Dopisi. lz Celja. NašiNemei so si stvorili zdaj tudi »Germanenbund«, da bo nazaj priboril nemško zemljo, v katero so se vtihotapili zviti Slovenci. Tako oznanjajo naši pragermani po »vahtarci«. Pravijo pa vendar, da nočejo z nami vojske; »mir« bodo zapisali na svoj prapor; grdobe narodnega vojskovanja se hoeejo ogibati. Živeli torej pohlevni bratje Nemci! Nič manje tolažljivo za nas, Slovence vsiljence je izjava, da hočejo svoj »germanisch nationales Wesen« z vso miroljubnostjo ne samo gojiti, »pflegen«, ampak tudi seistiti, »reinhalten«. Da, ko bi bili >vablarca« in njeni soinišljeniki dosledni, pa bi svoje čete trebili plevelja, ki jih prerašča, kmalu bi bil mir. Plevelj, slovenske uskoke, renegate izlrebite iz svojih vrst in ne bo več vojske! Nemci, pa ne renegati, in mi Slovenci se bomo lahko sporazunieli. Ni zastonj, da so se pri vseh ljudstvih uskoki kot ljudski iz- vržek budo kaznovali in najbuje zaničevali ter še zdaj ni bilo in ni, razun pri našib po sili Nemcib, grjega madeža, kakor uskokom biti; ti so povsod najhuji sovražniki svojega izdanega naroda. Spravite, vi Celjski, vi spodnještajarski Nenici pri vašem »reinhalten« to narodno spako iz svojih čet, in dosegli bote, kar si kot geslo stavite, niir! Se ve, da bi pollej, če bi toliko moralične moči imeli, tudi več ne bilo »vahiaree«, pa bi je tudi ne potrebovali, kajti mir bi bil. Pri pomanjkanji nemčurjev zmanjkalo bi vam vojakov, ki bi slovenski narod mogli napadati in' vojska bi bila sama ob sebi neinogoča. Dokler so pa vaša arniada pri čisto majhnih izjemab samo slovenski odpadniki, najl.jut.eji vragi svoje slovenske, pa zatajene in teptane matere, ne bote dosegli »mira«, saj ga itak ne želite in nočete. Nočete ga in prazno'je tedaj. vse vaše hinavstvo zastran ljubega niirii; kaj bi pa tudi počeli, kje iskali, kje našli zavetja vsi slovenski renegati, če bi jih ne okovarjala več blažena Germanija pod svojimi perotmi? Iz Vojnika. (Marsikaj.) Kakšno letanje in popraševanje je Slo ondan po »Slov. Gospodarju!« Nemčurji so stiskali skupaj svoje pametne glavice, iz katerih ao jim menda že davno kure možgane izkljuvale. Najbrž jim ,j(! najbolj vSeč tisto: »Kako se je nemškutar izpreobrnil«; zakaj kmetom tako govgre, da so Slovenei, kar so res, živijo in delajo pa, kakor Judeži. Po njih sadu, po njib življenji jib bote spoznali. In kadar začnem jaz njib življenje in delovanje, gospod urednik, Vam opisovati ter vzameni ščetko ali krtačo, da nialo tisle »plesnjive nemškularje«, kakor ,je naSe nemškularje nekdo imenoval, niilo skrlačim, tedaj se bo kar prah delal. In na vrsto pride vsak ob Hudinji, kdor je zoper slovensko Ijudsivo, da jib tudi drugi spoznajo in od njib ničesar ne kupujejo. Omenil sem zadnjič, da dobimo mesarja in danes Vain javljam, da od 1. aprila že kolje g. Karol Vrečar, ludi »Htari Vrečar« imenovan, da se razloči od sina, ki le na »tajč« kaj drži. Naj mu naši »Neinci« meso kupuje.jo, Slovenei bomo pa rajši pri »Stareni«, ki bo pobijal vole, ne pa Slovenee pri volitvi s svojim glasom. — Tudi pekarja imamo Slovenci svojega, namreč vrlega domoljuba Mih. Plevnik-a, tudi »Zgornji pek« imenovan. Ta tudi z dobro slovensko kapljico posireže in ne s «šnopsom«, kakor drugi. To je prav, Slovenci, le šnopsa in nemškutarije se varujte! — Družba sv. Mobora je priča, da je naš okraj slovenski. Zakaj VojniSka fara Steje letos 180 udov, po tem takem ninogo več od lani, ko jih je imela samo 93. Nobena krščanska hiša, zmožna slovenskega jezika, ne bi smela biti brez Mohorjevih bukev. — Hiralnica naša hira, ker za 150 do 170 bolnikov je prestora, pa le 12 bolnikov ima. Eden bolnik je že umrl. Prav lepo delajo zdaj okoli poslopja in prijetno bodo siromaki imeli. Tako je tudi prav, vsaj smo vsi ljudje enaki, siromaki in bogatinci. Vojniško novo šolo zmirom delajo — na papirju. Kdo je kriv ? — Tisli gotovo ne, kateri bodo največ za šolo plaeali. Zakaj ti bi radi, da se kmalu .napravi na podlagi narodnega jezika in ne »šulferajnska« nemška Sola, kakor bi jo neki nemčurji radi. Nemca pa ne najdeš pravega tukaj, če ga o sredpoldne »z dvema lahternama« iSčeš. Iz Ptuja. Odbor »Slov. pev. druStva« je v zadnji svoji seji določil za letošnji »Veliki koncert« v Šoštanji dne 14. avgusta 1892 sledeče pesmi: MeSani zbori: »Grajska bči«, Foerster: »Ljubici«, Vilhar: »Domovini«; Moški zbori: Nedved: »Avstrija moja«, Nedved: »Venec slovanskib pesmij«, P"oerster: »Gorenjski slavček« s spremljevanjera godbe. Večinoma smo te -pesmi že Iansko leto razposlali. Če bi se pa utegnilo pripetiti, da bi kje glasov pomanjkovalo, prosimo gg. poverjenike, naj *e v lem oziru neinudoma. obrnejo do odbora »Slov. pev. društva.«, da se zamorejo pesmi vežbati prej, ko mogoče. Ob enem prosimo gg. poverjenike, naj delujejo na to, da bi letošnji koncert presegel vse slavnosti, kar jih je vže društvo priredilo. Vsa slavna društva pa še enkrat uljudno opozarjamo na to slavnost, ter jih prosirao, naj se je v ogromnem šlevilu udeležijo. Iz Ljutomerske okolice. Letos so se že v vseb občinah — razun Ljutomera — vršile volitve novib občinskih zastopov. Seveda niso bili povsod izvoljeni prejšnji odborniki, pa naši okoličani so si zbrali zanesljive, poStene može sosede svojim odbornikom. Najbolj pornenljiva pa je bila gotovo volitva na Kainenščaku tik Ljulomera; tam je bil mnogo let občinski predstojnik neki Roman Nemec, ki je pisar pri Ljutomerskem okr. glavarstvu; vsikdar pa se je potegoval za nemščino in vlekel za Nemce in z nemškusarji. Kot hvalo in plačilo tega svojega delovanja so mn volilci na KamenSčaku in iz Radomerja naklonili to, da ga niso več volili niti v občinski odbor; ravno tako so volilci odgovorili njegovima pajdašema prijateljema Slaviču in Mavriču iz Kamenščaka, ki tudi nista več med občinskimi odborniki. Tako je prav! Umrli Ivan Frie bi se zdaj v mrzlem grobu sarnega veselja obračal, ko bi znal, kako častno in vrlo so se držali pri letošnji občinski volitvi Kamenščanci in Radomerčani. Iz Vranskega. (Posojilnica) imela je v svojem prvem upravnem leta t. j. od 15. majnika do 31. decembra 1891 prometa 78.081 11. 19 kr. Pristopilo je k njej 98 zadružnikov, izstopil pa eden tako, da šteje koncem leta 1891 še 97 zadružnikov, kateri imajo v deležib 1740 fl. Hranilnih vlog se je vložilo od 120 strank 30.927 fl. 39 kr., izplačalo pa 2510 fl. in je njib stanje s kapitalizovanimi obrestmi vred 28.572 fl. 94 kr. Posojil se je dalo v prvem upravnem letu 18.756 11., vrnilo pa 732 11. 51 kr., tako da njib stanje koncem lelo 1891 kaže 18.023 fl. 49 kr. Posojila so pri 86 zadružnik. Gisti dobiček /naša 107 11. 33 kr. Vsled sklepa občnega zbora odda se od čistega dobička istim zadružnikom, kaleri niso ob enem dolžniki, od njili deležev «6"/0 dividenda, katera znaša 24 fl. 7 kr.., ostanek čistega dobička po 83 fl. 26 kr. odda se vsled sklepa občnega zbora k splošnji rezervi, katera potein znaša 243 fl. 26 kr. Posebna rezerva znaša 177 11. 99 kr., obedve rezervi tedaj 421 fl. 25 kr. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud posojilnice in se obre.stu.jejo po 41/g",'\- Posojila se dajejo proti 6% samo zadružnikom. Uradni dan je vsako sredo od 9. do polu 12. ure dopoludne. Ako je v sredo praznik, uradnje se naslednj dan. Iz Braslovč. (Nemčurstvo. — Petje.) Kako olikani so naši nemčurji, naj pojasni sledeči dogodek. Pred necim časom bil sem v eni največi Geljski štacuni, katere gospodar je nemeur; tako tudi njegovi sluge. Kinalu za menoj pride tudi star kniet; kakor je bilo po obleki soditi, bfl je iz hribov doma. Nato se vstopi za omenjenega kmeta eden komijev, ter se na vse načine pači, zijale kaže in vbogega moža oponaša; tovariši pa se mu na moč smejejo in sirovo rogajo. Mislil sein si: naši najporednejSi vaški paglavei bi ne naredili kaj takega, posebno ko bi kako korist od človeka pričakovali, kakor pa li omikani (?) siroveži. Od tiste dobe sem se Se bolj trdo prijel našega gesla: »svoji k svojim< in to priporočam vsem Slovencem. Ako se vsi popriinemo tega gesla, kar se bo prej ali slej zgodilo, zgodilo se bo neničurjem to, kar se žabam zgodi, ako se jim mlaka posuši. Pri tej priliki mi je omeniti naše vrle pevce fante, kateri so se v kralkein času pod vodstvom našega pridnega organista gosp. Šušteršiča toliko izurili, da zdaj že pri službi božji lako lepo popevajo, da posluSalcu duba nad zemeljske višine povzdigujejo. Le tako naprej!