Za poduk in kratek čas. Naši ,,sicerkatoličaui." Kakošna je pa ta nova veia .,8icerkatoličanov"? To so možje, ki bote katoličani veIjati, po svojem vedenji pri volitvab pa katoliški cevkvi zaušnice dajejo, volilši nje najbujše nagprotuike: bvezverske liberalce! — 0 tacib ,,sicerkatoličanib" poje zadnjie razglasena pesuica: MŁ* ,,Ti kmetič praviš: ,,sim kristjan!" Držiš pa ž njim, ki je pesjau". Tako je g. Wretzel, ,,paverski kmet" pri Mariboru, kakor se je sam knstil, sicer skoz in skoz pošten mož, bodi sicer kot kristjan ob nedeljah in svetkib k Božji službi, je meada še, gotovo je pa sicer bil cerkveni ključar, in splob sicer rad pomaga povsod, kjer gre za Božje čast, tudi sicer prijazno duhovnika pozdravlja — s kratka: g. Wretzl je sicer povsod katoličan, le v liberalui družbi pozabi, da sicer ni lepo in dostojno za zvestega katoličana, družiti se z liberalci. Ravno je razposlal ,,provizoričui volilni komite" v Mariboru po vsem okraji vabilo, vdeležiti se 24. dne t. m. volilnega slioda v Wie.<thalerjevi gostilnici, kder se bode g. Konrad Seidl za kandidata kmetskib občin ponudil in pred volilci evoj program razlagal. Iu glete, tisti Wretzl, ki je sicer katoličan, je zraven liberalnega para: Friceta Brandstetterja in Henr. Gasteiger'ja podpisan v vabilu ,,provizoričnega volilnega komiteta". Tedaj ni dvotna, da je sicer katoliski mož Wretzl zopet aa strani ceikvi nasprotnih liberalcev, ter bo kakor sicer z a nj e delal! V Poličanab je g. Hartner , kteremu daleč okrog slavo pojo, da je sicer dober katoliean. pa je vendar ob volitvah dozdaj še vselej zvest leibgardist liberaluega stotnika, Seidlna iu dosluže-' nega lajtuanta Friceta bil, ter za sebo potegnil innogo volilcev s Poličau, Studeuic iu Makol, ker si nekteri z vožnjo pri ujem mnogo zaslnžijo, skoro vsi pa pri njem svoje piidelke prodajajo in denar na posodo jemljejo. Ia tacib mož, ki so sicer dobri kristjani in pošteni srenjčani, pri volitvab pa liberajcu svoj glas dajejo, je po slovcnskili krajih žalibog Ie še preveč.  Kako je to mogoče? Vsaj vendar že vsak slepec ?idi, v kako brezdno da je liberalizem Av- strijo pabnil. Ali se torej ne pravi vrabce v proso vabiti in tatovom lestvico držati, ako katoliški možje liberalcem do zmage pomagajo? Povejfe, ki berete ,,Gospodarja", onini ,,sicerkatoličanom" resnico^krsčansko: ,,Kdor ni z men6, je zoper mene!" — Kdor sovražnikom ceikve in krščanske šole svoj glas da, je sodeležnik vsega, kar ti v zvezi z drugimi liberalci zoper krščanstvo in kat. ceikev počeiijajo. Če se pa ovi ,,sicerkatoličanr' izgovarjajo s teui. da nemčurje le volijo zato, ker jim je za nemščino mar, jim recite, da Nerncein živa duša netnščine ne jemlje in tudi jemati ne more, da se pa Slovenci zarad uekterib nemskih naseljencev penemčevati ne smejo in ne dajo!