tirsausKA knjižimo ••"je* afcsrro i i 'V 'A, ft - /V' / *>. I t i cbruar ttsfc Srebrnjak; tone , VIII • tešem o sreči« .L ovev mi* dekle,zdaj. Leo seli zvon avemarijo, ko zvezde iz sne se budijo, o sreči kaj« 0 sreči mi povej, ki v duši obe jo želiva, ki zanjo, vsej v'mislih, živiva... Z besedo me ogrej« A ti molčiš.Saj vadi. da srečna sva bila nekoč v tišini, in sreča so morda samo spomini, ukradeni noč em• Pa mi podaj ro^ o, ko moli zvon avemarijo, ko zvezda iz sna ae budijo* naj kot ne&oč spet bo« Izzveneli spomini V starih pl asih bledijo spojini dveh ljudi, tisti apo.airi o sreči, ki je ni. kakor bi dvoje poti na križpctju ii . i tako i * nji. a neke noči je bilo* Včasih pa vendar se srečajo misli dveh ljudi, sanje so vtkale stezico med poti. V V starih pl k. ih bledijo a >amini dveh ljudi tleti spomiri, o ereči, ki jo ni« ■2- Ka križpotju. Ma križpotju, ten ned polji, sre se prvikrat spoznale, na križpotju v nemi noči sve se kmalu spet razstala. Me kri Spot ju..., ah, spoalrii Lete zdaj leže ned ncuiei proti svojim svetlin ciljem jaz grom sen; in tl greš šema, Hav križpotju..•,včasih vendar duša tanka j povasuje in v teh dolgih, dolgih dnevih, česar ni več, pričakuje. ~ > ■ ■■ Starc Anton,V. ha Gorjancih« Zmenili so se, ds gredo taborit« Bilo jih je okoli deset« Če skoraj vsi otroci. Le Slavo je bil že fant. On jih je tudi vodil. Samice sc mu zaupale svoje male, te> jti veljal je za pridnega ln poštenega fanta, pa tudi taboril je že nekajkrat. Otroci so bili val navdušeni. Saj bodo sami, brez naalc, na Gorjancih, pa še ponči... cel teden, To pa je vendarle nekaj. Pomilovalne so gledali na tiste reveže, ki niso megli ali pa niso sneli iti z njimi. Težko pričakovani dan odhoda je prišel. To jutro je marsikateri smrkal, ko je videl, da je treba res iti. Kavse-zgodaj sc odrinili in prispeli oi^oll poldneva na že prej odbrani prostor. Majprej so si seveda nasitili lačne želodčke, kajti to je bilo tudi vežno za take tiče. Potem so si postavili šotor, ognjišče in uredili če druge take ati ari. Seveda je vse to moral voditi Slavo, čepra' so že prej vadili. Vse je šlo v najlepšem redu. KihČe ni več jokal« Ko pa se je dan nagnil in sonce padlo za Rog, se je spustil nad gozd mrak in trna. Takrat, ko so sedeli mali taborniki okoli eoenja, so se zopet spomnili m dam, a jokali niso. Saj so bili ze velid, sami ponoči v gozdu,pa da bi jokali. Ret To nt grel Prva dva dmv je šlo bo; j ta&o... Slavo je maral čuti poleg vsakega stražarje, ker bi ta drugače ne bil ostal zunaj. Pa so se tudi tega navadili. Vsak oe je držal bolj ognja, ki je gorel po malem celo noč. Slavo jim je moral narediti tudi leseno puško. "Saj stražar brez puške ni pravi stražar," so dejali. Tudi Parček je stražil. Bil je najmanjši, a s tem ni rečeno, du najstrahopetnejši. Le. Nikakor. Da bi ga samo videli, kako moške je korakal, dokler so še dru^i culi# la kako grdo je gledal, da bi ee L;a *e stran ustrašil, a kako ne človek# ko pa je življenje v taboru zatrlo, jo tudi Barčka postalo strah# Bedel je k ocnju in zdaj pa zdaj porinil polena vanj, d,, so plameni švignili v arak in ae spet rt ^ubill. Okoli enajstih je moralo biti. Dare-k je pogledal malo okoli sebe in strahotno kriknil. Trt ul je puško pr, e in planil-na vret in m nos v šotor# iu se je kar sesul na tla In od strahu onemogel ponavljali" ‘znanj, zunaj..." Drugega prestrašeni prebivalci šotora niso razumeli# glave je šel pogledat, kaj naj bi to bilo. In kaj je videl? Sovo# Veli o sovo uharico, ki je sedela na panju ob ognju* kajti sove ljubijo svetlob /. v. V -v. - • - Rems reter.V. M e d grobovi. Odo naduto buče skozi zrak, ned njimi ropot ljudi in strojev sam oklu odmeva, kot da M blaženo sme jel se san vrag in gledal zariple, rdeče obraze teles, ki jih selena obleka odeva. Pač res. Vse je lepo in svečano-i jve in vojaških trum koraki in svetlo, bleščeče orožje, vse lepo in nanovo oprano, mož ob možu fcorotua, vsak v čeladi dalje v neznano hite- so pač ljudje* tiri znati je trobe*- vojska je stvar ljudi in ciničen smeh so na licu odraža ob misli na svetlo in sončno prihodnost, Id. nam zasije, ko zadnji v smrti se zgrudi. Strumen korak in odločen v svetu odmeva množic stoterih, ki njih bitje le ena je možnost. Kaj ni uO veselo? Vse dinamično je in labilno* v zraku, na zemlji, kjer kdo hoče- grmenje topov in streli in neprestano bobnenje vozil in orožja, ki res je nujno potrebno* brez krivde in čisto-čeprav je morlino, saj samo je mrtvo in zato je rojeno- ni kup gorečih domov, ki jih pomladna je noč posejala, da zemlja bi lepe in svotla bila* In res je lepo in miri kjer seže oko* na nebu letala in beli oblaki, pod njimi je svet- le kupi orožja v sončni svetlobi« Kako lep jc pogled na vce to. . Se pomlad je razcvetela in v jarkih leže vojaki, raztrgani in krvavi med njimi leže v posmrtni trohnobi. Zemlja je lepa, mar ne?, in 1 pša bo s človeško krvjo napojen vse lepše in žlahtnejše bodo rože cvetele v nemiru in človek spoznal bo svojo podobo-smečno krvavo prikazen. Boril se bo vedno- z orožje;., brez njega*- da zadnja bo bilka pohojena. Gradil bo zato, da bo uničil, kar ustvaril je v miru, in končno ostala bo mm bojazen« * v-v . , V. f' \ ^ f Balada« Črna noč in veter tuli, vso je temno« Med preklani 1 vejati Črn vran sedi«.« Razlegel se je glas hropeč skozi te,.o, odgovoril mu je veter hrumeč med ve^a-i. Ha črnem nebu je Črn ptič razpel peruti in črno senco razprostrl nad kalnimi vodar.!• Kramar Janez, VI« 'fakole v večeru Hakole v večeru bi za pečjo sedel, v zi skeia miru brez misli, ki mi v glavi zdaj roje, In bilo bi mi tal.o toplo« SSunaj bi v črev ju veter ječal in v njem ti. ne slišal onega strašnega krika življenj potok s slabotni!., od zime morečim, bi glasom mrmral mi ljubo- in meni bi bilo lepo« e • f • 0,sanje,žc davno odšle« Se vedno nazaj hrepeni mi v vaše naročje srce« Popotnik« . “ . ^ }i . .... . •' .. . /■[ jfj. .* ^ «ft y. »; £ Sneži nocoj in potok spev mrmra še svoj tja v pozno noč, a kmalu bo pod ledom onemel««« In ko tedaj na šipah bo cvetelo, popotnic pojdi mimo bornih koč -o,sanje v njih- od teh srce se zadnjič bo vzdrhtelo v poslednji dih««« Takrat B e m t e ljubil. Takrat sem te ljubil la dna duše, a vsem bitjem sem po tebi hrepenel, takrat* ko sem bil že otroki in, ko sem te srečal, sem od sramu zardel. Taks lepa, se ueni je zdelo, da sl bi It*- • Minilo pa je nekaj let in več ne zardevam pred teboj in v mojih očeh zdaj ti si drugačna, kot vse je drugačen od onega, sanjskega svet, ki zdaj ge Spoznavaš., živim. Srebrnjak T ©ne, VH? • Dogodek • V počitnicah sem srečal prijatelja, ki jo je mahal domov.v zamazani delavski obleki. Razveselil sem se a in mu zaklical:" Mej, Ivani Od kdaj pa hodiš v uniformi. Da nisi že cel pol ir postal, kaj?" Maeaejal ae je, ml podal roko in odvrnili" Beži, beži. Ti -”«*** kakžen |olir vraga, cel m ort ar sem postal in nič "Ka.o pa to, saj si pive dni pripovedoval, da boS šel v pisarno, til imel smolo, če že nisi menjal?" sem radovedno napol zares napol v šali poizvedoval naprej, i kaj bi tisto. Tako daleč še ni p IlIo, ampak ,,,, no, po stopiva no sladodled, da ti stvar razložim," Zdelo ae ml je, de seča ga sprva nekoliko prizadel, potem pa sem opazil okrog njegovih usten izzivajoč nasmeh, kakor bi hotel reci $ luna tnala zame. Sedi., sva za mizo in za trenutek pomolčala. Iz ž..; je privlekel cigarete in mi ponudil. Vzel sen ono in obema prižgal. Vlekla sva počasi, dim je leno visel nad najini a glavama rrišla je strežajke in s tistim naučenim prizvokom zdrdrala molitvico t"belite, prosi.?" "Dva sladoleda bo dovolj," je Ivan malem srno zinil, pogledal za njo in mi pomežiknil* Češ, dobre nog*ce ima, kmalu sva dobila naročene porcije, pa se nobene .u ni dalo jesti. Rajši sva prižgala vsak še eno Zeto, "Ko, ja, pa začnimo, če ravno hočeš vedeti. Bilo je vse prav Inv redu, do&ler je bilo. ir osli sem prijatelja, naj poizve pri podjetju, kjer je bil v službi, če bi se dalo dobiti kakšno mesto zame. In res, čez tri dni sem že dobil obvestilo, naj se zglasim tege in tega dne pri direktorju. Ob določeni url sen torej vstopil v pisarno tega podjetja. Bila je sama tajnica, -trosil se^., če bi lahko govoril z dir e k to rjea in ji pomolil listen. Le besno ga je pog edale, potom pa stopila v posetno sobo. V pol minute se je vrnila in pokesala na vrata* Izvolite, prosim, naprej** sledil sem sumu, potrkal na vrata in, ko sem zadišal tisti "naprej11, sem vstopil* Smehljajoč mi je prišel nasproti direktor, ni podal roko in mi povoda! svojo 1 c hkrati in pristavil stol, naj sedem. je tora j z Vašo stvcrjo?" je začel, ko se je udobno zavalil na usnjen stol* Povedal se mu, da sem končal osmo in da bi v teh počitnicah rad kaj zaslužil* Ker pa nameravam študirati predmet, ki nadeva to podjetje, sem se hotel urvenst e o obrniti semkaj. "A tako, OBao da ste končali, ja, res? Lepo,lepo?" Lagodno je kimal z glavo in udarjal s peresnikom ob mizo. smejal se je in začel pripovedovati, kako je bilo, ko je on hodil v Šolo, kako so ga dajali, kako so prinašatli prfokse okrog (Tričetrt izmišljenega, sem si mislil.)* Ko pa je najbolj vneto razkladal, kako so nekega £a;.je potegnili, je potrkalo in z težkimi koraki je vstopil star kmet v sobo. "Dober dan, jez eem prišel*., jaz bi...,” medel se je in proseče pogledal najprej direktorja, nato pa še men . Spoznal sem ga, tem nekje pod Gorjanci je doma in cel kup otrok ima. "ho.kaj bi, kaj.*.?" se jt zadrl nad njim* "Prišel sem, če bi nakazali*..” "Kaj vraga*Kič. Maa. Časa* Pridi kdaj dri.. ič vprašat, če bo kaj«” Direktor je planil s stola, stopil par korakov po sobi ln odprl vrata* "JDk, drugič eem rekel...” Kmet je odšel e klobukom v reki ln s težkimi kera.;i. "Tudi minuto te ne puste pri mi m,” se je opravičeval, "človeka razjezi*., no, kje sv e že končala? Aha, že vera* da, spustili smo kihalni prašek in potem je kihnil, enkrat, dvakrat in za njim ves razred... Pa čeprav je bil far. ni vedel, zakaj gre, ampak je le kihal in kihal in se brisal, ai smo se skrivaj po režali.. Zamislil se je, merd po je bilo dosti tega cvrtje* "Tovariš direktor, kaj mi boste povedali? Bo ka^ z menoj?" Vprašal sem ga hladno, kot povračilo kmetu je bilo moje vprašanje. "Bo, seveda bo, kako da ne. Osem gimnazij L.ate? 0, lepo.** Uutri takoj lahko nastopite* Kaj bi pa delali a? Aha, že ver.s dol vam bom skupino delavcev, pa jih boste vrnili. Prev?" Bjegov priliznjen glas mi je bil zoprn, v meni se ie upiralo, da bi pritrdil poten, ko sem videl, kakšno razliko dela med osmošolcem in navadni kmetom* ra sej najbrž ni vedel, do sem tudi jaz kmet, sicer bi bil morde drugačen. "Seveda, že takoj jutri ob oa ih se zglasite pil meni, po se bova zmenila* Vence, jez sem dober človek, da Vam povem, dober Člove .... L menoj boste lahko izhajali* Brez skrbi* Torej jutri ob osmih* hoddravljeni •" Podal mi je roko, roko z beli i, fini ,1 preti. In jaz sem odšel s tistim vsakdanjih "Zdiavo"• Drugo jutro pa sen šel mimo njegove pisarne k zidarjem in sprejeli so me* Tako, vidiš, sem spoznal enkrat enakost in Sociallzt te l direktorja* Saj ni smo on ta n, več jih je* v tej ali oni obleki••e* S temi besedami je prijatelj povedal, kako je postal "mortar**, jaz pa sem tiho odobraval njegovo dejanje, saj sem tudi jaz pred kratkim doživel nekaj podobnega« Pospravila sva sladodled« Ivan je plača • Zunaj sva sl segla v roke in Ivan ne še želel veliko sreče pri izpitu in potem sva šla vsaksebi« Prešeren Jože, VI. Ko si odšla« Ko si odšla, se ml je zdelo, kot da bi me kdo ogoljufal* tako mi je bilo, kot bi neznancu delček sebe dal« In ko že dolgo več te ni bilo pri meni, sem se spet spomnil tega in ko zdaj mislim, že spet čutim, da manjka delček ral srca« Misel« Mrtvaška senca je šla čes polje in je prevpila moje srce« žalost me vzela ie v svoje roke in je jokalo mojo srce« In jaz e era bežal daleč od nje, ona je vzela moje srce« Pesem • ' Tiha, o tiha pomlad je sredi zime nastala* &eni poslala je nad, lepih mi mi sli je dala* V jasnih, toplih nočeh vsa trepeče si dude* Zdi se, po njenih očeh, da mo pomlad preizkuša. ZZSZZZZZZZZZZZSZ ZL Srebrnjak ione* Z n j o in a seboj Me zameri, ne zameri*.. Zdaj odhajal s po^no dušo proč od tebe, dekle čisto. Tak sem kot drevo pred sušo. Zaspala noč je, ona v sobi sanja, morda o sreči, a jaz mirno grem kot človek, ki za srečo m zaganja in ne zaupa pra. ni več dlane.,* Da, ljubil sem in ljubi jo še zmeraj, morda še bolj,ker več me ne pozna, ker danes sem ji dosti manj kot ve in jutri besu že izvenel odmev srca Se za.* ri, ne zameri.*. Zdaj odhajam s polno dušo proč od tebe, dekle čisto* Tak sem kot drevo pred sušo. g= rr tr.g: cres ggaieig Samemu sebi* Vse tiho je... še smreke so zamišljene kot starci, samo kalin oglaša se v pomlad. Njegova pesem je zamolkla in otožna prav kot pozimi sredi snežnih vej. 10- , .. ■ A, glej kragulja v stre lovi tem letu fcot°StLl^ij|1dao* pes&il poj dekletu v mladosti srn, sam sredi strtih aaa* > r 1 2 n a n j © • «H$ vetej" dojela si, " ne ves;**, ko prvikrat se® vprašal, štej je v teol« In arak je bil... A jazi zatajeval sem se, da ne bi te ranil, dvome sem tajil« Molč i- ponovll sem vprašanje. In mrak se je v temo prelil... Med naju stopal je nekdo In sanje z vsakdanjo Igro je prekril. Bo tretjič sem te vprašal za ljubezen« Iztrgala resnico sl lz dna, da ničem vedel več, kaj dan je, kaj je noč« In mislil ses, da som ljubez 1 trezen pa sem zavil v gostilno kot nekoč« " -v , 'Jr .X*Ur%ž4%M 5 ' r'- '* : > " e' '* 0< ' ‘ Včasih ob srečanju. 1'rgovka st, zato si znala srcu šariti ceno, ko sem tl rekel, da Imata te rad§ a zdaj, ko mimo tebe grem, ml vendar ni vseeno* ko kredema po tebi se ozrem In me pozdraviš z gesto narejeno, ki je zlagana kakor vsakokrat« Čemu tako?-, saj tisto sem pozabil ln naj riLksr te več ne muči strah, da kdaj bi zopet znašel se ob tebi ponižan v sebi in neumno plah. Bilc je pač- a zdaj je mrtva stvar« Zakaj bi nemogoče v dušo vebil? Bom rajši pazil se, da ne bi št kdaj bil žrtiov bedastih utvar. Srebrnjak Tone* -11. S p o n 1 n • Tako m kako pred 50 leti* menda je bil takrat star sedem ali osem let, 1 »november- vsi sveti,.* zunaj je bilo teano, rosilo je in ljudje so bili v črnem. Cerkev je bila polnai glava ob glavi, vsi so klečali. " Za vse tiste, ki počivajo na našem pokopališču* Očenaš, kateri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime,.,” Župnikov glas je bil svečan, slovesno in počasi je izgovarjal posamezne besede. Velik in lep je bil ta šupnik, posebno lep, kadar je stal med prižganimi svečami v tisti črni obleci in je tako svečano molil. Vse oči so bile uprte vunj. Lojze se je z^ledal in pozabil moliti. Začutil je, da se ga je meti rahlo dotaknila s komolcem in nekaj zašepetala, lil razumel, kaj je rekla, pa je vseeno vedel, da jo hotela povedati, naj moli• ”... in odpusti nam naše dolge..." Nekje v sredini je poprijel in boječe pogledal meter. Sklonjena je bila, v rokah star črn molek z debelimi jagodami in ustnice so se ji enakomerno pregibale. Soseda in vsi naokoli so ji bili podobni in tudi učiteljica tam v četrti klopi ni bila nič drugačna od teh, le da je 1 ela novo črno obleko, "fc karaj do tal ji sega,” je pomislil Lojne,"zjutraj je Sla nalašč takrat , ko je bilo . največ ljudi." Spet so ga prehiteli in gos od je že vnovič začeli "Že en očenaš za tiste, ki so padli, za domovino, posebno pa Se za tiste, katerih Imena so napisana na plošči zunaj na zidut oče naš, kateri si v nebesih..." Ljudje so molili in marsikdo je bil v mislih pri njem, za katerega je molil, Lojze pa ni razumel, zakaj je netca starka na njegovi levi strani pol tiho zahlipala. Saj je vendar lepo tako v cerkvi, ko so vsi praznično oblečeni in ko gospod tako lepo molijo, "Mama, zakaj pa Mežnar jeva teta jokajo?" je pocukal mater za rokav. "mir daj in moli." Mati je a temi besedami bolj prosila, naj jo pusti v njenih mislih, kot da naj moli, "•••mati božja, prosi za nas grešnize. zdaj in navekoma j. Amen." Ljudje so se začeli križati, vstajali so, pred oltarjem pa je zazvonil zvonček. Mati je prijela Lojzeta za roko, ga pri izhodu pokrižale z že gnano vodo in stopila z njim skozi vrata. Zunaj je bilo temno, rosilo je in ljudje so bili v črnem, Prerinila sta se skozi gručo ljudi in mati se je za hip ozrla tja, kjer je stala tista mana or na te plošča s 50 imeni. Neka starejša ženska je ravno postavljala v kozarec, ki je stal v vdolbini, šop že napol uvelih krizantem. Poleg 1/, Številue tam je bilo napisano* Kosec Alojz, star 28 let, padel 1917 v Tlroiah. In nič več ni bilo napisano pri tej štev! ki. Po vendar- ta številka je bil nekoč njen mož, "Mamo. gospod so r e klil Za tiste, ki so padli za domovino* ali so tudi naš ate padli za domovino? Marnu, kaj pa je to domovina?" Lojze je proseče pogledal mater. Črno ruto je imela na glavi pa solze v očeh. ' 1 -12- Ukrenila se jc, ga stimila močneje »a roko in ni odgovorila, V očeh Jv imela solne* 0t> njima, pred njima in za nji a pa so šli ljudje, ljudje v Srner. in rosilo je... Kolenc Jane a * Sebi, Sja v daljavo, v pravljico neznano, kamor pelje pot me vaoh zelja, mislim zdaj, ko m kot sonce rano misel nate sije v dno ar ©a. Šala moja večkrat ee prelil© vate j je, kot a njo bi kruh delil, šala tvoja mi je bol blažila, ki za timih, porog sem si jo kril. Maj si ni kot topla lučka doma, ki v neurja temno noč plamti, trudni duši klic ai, ki v noe rana, naj ae v e metnem boju m uduid, Kaj se v meni je zelja razsulo, kaj je upov mi sprhnelo v prah. kaj v praznino hrepenenj zaplulo In kaj rož zven lo že v rokahi Glej, in vse, kar bilo je razsuto, kot pomladna zemlja zdaj rodi, noč dani se in nad ten* o^uto nagelj s* po srcu že peni. In če bi po tez še kup vprcčala, rekel bi, de prav nič več ne veto, le v oči bi sreča prisljale in te vpila v nageljne objem* V samoti* io ulicah ko pralen blodim, strt v sebi, ©d želja bol ul, in sam no vsa, za čem, kod ho nihče ne ve, kako sem sen. Krcg mene šum, ljudi vrvenje, pogled, ki sreča me* je -molk in beg v daljave, gomazenje, a vsak je tujec, mrk kot volk* -1> -&ako sen sam, morda tu brata Imam,a kak,or jaz beži, vse mi kot njiva je osata, morda v nj m roža mi dehti . Ere* matere, sestre, očeta, osamljen zdim se kot preklet, Vse, Lear ima., srce le spleta iz sanj, za moj 1 , ne ta svet* Kako i. el bi rad člove ka, utrujen rad bi šel domov, življenje željo to odreka, vbm tujec- dvoei v vse mi je krov« Da bil bi komu lučka doma, poljubil koga in objel., za njim srce ml vsak dan roma, spet danes strt boe. v se ihtel# Da mog-l komu bi nasuti pomlad kipečih svojih nad, da mogel v koga bi zarjuti, ko me obupa grlse gad# Kako san sam. Smeh, ti pokloni, pogled ponarejen sladak, ko senca k senci se prikloni, besed izgovor, mrzel zrak# 0 da bi načel doi*- človeka, v dom bi srce mu rad razklal, ka-ko sen san in kot pokveka sam sebe boru se kmalu bal# - '»»♦»«■ i _ lepa si# Lepa si, da me nekdanjega obupa In prevar je sram* dobra Ed, da ae noči, ki eten razdajal ji moči, kesanj ljubim te, kot slepec osvetljeni ljubi sveti dajem vse- kot cvut, pohojen v blatu, diše v vazi spet razpet# In zdaj vem* Zi a nora priti, da pomlad veselo spet prišlije, noč, da zemlja v sončnih ža kih sveže se umije, in prevrne, da srce se v sreči spet navriska, bol, da kakor preša grozdje vse najdražje nm lzsti&a# Bflsein tega, draga, prej urnel, zdaj šele, ko bon življenje svoje tebi in po tebi vsemu svetu kakor šopek pomladanski v gumbnico pripel# —14— H > pokopališču. Od starost;!, ponižanja In ren obraz razjeden, bre~ nog, le kup mesa, med cunje dan, na njivi tej, kjer maske snemajo ljudje, tam sebe ni ga sra ., oe na vozičku vozi beden. "Gospod.. gosp a# . •" In "hvala..." vsem grgra in "vrve vojno"... , Vsak vrže in z očmi beži, kjer smrt v opojno razkošje cvetja skrite vsaj trohni. V zadregi sežem po denar, preiščem vse- in ni gg, au boi slepar? in v "hvali, lava la" ustne že premika. Kot de sem kral, sen mti. dajal, kar v Žepu tal je pustil- bar. irešeren Jože, VI • Kot otrok. Kot otrok,sl tl, dekle, ki vse, kar mu poveš, ♦ da, kar povedal sem ti z lepimi uosedsuii, laži do same. verjame Ae veš, i Morde nesrečna boš in boš jokala, ker si se vdale meni. Drugje Iskala boš Ljubezni, vendar vsega ne verjemi. Melanholija. V zarji nejln cvet je vztrepetal, potem več ni bil najin cvet. Razšla s ve se in se spustila, 70 svoji peti vrok, V idrni sr;1. •“1>— Sam sem zdaj. Ha onem kraju vedno iščem ne ji® cvet. morda zaman, a vedno tipam, dr prišla bos k meni spete cssss- eni Ii;ssac=ss Snežinke padejo««# Snežinke padajo kot? drobne misli v Človeška srca in mrzel piš prihaja od nekod kot sulica na razbleoo rano« Zrak je hladen in suh, kot hladne besede so rablja, ki že r. č v rokah drži« Ti si v vsem tem, kot žival, ki a zadnjim naporom beži, čeprav ve, da nO bo ubežala« Srebrnjak Tone. Epigrami« 1) Od&ovcr» "Če psu na rep stopiš, zacvili." Pregovor v življenju držit i jaz sem o tem se prepričal, ne užaljen, hvaležen som ti« 2) heuomu« že seti ve. Helcdo je pravljico zapel, iz prizadetOEti seveda-pa kdo bi pravljici verjel, ko v smeh ga sili njena beda« 5) Httcom« žc sem vu Nekdo je vsadil cvetko zase in demokracija ji je dal izae« Skrbno jo čuva, pazljivo goji, dru. im pokazati se je bcvi. —ib— Za direktorje grade pri nas na judobne jša se stanovanja, delavcev ga s o in sto Še v skromni sobi sanje. i?) jjaavet. ' Kaj aktiv, pa siv se mi zdi, da v zmoti si nemara ti, ker p e nrl teza sem prisada t, . bi dal ti topel ta nasvet? da pač premisli te stvari, kar na primeru n vara ti”. lesni u ob godu. «— —» v* *-» «•*» w» ~~ w w»» «r -r- ■ -w «•* W».l|i «—»<«■ il ■»» «■» —w —— »»■» ••» -w w» Je smerno st lepa Čednost in drži se je tudi ti, da tvoje se telesce, kdaj v ralt.au no uto i. ........ Kramar Janez • Večerna slika. Kes je v dalji muzika igra, z lučjo skoz oi;no v temo lije. Ko mimo grem, , svetloba obraz ni za trenutek obsije. tirce vzdrhti... In že sem daleč— 2 mano veter-večnz potnika oba .v. Morda sem kdaj ti rekel. Morda sem kdaj ti retm l, dškle, da te ljubimr-če seta, potom oprosti, ker sen ti lagal. Bila je komaj slutnje to, kar v srcu sva čutila -pesem pred poni odloki ..vrej, kot čtilo jt uho, je že prešla«