo?« »Hm, lačni smo, pa mislimo na menažo.« »Dobite jo!« sem reki'I odločno, legel na trebuh, sluga me je s plaščem pokril, in pod plaščem sem pri električni svetilki napisal na listek, da zahtevamo menažo, naj kakorkoli narede, menažo moramo dobiti. In poslal sem dotičnega, ki je izrekel, da je Inčen, /, listkom nazaj. In po rojili vrsti sem razglasil, '(» priilo menaža. Lahi so bili Cujeei, prav gotovo so čull zadovoljno mrmranje, ki je sledilo razglasu, zakaj živahno so nas začeli obmetavati z ročnimi granatami. Ni mi bilo do jedi. ves dan nisem ničesar zavžil, vendar nisem čutil gladu; prazen jc bil želodec, vendar bi ne spravil vanj trohico najboljše, najokusnejše jedi; ali je bil preveliki napor, ali okužen vzduh. ki mi jc pristudil vsako jed. ne vem. Občudoval sern železne živce teh ljudi, ki se v teh urah vesele mcnnže, in sem se veselil z njimi, da jim bo ustreženo. . Ali pretekle so ure, in menaže m bilo; tisti ki sem ga poslal, se ni vrnil. Poslal sem drugega. Prinesel jc vest. da je prvi ranjen ln leži pri potoku. Menaža je nekje na cesti doli 43 proti Pevmi. Ali kako naj spravijo kotle v roj no vrsto? Konji ne morejo (lo sem, kuharjem nositi je predaleč, sovražno topništvo neprestano strelja na steze in cesto in vsena-pkoli. In sem povedal ljudem, da je tisti ranjen. da čaka menaža, pa jo nima kdo prinesti. Jiako strelja topništvo, sem jih opozoril in (vprašal, ali vztrajajo na tem, da pride mernika. Vprašanje je bilo odveč. Seveda so vstra-(jali. In prostovoljci so žli ponjo. Davno jo minila polnoč, prodno so se trrnili. dva sta bila medpotoma ranjena. Postavili so kotle v granatne jame, polteni so začeli hoditi z levega krila stotnije po ijdva in dva, in vsak je prejel za dva. V napetosti živcev nisem mogel spoznati, ali zato, (ter nisem mogel sam jesti, kako more biti ta jtnenaža vredna treh mož, ki so bili radi nje ,'jtežk.o ran ioni. žal mi je bilo, da sem tvegal ^TtetJivd'*5WSetJe> Nsr?.v"°st-jV meni, ko som videl, kako brezskrbno fekajo Ijn pokonci tekajo z jedilnimi skledicami do kotlov in nazaj. Ogenj in nevarnost in smrt, jki so jo sprehajala med nami, jih je malo brigala. Čarobna sila. ki tiči v besodi »menaža«, jih je ko omamila. Trikrat som moral prekiniti razdeljevanje, tako so začeli sipati Lahi Svinec in železo na nas, tako pozornost so {vzbujali ko omamljenci s svojo nestrpnostjo: Ičimprej dobiti menažo. Ko pa je začel eden na glas govoriti in se prepirati s kuharjem, me je vzbodlo ko s šivanko. In sam sem po-tzabil, kje sem. nisem opazil, kako so začeli Lahi živahno streljati in metati ročne granate ko za stavo na nas — planil som na nogo. »TI? Kdo si ti?« In v hipu sem bil odločen — sedaj je začel skoro kričati — da za kazen 110 dobi Jnonaže. V prihodnjem hipu sem sklonil — blizu mene jo nekdo zaklical rodno mator, bil jp ranjen — da sploh pošljem kotle z menažo nazaj, drugače zgubim polovico stotnije radi te bore menažo. »Gospod poročnik!« je zaklirol proti imeni. »Človek, ali si ob pamet?« sem v silni Sezi izustil, stisnil pesti in bil isto odločen, da B.torirn, kar sem sklenil v prejšnjem hipu. Zaenkrat som so pa moral naglo skriti v jamo, drugače rni spomin na to nesrečno menažo ne odide. Skokoma in ne glede na krogle, ki so gosto frčale okoli njega, jo planil od kuharja proti jami, v katero som izginil. Že na robu in prodno se je dobro sklonil, mi je pomolil jedilno skledico pred nos in rekel: »Poglejte, gospod, in recite ...« »Da si znorel, rečem, ničesar drugega!« Born rekel, ga prijel trdo za ramo. ga potegnil y jamo in stresel, da je pljusknila juha iz jedilne skledice. Znorel si... ČuJ...!« Zopet je nekdo v bolečinah poklical svojo mater. »Gospod poročniki...« »Molči, nesrečnež! Ali ne vidiš, ali ur ču-ješ?...«Da, vročnica rne je morala kuhati, z ,vso močjo sem ga stresel za ramo. »To jo tvojo delo!« »Cujte me!« »Čakaj, ti čuješ...« Odločno se je otresel moje roke, pokleknil poleg mene in rni molil jedilno skledico pod nos, začel vzrujnno in me ni pustil do besedo: »Vseeno rni je, prav vseeno! Tu umiraj, umri in še stradaj zraven! Lo poglejte in recite, ali jo to menaža za štiriindvajset ur takega Življenja ko jo tu? Voda, sama vodu! VI, košček mesa in pet fižolov v njej I Vseeno mi jo, prav vseeno!« In izlil jo juho pred rriojc nogo. Govoril pa jo s takim glasom, da je iz vsake besede zvenelo, kar kuhalo so je v njem, in oči so rnu v mesečini sijale v temnem ognju. Osupnilo me jo. Prodno sem pomislil kaj bi mu odgovoril, se je po vseli štirih priplazil kuhar k nama. »Gostega bi rad, vsi bi rudi samo goste gosle mennžc. Ali kje naj vzamem, čarati ne znam! in če dam enemu gostejšo, dobi drugi eamo juho...« »Tako menažo nam dajo za plačilo, kar Brno danes prestali...« Trdovratnojše in temnejše ko prej so zvenele njegove besede. ;Gospod poročnik!«... je rekel kuhar. »Molči!« ga je prekinil. »Tu umiramo! Hočem in trdim, kdor hoče, kdor nas sili, da umiramo, naj nam da tudi jesti. Umirati in stradati — ha!...« za liip je prekinil svoj govor. nato je rekel zopol v čisto drugem — vse prej ko pomirjenem tonu: »Gospod poročnik, aH dobim gosto menažo?« »Pn mu daj!« som rekel kuharju. »Dobro! Ali na vašo zapoved in odgovornost! Ako dobijo drugi samo juho in se pridejo zopet k vam pritožit...« Zmignil jo z ramo. Odšla sta h kotlu. Jaz pa sem naglo smuknil iz jame, preplazil par sosednjih jam in se stisnil v plitvo jamo, kjer 1110 gotovo ne bo nihče iskal. Slugi, ki je ostat v prejšnji jami, sem naročil, da pove vsakemu, ki se pride pritožit radi menaže, dn sem odšel daleč tam na levo krilo stotnije. Tc in/onot Skoki. Zlasti Angleži in Amerikanci se vadijo v skakanju. Nekateri skačejo samb na visoko, drugi na dolžino, nekateri uporabljajo pri skakanju dolgo palico, s katero se uprejo v tla tedaj, ko odskočijo. Nimajo pa pri skakanju nobene deske, kakor to vidimo v naših telovadnicah. Neki Amerikanec Ilorine je skočil čez dva metra visoko, s pomočjo palice pa amerikanski dijak Gardner štiri metre. Na dolžino je pa skoči enkrat Irec Connor nad sedem .netrov in pol. To moramo izmeriti, po- Albatros. Marsikdo je že čital, da spremljajo velikanski ptiči, Albatros imenovani, ladje na odprtem morju. Naenkrat se prikažejo, se vsedejo na ladjo, gredo z njo naprej, spet izginejo. Na otokih Tihega oceana jih je bilo včasih na milijone, sedaj so jih pa že zelo pobiK. Zlasti Japonci so jim nevarni. Ptice so namreč pravi velikani, od konca ene peroti do konca druge merijo do štiri metre. Na otoku Laysan in na manjšem bližnjem otočiču jih je bilo pred 20 leti še nad poldrugi milijon, leta 1909. samo še pol milijona, od leta 1909. do 1911. se je število zopet pomnožilo. A l. 1912. so jih Japonci ukradli kar pol milijona in ostalo jih je samo še 200.000. Sedaj so pa stroge na-redbe, kdaj smejo albatrose streljati, kdaj ne, in število se zopet dviga. Buitensorg. V zadnji številki »Domoljuba« je brez urednikove vednosti prišla pod zgornjim naslovom notica, ki ni bila na mestu in jo s torn popravljamo. — Uredništvo. Iz šolske naloge. Milton je bil velik pesnik, spisal je: IzguDljeni raj. Potem mu ie pa žena umrla in je napisal veliko delo: Žopet dobljeni raj. Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob prorani smrti naše nepozabne hčerke in sestre Francke Černe izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so drago pokojnico spremili k večnemu počitku. — Srčna hvala častiti duhovščini ter domačim pevcem za ginljivo petje, vsem sorodnikom in znancem za ohilo udeležbo. Srčna hvala dalje domačim fantom in dekletom za prekrasni venec ter rodbini Vrtačnik-ovi za podarjeni šopek, kakor tudi Marijini družbi za obilno udeležbo. — Dog plačaj I Kožarje, dne 12. dec. 1018. Kupim za some smrekove storže, la.eno In deteljno seme. Prodam dobro Strojno olje kmetovalcem. Jos. Jezernik, trgovec, Stob, p. Domžale. 5089 „Jugo" milo za pranje zboljšana vrsta, bela, v kosih po četrt kilograma, 1 zaboj 25 kg (t. j. 100 komadov) 11« K tranko zabol iz Zagreba. S poŠto 4 kg neto 28 kron franko. Pošilja po povzetju zavod zt eksport M. Jfinker, Zagreb št. 1, Petrlnjska 3. Z naročilom 8e prosi poslati tudi polovico zneska. Rezan in tesan les ter bukova drva kupujem franko vagon postaja oddaje. Ponudbo na naslov: Anton Reschltz, lesna trgovina, Ljubljana, Pisarna Dvorni trg l/II Oklic. Dne 17. novembra 101S so ml Je Izguir' W lovski pes - brak Lovil sem ta dan v Zavratih pri Sodražici na Dolenjskem. Pes jo vzdignil srne in gnal čez lloncar v Blatnek. Vrnil se ni. Sodim, da se jo kam zatekel. Pes je namreč iz Srbije in je bil ta dan prvikrat v naših krajih na lovu. Je 6 let star, približno 40 cm visok, tršat, dolgih ušes, dolgega repa, po glavi in nogah rujav, po hrbtu črn, ena prva noga v stopalu bela. Ime mu je „Barčo". Kdor mi ga najde ali mi vsaj pove, kje se nahaja, dobi 100 K nagrade Dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta, številka 8. Primeren dar najfinejše, pravo toaletno milo. 6 malih kosov K 24-— 6 velikih kosov K 3G-— 12 „ „ K 44-- 12 „ „ K 65-24 „ „ K 61-— franko na vsako postajo. Denar naprej I Leop. Zeisler, Zagreb, Margaretska ul. 6/1,odd. 10. Hlapca in služkinjo ki bi bila poštena in pridna, iščem za nastop ob Novem letu. Plača po dogovoru. Ponudbo na: F. Rebolj, trgovec, Krka, Dolenjsko. 5036 ZOBOTREBCE vseh vrst kupuje po najvišji ceni in v vsaki množini tvrdka Mihael Omahen, Višnjagora, :-: Me pušhe:-: caliber 16. in 12, so naprodaj pri F. K. Kalser, puškar, šelenburgova ulica štev. C. Ljubljana, KHK»iB ^^ v vsaki množini v izvirnih zavojih po 50 ali 100 kg za ceno po K 2-70 kg neto iranko Bosanski Brod (v znvojih po 50 kg naplačilo K 3'— za izvod) naroča so pri Bosan. deln. društvu za elektriko, Jajce, Bosna. — Plača naj so naprej po poštni nakaznici v Jajcu, večje vsoto pa potom Industrijalno banko v Sarajevem na račun gorenje tvrdko. - Primanjkljaj na transportu trpi kupec. z Jabolka ~ se kupijo ali zamenjajo z drugim špecerijskim blagom ali usnjem. Ponudbe na upravništvo Domoljuba pod šifro: „Lepa jabolka" 4990. «t, 1038/Pr. Razpis. 4664 Popuiniti j« 12 službenih mest za provizorne nireinike moškega spola t deželni bl.znlcl na StadcBcn. S to službo je spojena pravica do prostega stanovanja (brez družine), hrane, službene obleke, in nagrade mesečno 60 K v prvem letu, M K v drugem letu. Po dveletnem zadovoljivem službovanju in po prestanem strežniškem izpitu se bo kompetentnemu oblastvu predlagalo, da se pro-vizorni strežniki stalno namestijo s primerno višjo plačo in s pravico do časovnega napredovanja in Starostne preskrbe. Za časa provizornega službovanja v prvih dveh letih velja za obojestransko odpoved štirinajstdnevni rok. V smislu službenih določil za provizorne strežnike prosilci ne smejo biti stari manj kot 25 in ne več kot 35 let, Prošnje, katerim jc priložiti dokazilo telesne sposobnosti, rojstni list, domovnico, zadnje Šolsko spri-ievalo ter spričevalo o nravnosti kakor tudi iz baz o dosedanjem službovanju, je vlagati oseb-n o pri vodstva deželnih dobrodelnih zavodov 7 Ljubljani do 31. decembra 1918. Tam se dobivajo tudi podrobnejša pojasnila. Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave. V L j u b I j a n i, dne 22. novembra 1918. ———————————————- Mlini za dišave ..... 'jfft-lrricrni za vse namene, prodaja tvrdka ADOLF OPPENHEIM, Mor. Ost-rova Briickeng 13. Zahtevajte prospek-T5 te ln pobližja pojasnila. 6 iffr -1.-i- miši - podgane stenice-ščurki Jzdclovanle in razpošiliatev preizkus. radikalno q£inkuiočega unifevaln. sredstva, ta katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma Zs podgane in mili K 5-—; u &£tirke K 5.—; tinktura ta stenice K t'—; posebna močna tinktura za stenice K 5"—J »m Sevale C moljev K 2'—; prašek proti mrčesom M* A Kt tinktura proti ošem pri !|udeh 3 K; mašilo za nšl pri živini 2 K; prašek r.a uši v obleki in perilo K 2'—j tinktura za bolhe pri pseh K 1'50; tinktura proti mrčesu na a»'l)u in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 3'—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončevanje mrčesa M. Jiinker. Zagreb 1, Petrinjska ulica 3. "" 500 kron vam plitCfim, ako vaSa kur|a ofesa, bradavice, otlščancl ne Iz-ulneio v ireh dneh brez bolečin z tnoilm uničevalcem korenin „Hlabal?am '. — -- Lonček z ismsivemm pismom 3 K, 3 lonCKI 7 K. 6 lonCkov II K. Na slobne sabvslnlb In prlsnalnlh pisem. Zob( bol odsiranl ,,Fldes , pri na|trdovratne|Sem revmatičnem zobobolu. ko odpovedo vsa druga sredstvs. In pri volllh «ob«h. Ako brez uspeha, denar nsisi. Lena 3 K. 3 tube 7 K « tub II K. Remenp, KoSlee (Kassn) I. Postiach 12 C 24«, Ogrsko. 1 SMRTI podgane, miši se popolnoma zstro s sredstvom »Rattentod«, Ako nI uspeha, s. denar vrne. Stotine zahval. Cena K 3 Skatlle K 9--. Stenice, nll, bolhe, ščurki se unldlo z zalego vred radikalno s »Tblera«-sreditvom. Cena: K S kartone 7 K. PrsSek proti mrCesu dodan K 2--. Kemeng, Kastfcan, I. Ogrsko, Poštni predal 12-C. 344. Razširjal te »DOMOLJUBA"! Živinorejska zveza v Smarci, pošta Radomlje, proda 3 vagone finega portEand-sementft za izdelavo strešno opeke in za napravo jasli in tlaka v hlevih. — Istotam se dobi 150.000 zidne opeke za spomladansko zidanje. — Proda ne večja množina dobrih vreč za cement in žito, kakor tudi razno drugo blago za kmetovalce. 467« Edini slovenski zavod brez tujega kapitala <«: VZAJEMNA ZHVHROVHLNICH proti poiarnfm Škodam iti poSkodbi cerkvenih zuonoo LJubljana, Dunajska cesta 17, Ljubljana. Zavarovanja sprejema proti pojurnim škodam: 1 raznovrat.no izdelane stavbe, kakor tudi stavb« med časom zgradbe. 8. vno premično blago, mobilije, poljsko orodje, strojo, živino, zvonov« in enako, S. vse poljako pridelke, žita in krmo, t zvonove proti prolemu, &. sprejema tndi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in drago kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podietja, obrti kakor tudi posamezne osebe ra deželno niž|ea»stri|Bko zavarovalnico, od katere ima tudi dežela Kranjska podružnico. Varnostni zaklad ln udnlne, ki so znašalo 1. 1910 K 90« 828 91, s< poskočile koncom I. 1917 na 1,081.838'64. Tedaj, čimvcOjo znnin-.anio za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. Ponudbo ln pojasnila dajo ravnateljstvo, glavno poverjenlštvo v Celjn ln na Proaeku, kakor tndl po vseh farab nastavljonl poverjeniki. Ceno primerne, hitra conitev in takojšnjo izplačilo. rezano in mešano kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Matija fodkrajsek brivec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 32. najbolj trpežno vrsto so dobi pri tvrdki loan Jelačin, Ljubljana Emonska cesta 2, 4798 UP USTANOVLJENO LETA 1893. i n REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENIM JAMSTVOM, dovoljuje članom POSOJILA proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. — Vračajo se posojila v 7'/2, 15, 22V3 ali 30 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naf se obrne na pisarno -:: v LJUBLJANI, KONGRESNI TRG št. 19, j:- ki daje vsa potrebna pojasnila. ztm?tusdpr hranilne uloge "g; Društveno premoženje znaša koncem leta 1917. K 489.431 79. -- Deležnikov le bilo koncem leta 1917. 1421 s 14.855 deleži, ki reprezentujejo Jamstvene glavnice za K 5,793,450 —. ter Priporočamo kolinsko kavino primes v korist oBmejnim Slovencem/ Zastonj dobi vsak na Jelio no eehik o zlntnini, srebrnim ln godalih. Violine po K 40-- Si.- In viste. Dobre harmonike •K 15--, r«--, HI - dvovrstne dunajske harmonike K 12(1.141. trivrslne K 700, 4(*i in vlSic. Zamene dovoljena ali denar nazai. PoSilla po povzetju ali predplačilu razpošlli. Jan Konrad, Brflj 1991, c. tnkr. dvorni založnik, ČeSko. Krema za britje va brez vode. 1 porcelanasti lonček 7 K, 1 ducat 60 K.. Milo za britje r^lt 9 K, 1 kU 34 K. - 1'oSilja sc proti naprejpošiljatvi denarja JVL Jiinker, eksportna trgovina, Zagreb 1, Pctrinjska 3 III., Hrv. Pristno TOALETNO MILO lino diSeCe komad 110 cjr 5 kosi K I.V- c kos. K 28 - . 12 V ' K M- rriitio «n»irt iiiiulTiAl.S1) MILO za kg kron 26 — PoSilla proti predplačilu M. Jtiuker, izvozna tvrdka Zagreb 1, Petrlniska 3. — Hrvatsko. Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestim sredstva za krmila. I)a to krmo živina, jierutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša " krat na teden krmi, ena jiest polnn Mopf n" t0 J0 ri vsakem trgovcu. Glavna zaloga: lekarna Trnli6ezy zraven rotovža v Ljubljani. Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v 1'arizu, Londonu in Itimu. — Na tisofe kmetovalcev hvali ln rabi „Mastin". Srbečico, liSaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skabolorm" mazilo". Popolnoma brez duha, no maže. Poskusni lonCek K 4-— veliki K 6 — porcija za rodbino K 15-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem :elenu, Ljubljana, Marijin trg. 1520 Pnr.ite m, varstveno znamko t,8lEnboiormu I 1 Zobotrebce kupuje po najvišjih cenah PETER KOZINA & CO„ LJUBLJANA, BREG 20. 4173 Zavod temelji na vea.iomnosti. — rrc-spekt) zastonj in loštcine prosto. Sj osobni zastopniki se sprejemajo rod najagornejšimi pogoji. 1S3.' —S III III B—BEW——1 mmr Popolno belo platno ~ma morete dobiti z vporabo našega lzbornega luga PRAŠEK Zfl PLATNO. Velik prihranek fn malo truda pri pranju. 1 zavoj 150 gramov K 1-—, 250 gramov K 1-50, 450 gramov K 2-50. Ssjmstij jc jncrs naročili 10 zavojev' Pri naroČilu 5 kg popusti Razpošilja se po povzetju. Prodajalci dobe popust. Zavod za izvoz M. )Mtl »JiM-^ (Zakonito zuvarovau.) Moj Unlvaraal-ro&nl mlin ie irboren za niletevmaka, dišav, sladkorja, kava, ovaan. rlža, orehov Itd. Ta mali mlin ho je tekom vojake izborno obnosel in Be laliko porablja za vsako vrato mievske-ga izdelka. Teža okolu 1 kg. Cena K 24'—. Unlversal-mlln za meso K 60 -. Mlin za drobljenje kosti K 320-. PoSitjft se r. Danaja proti predplačilu zneaka po generalnem zaitopatvc Maks BOhnel Dunaj IV. Margarctenatr. 27. odd. F. «7. Prospekt zaslon]. Izdaja konzorcij .Domoljuba". nranisha deželna podružnica n. a deželne življenjske ln rentne nezgodne ln Jamstvene zavarovalnica v Ljubljani, Marije Terezije ceBta 12/11 sprejema zavarovanje na doživetje ln smrt, zdiuženo tud z vojnim rlziko, otroških dot, rentna ln ljudska nezgodna ,n jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnmt. Nizke premije. N m iugotiii. i z.i ^i ft' . av»ri,vai i" UU55M P050JILMOp registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do 1. ure in jih obrestuje po brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-tl od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. ^Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Vloge v ,,Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. — Stanje hranilnih vlog je bilo M— koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron. S Itk-ti saa^iaasaaaaaar^a^^sasgiT --snJl Odgovorni urednik Josip ___________ Tiskala Katoliška tiskarna. 7nctnnniiri za prodajo strojnega olja C«aaiopillIVl za vse tovarne, za avtomobile, motorne pluge, mažo za vozove, tehn. vazelin, surogatni firnež in barve se sprejemajo za takojšnji nastop. Oglase naj se pa le lizurjeni gospodje. Ponudbe na kemično to-jvarno Hugou Polak, Kral. Vinograd?, Jiing-gianova trlda 33. 4811 H- SUTTf4ER hjubljani št 1 Največja izhera ur, zlatnine, svetovnoznana Fazpošiljalmea SrSbOlIlIC!