A/Iadins-ka matica —mm V tisku je zadnja številka letošnjega letnika »Našega roda«. Cenjene poverjenike prosimo, da zberejo čimprej naročnino za 8. številko Hsta. Zapoznelim plačnikom preti nevarnost, da ostanejo brez knjig. Naročniki, ki niso plačali vseh številk »Našega roda«, izgubijo pravico do knjig. —mm Pripravlja se hrvaški prevod Ribičičevega »Miškolina«, ki bo izšel v založbi hrvatske književne zadruge »Ivan Filipovič« v Zagrebu, in srbski prevod Cerkvenikovega »Ovčarja Runa«. —mm Tudi 3. zvezek Cicibanove knjižnice je že pošel. Na razpolago pa je še 4. zvezek z velikimi in malimi, pisanimi in tiskanimi črkami različnih velikosti in tipov s pomladansko vsebino za mesece april, maj in junij. Pameten učitelj prvega razreda se bo okoristil te ugodne prilike in bo naročil za svoj razred to knjižico, to tcm laže, ker stane izvod le din 1,50. Pri skupnem naročilu vsaj 10 izvodov se poštnina ne zaračuna. —mm Za materinsko in vidovdansko proslavo dobite najprimernejše igrice in prizorčke v knjižici »Ciciban nastopa«, ki stane le 3 din. Igrice sta napisala Josip Ribičič in Anica Cernejeva. Pisane so tako, da se lahko uprizorijo tudi brez posebnih odrskih rekvizitov in kulis. —mm Po šestih leti'h je napisala »Straža v viharju« oceno o Kardeljevem »Potovanju skozi čas«. Delo je list odklonil, češ da je pisano v smislu dosledne evolucije. Da bo informirano tudi učiteljstvo, kaj je odkril kritik tako nevarnega v knjigi, da se mu je zdelo po šestih letih iznesti naši javnosti v listu, na- vajamo vse citirane inkriminirane odstavkc iz knjige, ki se glase dobesedno takole: »Človck sam je bil v tem času le del prirode, bitje, ki je živelo skoraj kakor žival.« »Skozi džunglo potuje trop čudnih bitij. Po svojem telesu so povsem podobni današnjemu človeku, toda po načinu življenja močno spominjajo na živali. To so možje, žene, otroci, starci — ljudje.« »Tudi njihov govor sestoji le iz nekaj nedoločnih in nejasnih krikov.« »Hrano uživajo surovo. Ognja še ne poznajo.« »Orodja človek na tej stopnji še nima.« »Tu mora pričeti človek delati, to se pravi, prisiliti mara prirodo, da rodi toliko, kolikor on potrebuje. Človeka je rodilo delo.« »Človek je postal lovec, kar mu je omogočilo orodjc, ki ga je iznašel.« »V ta čas spada tudi nastajanje govora.« »Vzkliki postajajo pri različnem skupnem delu vedno bolj številni in raznovrstni ter se razvijajo končno v govor. Obenem se krepi tudi mišljenje, ki ni nič drugega kot molčeči govor.« »Ta doba seznani človeka tudi z učinki ognja.« »Kakor je žena od zbiranja plodov prišla na poljedelstvo, tako je mož, ki je postal lovec, udomačil divje živali in postal živinorejec« »Dobrih starešin rod ni mogel pozabiti. Ni mogel razumeti, da so resnično umrli, da jim ne bodo nič več mogli pomagati s svojim modrim svetom. Verovali so, da v neki drugi obliki vendarle še žive med njimi, zato so se obračali v vseh svojih težavah nanje. Pričeli so jih oboževati kot nekaka višja bitja, bo žanstva, ki gospodarijo nad vsem, kar se dogaja v prirodi. Umrli starešine so postali tako nekaki rodovni bogovi.« in končno najhujše: »Vse tečc, vse se menja, nič ni trajnega na svetu.«