32.	V Ljubljani, 7- avgusta	1938.
OXON V. KOMAN, DIJAK:
Izgubljeni rod
Indijanska povest
— Uh je tvoj! Pokadi z menoj pipo miru, in čeprav je v mojem srcu še sovraštvo do tebe, sem vendar ponosen, da si me premagal ti, »Veliki«, ki je bil tako dobrosrčen, da je dvignil svojo roko na mene, svojega ...
Starcu so se udrle solze po razora-nem obličju in zadrgetal je:
Vstal sem in šel z Tookuhom v šotor,
Ali je upal v svojo zmago ...? Kanjon je imel na glavi rogove svojega prvega bizona, in njegova desnica se je tresla v mrzlični nervoznosti, kajti jaz sem imel že dva tomahawka. Močno hrast ni bil več za boj, Kanjon pa je imel še tri tomahawke... Pa sem dejal Kanjonu: — Pazi na svoje rogove...! —
Sekira je zletela in rog je odletel. Zadel sem natanko tam. kjer je imel Kanjon pribite rogove na leseno oglav-je...
Kanjon se je sesedel, tako se je ustrašil...
Vedel sem, da se ne bo več boril, zato sem splaval k bregu, in Kanjon je stopil k meni ter mi rekel:
kjer mi je izročil neko brzojavko. Povedal mi je, da jo je dobil od belca, svojega prijatelja, ki je bil tudi moj tovariš, od Charlesa Whittyja ...
Brzojavka se je glasila takole:
ZA OLD KELLERJEM, NAGRADA, NAPNITE VSE SILE, VSE NA RAZPOLAGO, LANCESTER TOM
2e sam sem hotel zasledovati Old Kellerja, na lastno pest, zdaj me je pa še prosil šolski tovariš Thomas. Z dosti večjim veseljem sem šel zdaj na delo, kajti vedel sem vsaj, za koga se mučim
in za koga se podajam v nevarnost... • » •
Vso noč sem se razburjen premetaval: Kako bo jutri? Ali bom premagal Uha, Strelico? Bog ve! Pomiril sem se in sem kmalu trdno zaspal. Nič me ni zbudilo, noben ropot. Ko sem se zbudil, mi je neka stara sqwaw. žena bojevnika, prinesla zajtrk, ki sem ga pojedel s slastjo ...
Tookuh je prišel. Povedel me je iz šotora na polje, izven soteske, kjer so imeli Meskaleri svoj zidan pueblo, potem pa k reki, kjer sem prejšnji dan zmagal. . Zagledal sem veliko množico Apačev: Meskalerov, Mimbrenjev, To-pyjev . .. Videl sem celo bojevnike rodu Komančev, ki pa jih ni bilo mnogo.
Z Jumami, rodom iz plemena Komančev. so bili Apači v tesnih kupčij-skih zvezah Apači so dajali Jumam kože in drugo, ti pa so prinesli Apa-čem strelivo in orožje... Pri tem so seveda na obeh straneh goljufali, kajti poglavarja Jum sta bila »Zvita kača« in »Dolgi jezik« ... Pustimo to in pojdimo k stvari, ki smo jo začeli. Vse polno gledalcev sem imel. Sredi med njimi je bila velika ravnina in več Indijancev je držalo mustanga, ki je divje kopital...
Prišel sem. se slekel in se pripravil. Vse orožje sem vrgel s sebe, samo laso in bolo sem obdržal. Laso je dolga us-njata vrv z zanko na koncu. Dober in spreten metalec lahko ujame jezdečega sovražnika na trideset metrov ... Bola je pa orožje, ki je doma v Južni Ameriki. v pampah. Vsak gaučo, pastir, jo ima ... To je dolga usnjata vrv s tremi železnimi kroglami na koncu, ki vise vsaka na svojem konopcu, vse tri pa so privezane na eno in to vrti gaučo ... Bola je eno izmed najbolj nevarnih orožij Divjega zapada. Če bola zadene nasprotnika v prsa, ga zanesljivo vrže na tla, če ga pa zadene v glavo, ga skoraj vselej ubije. .
Spustili so mustanga Oči so se mu svetile od bojačeljnosti in nemirne so bile njegove tenke in mišičaste noge ..
Prioravil sem se. Počasi sem se mu približpl, zasukal sem laso, a bolo sem odvrgel... Z lasom sem bil prepričan, da bom zttt?£3! ... Mustang je bf
ujet •.. Kakor mogoče hitro sem tekel, poskočil in že sem sedel na mustangu, ki je za trenotek presenečeno gledal, a nato je zdivjal. .. Dirjal je po polju, mimo Indijancev, ki so od strahu odpirali usta, divjal je na prosto, kjer pa se je po bliskovo ustavil.. Poznal sem indijansko konjsko šolo, zato nisem bil presenečen. Stopil sem na noge, jih zvil pod trebuh, napel laso in stisnil sem z nogami konjeve prsi. . Padel ie na tla.
Prva zmaga... I
Popustil sem. Skočil je na noge, zdivjal, padel na tla ter se začel valjati po zemlji, hoteč me zdrobiti... On se je valjal, jaz pa sem stal poleg in pazil na vsak njegov gib . .. Nato se je po bliskovo pognal kvišku, toda že sem mu spet sedel na hrbtu... Storil sem isto kakor prej: zadrgnil sem laso in stisnil njegove prsi. Spet je padel
Druga zmaga ...!
Nato sem se odstranil, si obrisal pot s čela in si pretegnil mišice ... Stopil sem k Tookuhu, a mustang je ostal miren ...
—	Uh? — sem ga poklical. Videl je v meni novega gospodarja, zato je prišel k meni. Tookuh je šel po mojo obleko, ta čas pa se mi je približal Kanjon.
—	Uff, Old Typo, takega .bojevnika pa še nisem videl v svojem življenju, čeprav živim že kar predolgo ... Zmagal si v dvoboju, v borbi z tomahawki in premagal si Strelico, ponos našega rodu ... Tvoj naj bo Uh, ki mu ni para na svetu... Nisem več jezen nate. ne sovražim te zato, ker si me trikrat premagal, ampak nasprotno: vesel sem, kajti ti boš res »velik« in o tebi se bo govorilo pri taborskih ognjih. Hčerke rdečega plemna bodo pobešale svoje sokolje oči pred tvojimi, orlovskimi... Govoril sem, Hough! —
—	Kanjon, jaz, ti in Tookuh bomo kadili pipo miru in bratstva ...
Drugi dan sem si pripravil orožje, nakrmil sem Uha in sem bil že čisto pripravljen, da odjezdim v preriio. Z menoj je bil namenjen tudi Tookuh, Leteča puščica ... Nisva vedela, kam bi jezdila, toda v srcu nama je gorela ista misel, da bi šla za Old-Kellerjem... In najin cilj je bil zavit v megli, skrit je bil v pragozdu senc in strahov...
Gustav Strniša:
čivka
Rudar Sivec m bil star, vendar so bili njegovi lasje popolnoma sivi Vedno se je bal rova, katerega se ni privadil vse svoje življenje. Kidar je moral na delo, ga je vedno zaskrbelo.
Nekega dne je Sivca v rovu podsu-lo. Komaj so ga rešili Tedaj so se Siv-cu lasje popolnoma pobelili, da je imel glavo kakor osemdesetleten starček, čeprav je bil šele štirideset let star.
Od tedaj se je ubogi rudar še bolj bal mračnega rova. Kadar je šel na delo, je čutil nekaj tesnega okoli srca.
Sivec je imel ljubko hčerko. Čivka so ji rekli, ker je vedno čivkala okoli svojega očeta, ki ga je zelo rada imela. Ker ni vedela, kako bi ga razveselila. je skakljala okoli njega in se mu smejala. Kadar je bil rudar najbolj žalosten, je prihitela Čivka, mu sedla v naročje in začivkala:
»Očka, vzemi vendar mene s seboj v rov! Ne boš se dolgočasil, te bom zabavala. Tako rada bi šla s teboj v tisto črno jamico, prav nič se je ne bojim!«
Sivec se je samo nasmehnil. Postavil je hčerko iz naročja na tla in odšel na delo.
Ko je nekega dne spet hotel oditi sam na delo, se ga je čivka oklenila. Kar z njim je šla in brbrala:
»Danes moram ostati pri tebi, očka moj mili, kajti bojim se zate!«
»Saj vendar ne moreš iti z menoj v rov. Prepovedano je jemati deco seboj,« je ugovarjal oče.
»O, prav lahko grem! Pod tvojo dolgo suknjo se skrijem. Takole! Zdaj me nihče ne opazi,« je odvrnila Čivka in se stisnila k ljubljenemu očetu.
Očka se je smejal. Res je segala njegova suknja skorai do tal, vendar se mu je dozdevalo nemogoče, da bi ne opazili njegove hčerke. Dovolil ji je, da je šla z njim.
Ko je Sivec stopal počasi po mračnem hodniku v rov, si pač skoro ni mogel misliti, da ni nihče opazil njegove hčerke skrite pod suknjo.
Ko sta dospela v prvi rov. je skočila Čivka na plan. Brzela je pred očetom in se smejala. Kmalu sta dospela v ve-fife pcostaren zjok>	je jcijeki
očeta za obe roki, se z njim zasukala in zarajala:
»Rija. raja, rija, raja, naša Čivka vsem nagaja.«
Izpustila je očetove roke in se kar sama pognala dalje.
»Ne hodi naprej! Tam je nevarno. Nove rove kopljejo,« ie svaril hčerko Sivec.
Obstala je in se pričela sukati okoE njega kakor vrtavka.
Dospela sta do pričetega rova Očka je dvignil svojo brlečo lučko in ji ga pokazal.
O, kako mračno in pošastno se ji je vse zazdelo. Baš tega rova se ie mahoma prestrašila, sama ni vedela zakaj.
Očka je pričel kopati. Čivka je čivkala okoli njega. Šiloma je premagala strah.
Hipoma je očka pustil delo in skočil iz rova ter objel hčerko. Čuden, dušeč smrad se je pričel širiti okoli njiju. Očka je hotel zbežati nazaj.
Čivka sama ni vedela kaj storiti, ko je videla, kako preplašen je njen očka. Ko je hotel zbežati. od koder sta prišla, ga je pograbila za roko in zavpila: »Rija, raja, rija, raj, Je naprej in ne nazegfe«
Rudar je mahoma obstal. Zazdelo se mu je, da ima hčerka prav. da tudi od ene strani od koder sta prišla, prihaja strupen plin. Še bolj preplašen je bil.
Pa ga je Čivka ljubeče objela in se nasmehnila:
»Poglej, popolnoma bel, prijazen deček stoji v sosednem rovu. Zlata krona mu sije na glavi. O, to je pač podzemski kraljevič! .Vabi naju v sosedni rov, pojdiva tjekaj! Baš zato ti pravim, da ne hodiva nazaj.« i" z?r>rosila Čivka
pričel kopati. Dolgo je kopal in postal je truden. Vsedel se je na veliko grudo premoga, vzel iz žepa kos kruha in pričel jesti. Seveda je dal tudi hčerki kruha.
Dekletce je pa stikalo po jami. V nekem kotu je videlo malo lužo in po tej luži je brskalo z drobno trsko, ki jo je našlo na tleh.
Pa se je zazdelo Čivki, da se med blatom nekaj sveti in kar z ročico je hotela dvigniti tisto stvar. Pa je bila zelo težka in komaj se ji je posrečilo dvigniti jo z obema rokama. Bila je
bivec ni videl v sosednem rovu nikogar. Ker si pa ni vedel pomagati, je slušal hčerko. Kmalu sta stala v so-sosednem rovu, kjer je bil zrak popolnoma čist. Šla sta globlje v rov, ki s« je končal v prostorni rupi. Deklica je skočila naprej, dosegla je dečka, ga prijela za roke in ga odvedla nazaj. Z drugo roko je prijela svojega očeta. Vsi trije so morali zarajati, a ona je oeia:
»Rija, raja, rija, raja, Čivka danes ne nagaja, Čivka koplje z očkom rov, pozno bo prišla domov, rija, raja, rija, rija raj, le naprej in ne nazaj!« Komaj je odpela, je deček z zlato kaooo 2gjixil. Očka je dvignil kramp in
Prani f
zelo blesteča in deklica je takoj poklicala očeta:
»Očka, očka, ali ni to zlata ruda?« Rudar je pogledal. Sapa mu je zastala. Prebledel je. Mala Čivka je res imela v roki kepo zlate rude. Sel je tudi sam k tisti luži in izkopal še več velikih kosov zlata. Največjega je p« spravil v žep, a na ostale je zavalil veliko skalo premoga.
Mahoma je Čivka zavpila: »Očka spet stoji v rovu oni deček. Vabi naju dalje v drug rov«.
Oče je začutil spet strupen zrak. Hotel se je vrniti v prejšnji rov. Deklica ga je prosila, naj uboga dečka. Odhitela sta v rov, ki ga jima je deček pokazal. Sivec je dvignil kramp in pričel kopati. Iz psrejšnjega roea je po-
hajal vedno boli dušljiv zrak Rudar je vedel, da se mora skoro onesvestiti Hčerka je čepela na tleh že vsa omamljena. Poslednjič je udaril pred se Mi-dil je, da se sesede Pa je vesel opazil, da mu veje nasoroti svež zrak. Še parkrat je udaril in že sta stala s hčerko v starem zapuščenem rovu, ki ,ie iz nasprotne strani vodil v goro. Bila sta rešena.
»Rija, raj atrija, raj, le naprej in ne nazaj!« je začivkalia deklica in skakljala po rovu v zlati solnčni dan.
Dospela sta srečno domov.
Sivec je odšel v pisarno, kjer je pokazal ravnatelju rudnika kos zlate rude. Bilo je res pravo zlato.
Domenili so se. da jim pokaže tisti rov, kjer je našel zlato. Za plačilo so mu podarili zlato kepo in mu dali še mnogo denarja.
Sivec je ljubil polje in gozd. Zdaj ie kupil daleč odtod hišico s poljem in gozdom, kjer je pričel zadovoljno kme-tovati.
Mala Čivka se je večkrat spomnila na temne rove, katerih ni nikoli več videla. Ostala je vedno ista živahna deklica. Skakljala je okoli očka in mamice, da je bila mamica včasih že kar huda. Deklica se je pa smehljala in zapela:
»Rija, rija, raja, Čivka mamici nagaja, kaj pa mamica stori, ako Čivka ji zboli?«
Mamica je Čivki zapretila s prstom. Rada jo ima kakor očka in boji se za njo. Obema se zdi, da postajata poleg svoje male Čivke vedno mlajša.
Kako uporabim prosti čas
V	zadnji številki »Mladega Jutra« smo deklicam svetovali, kako naj koristno uporabijo svoj prosti čas. Današnji kotiček pa je namenjen pridnim dečkom.
V	vsaki družini je mnogo lepih slik zlasti tam, kjer imajo tednik »Življenje in svet«, dobivajo kot prilogo mnogo krasnih slik. Radi bi jih razobesili v sobi, na hodnikih, toda ni primernega okvirja, če pa slika ni v okvirju, se kmalu zamaže in strga. Pa todi naši malčki dobivajo večkrat le-
pe razglednice, da, nekateri so celo taki umetniki, da sami narišejo prav lepe slike. Obesili bi jih v svojo sobico, a spet ni okvirja. »Mlado Jutro« pa želi pomagati svojim prijateljem in vam pove, kako spravite z majhnim trudom sliko v okvir.
nAn
Vzemite kos stare lepenke in na njo položite sliko. Začrtajte in izrežite lepenko prav tako veliko, kakor je slika. Na lepenko prilepite sliko, a dobro pazite, da se ne bo prav nič gubanči-la
V vsaki hiši je tudi staro steklo, ostanki starih razbitih šip, okvirjev ali česa podobnega. To nesite steklarju, naj vam ureže prav tako veliko šipo, kakor je slika. Če pa nimate primernega stekla, si ga lahko kupite za majhen denar, v najslabšem primera pa sliko izgotovite tudi brez stekla.
Kupite tudi pok) črnega ali temno-barvnega »svetlega papirja« in izreži= te 4 trakove, ki naj bodo tako dolgi, kakor so dolge stranice slike, široki pa do 2 cm. Položite steklo na sliko, da se bodo robovi krili in stikali, na-mažite z lepilom belo stran papirna t& trakov ki z nptm oiepšfee sHfeo ta
ko, da bo na steklu približno pol cm širok črn okvir.
Ko se to posuši, pripravite kos močne črne vrvice, svilenega traku ali pa tudi navadne vrvi in jo prilepite s papirjem na lepenko, da bo gledala zanka preko roba slike. (Glej sliko 1.)
Izrežite iz belega ovojnega papirja kos v obliki slike, a nai bo nekaj milimetrov manjši od nje. Ta papir nalepite na zadnjo stran slike, da skri-jete pod njim konce traku., zanka pa g! da iz papirja. Vse to posušite in slika je gotova (Glej sliko 2.)
Delajte pa počasi in natančno. Pazite, da boste rezali ravno, imeti morate ostre škarje ali nož. Slike obesite v svojo sobo ali na hodnik Lahko jih podarite za god roditeljem ali prijateljem.
Navihana kovača
V majhni vasici sta živela dva kovača. Oba sta stanovala ob glavni cesti in bila sta pridna od zore do mraka. Ljudje, ki so stanovali v bližini, pa so bili jezni, zakaj ves dan so morali poslušati njuno razbijanje. Naposled so dobri sosedje sklicali občinsko sejo; posvetovali so se, kaj naj storijo, da jim ne bo treba neprestano poslušati ropotanje in razbijanje kovačev.
Najstarejši je povzel besedo: »Mislim, da bo najbolje, če prosimo kovača, da se preselita vsak v drugo hišo; tako bomo imeli mir!«
»Tega ne bosta storila,« so dejali vaščani.
»Nu, če obljubimo vsakemu izmed njiju po dve sto dinarjev nagrade, tedaj se bosta že preselila,« je dejal starček, ki je poznal grabežljivost vrlih kovačev.
. Naposled so vsi odobrili ta nasvet. Zbrali so štiri sto dinarjev in župan se je napotil h kovačema. Kovača sta ga izprva nezaupno ogledovala, a ko sta slišala, da dobita za njuno preselitev po dve sto dinarjev nagrade, sta se odločila, da se takoj drugi dan preselita vsak v drugo hišo.
Še isti večer so videli vaščani, kako sta kovača pospravljala svoji delavnici in se pripravljala na selitev. A kako so se vaščani začudili, ko so .spet zaslišali drugo jutro razbijanje iz obeh kovačnic...
Kovača sta se bila izselila, kakor sta
Jbife pbfrubifcft zaganja amaaafa
samo delavnici. In ker sta bila oba vesela. da sta tako hitro in lahko zaslužila dve sto dinarjev, sta z dvojno močjo udarjala po nakovalu, da je odmevalo po vsej vasi
Menica:
Imenitna črka
»Tu imaš, tovariš Muhec, kos kru ha, pa mi stavi kakšno zavito vprašanje!«
»Hvala lepa, Štef! Zavito vprašanje že imam Povej mi, katera črka je najimenitnejša?«
»Katera — ne vem, kako bi rekel vse orke so nam potrebne «
»Potrebne — tisto že. Ampak katera je najbolj imenitna, pa ne veš in tudi pogodil ne boš. Zato ti kar povem, da je to črka A «
»Črka A, praviš — mar zato, ker je samoglasnik — kaj?«
»Nisi zadel.«
»Aha, zato, ker je prva v abecedi.«
»Tudi ne. Saj ti pravim, da ne boš pogodil In še poudarjam: črka A je najimenitnejša, toda samo tedaj, kadar ima usta odprta ali bolje rečeno, kadar zija V tem slučaju se namreč črka A spremeni v — del sveta.«
»Muhec, ne uganjaj neumnosti!«
»Nič neumnosti. Kar svinčnik v roke in kos papirja!«
»Oboje je tu. na!«
»Prav. Zdaj pa zapiši črko A!«
»Sem jo že.«
»Dobro. Takoj za črko pa zapiši besedo zija!«
»Zapisal sem.«
»Nu vidiš: A m —zija. Zdaj to dvoje pritisni skupaj in kaj bereš?«
»A-zija — aha — Azija«.
»He, he. Azija, del sveta, kakor sem trdil.«
»Res, tič si, Muheel«
Jutrovčki pišejo
Dragi stric Matici Tudi jaz bi se rada priglasila »Jutrovčkom«, zato ti pišem kaj v »Jutru« najrajši čitam. Najbolj me zanima »Zakleti grad«. Zelo rada sem tudi čitala o francoskem obisku kralja Jurija in kraljice Elizabete. Sliko o punčkah sem si izrezala, strašno rada bi imela tudi sama take. Pisala bom princezinji, ko se jih naveliča, naj jih pošlje meni. V »Mladem Jutru« najrajši čitam o Jutrovčkih. 2e dolgo me je mikalo, da Ti pišem, pa sem se bala Tvojega požrefnega koša Le, - Te pozdravlja Tvoja
Celestina Maja, učenka 2.
razr. I j. šole v Mariboru.
Opis zgodbe brez besed Nekega popoldne se odpravi sosedov Tinče na ribji lov. Ko dospe do ribnika, pomoli s trnkom povezan sukanec viseč na dolgi palici v vodo. Toda joj! Komaj pomoli trnek v vodo ga po nerodnosti zatakne za stari čevelj ležeč na dnu ribnika. Misleč, da je vlovil velikansko ribo, z vso silo potegne sukanec iz vode, toda na trnku je visel name« 'sto ribe velik čevelj napolnjen z vodo. Tinče ves razkačen zmakne čevelj s trnka ter ga z vso močjo brcne nazaj v vodo. Toda kaj je bilo? Komaj se je čevelj nad vodo obrnil narobe, so ribe vse vesele poskakale nazaj v vodo. V čevlju so bile namreč tri lepe, velike ščuke. Te pozdravlja Tvoj prijatelj	Radko Valder,
Ptujska c. 20 Sv. Lenart v Slovenskih goricah
Dragi stric Matic! Tudi mene zelo mika postati Jutrovček. Vedno sem imel strah pred Tvojim neusmiljenim košem. Vendar upam, da mojega pisma ne bo požrl Tvoj koš. Odgovorim Ti na vprašanje: »Največja krivica, ki sem jo storil svojim staršem«.
Ko sem bil še majhen, mi je oče kupil na ljubljanskem velesejmu veliko leseno kolo Bil sem zelo navdušen zanj. Ko sem ga nekega jesenskega jutra gonil po dvorišču ob potoku, mi je nenadoma zdrknilo v potok. Urno sem stekel za njim, da ga ulovim, toda v naslednjem trenutku sem že pa= del v vodo. Komaj sem se skobacal iz vode. Ves moker jo uberem k materi, ki me je prestrašena sprejela ter me hitro poslala k stari mami, da me je
preoblekla Ko sem prišel nazaj k materi mi je strogo zabičala da ne smem več k potoku Jaz sem j' seveda obljubil. Kmalu sem pozabil na svoio obljubo. Sel sem zopet k potoku kjer so popravljali most Na zasilni brvi je bilo nekaj mojih prijateljev ki so skakali z brvi v sviž Tudi jaz sem se |im pridružil Ko sem se pa enkrat preveč odgnal, sem skočil naravnost v vodo. To pot sem pa tekel naravnost k stari mami. ker sem se bal mame Ko je prišla mama opoldne iz službe domov, me je našla v rjuhe zavitega za pečjo, ker še ni bila nobena obleka suha Zelo se je razjezila ker jo nisem poslušal in se podal še drugič k potoku Za kazen pa mi je naložila nekaj gorkih ter mi zlomila kolo.
Takoj sem jo prosil odpuščania in ji obljubil, da se bom poboljšal To je največja krivica, ki sem jo storil svojim staršem
Zdaj Ti naj pa še povem kaj v časniku najraje berem.
Ko zjutraj vstanem, nestrpno pričakujem raznašalca časopisov, da lahko preberem, kaj se godi na daljnem vzhodu in pa v Španiji. Zdaj. ko je bil v Pragi vsesokolski zlet sem z veliko natančnostjo prebral uspehe našega so kolstva in potem izrezal slike Nič manj me pa ne zanima roman »Zakleti grad« in pa šport Ob nedeljah se pa po ves dopoldan zabavam s križalj-kami in ugankami. k; jih je v »Mladem Jutru« mnogo Zdravo!
Modrijan Miran, dijak, Trbovlje—Vode, Loke 300
Danilo Gorinšek:
Srčni fant
Suče zemlje se koio, nič se ne ustavi, vedno sonce za nočjo zlato se pojavi.
Tak moj fantek venomer za srce me grabi sinčka da nikdar, nikjer atek ne pozabil —
Šale za male
NASREDIN IN NJEGOVI
POSLUŠALCI
Nasredin je bil znamenit turški komik in vsi so ga radi imeli. Nekega večera je pri predstavi vprašal svoje poslušalce:
»Ali veste, kaj vam bom povedal?«
Vsi so za vpili: »Ne!«
Šaljivec je odgovoril: »Tudi jaz ne vem!« S temi besedami je izginil in ljudje so morali hočeš-nočeš iti domov. Drugi večer je bila dvorana spet nabito polna in Nasredin je zadal isto vprašanje. Občinstvo, ki je imelo že izkušnjo od prejšnjega večera, je zaklicalo: »Da!«
»Nu,« je menil Nasredin, »če je tako, tedaj ni potreba, da bi vam pravil!« In spet so šli ljudje razočarani domov.
Naslednji večer, ko se je zbral okoli znamenitega komika spet velik krog poslušalcev, jih je vprašal v tretje:
»Ali veste, kaj vam bom povedal?«
Nekateri iz občinstva so klicali »Ne!« drugi »Da!«
In Nasredin jim je odvrnil: »Ce je tako, naj povedo tisti, ki vedo. kaj sem vam mislil povedati, onim, ki ne vedo, pa bomo vsi zadovoljni.«
BOJAZLJIVEC
O polnoči zaslišijo Trdinovi v predsobi glasen hrup. Gospa Trdinova prestrašeno zašepeče možu: »Gotovo so razbojniki vdrli v stanovanje!« Gospod Trdina premišljuje, kaj naj stori — a
K V
tedaj mu pa svetuje mali Tonček: »Vej kaj, očka, kar venkaj stopi in povej razbojniku, da nas ni doma!«
Ker te ni bilo včeraj doma...
Mala Nevenka joče, da bi se je še kamen usmilil.
»Zakaj joče»?« jo vpraša mamica.
»Včeraj sem padla na levo koleno!« jokatil«
»Nu, potem ti vendar ni treba danes
»O, da, saj te včeraj ni bilo doma, da bi se bilo vredno jokati!«
MLADI KOPALCI
Vroče je in solnce peče hladna voda vabi nas, tam kjer Sava mirno teče se začel je zlati čas.
Deca raja, deca vpije in škropi na vse strani, sem in tja po pesku rije, srečno ji žare oči.
Ta si s kamna grad postav' drugi se na solncu greje, oni tam stoji na glavi, v vodi se četrti smeje.
Ko pa solnce zatemni, lami so in trudni vsi. Smuk v obleko — na pohod se odpravlja mladi rod
Rešitev posetmc
Oba gospoda sta sprevodnika.
d) C D fi f
porogljiv vzklik
znižan ton pritrdilnica osrednji organ vladar
srbski pisatelj (1855 — 1906)
prebivalka pokrajine med Dunavom _____„________ in Savo
{ _________! Krpanovo orožje
V vsaki besedi so vse črke prejšnje besede, v nesoremenjenem ali sprem«' njenem vrstnem reda«, in črka več.