ČLANKI ARTICLES POMEN TEORETIČNIH MODELOV ZA SODOBNO ZDRAVSTVENO NEGO THE SIGNIFICANCE OF THEORETICAL MODELS FOR MODERN NURSING CARE Angela Hajdinjak UDKlUDC 616-083(018) DESKRIPTORJI: zdravstvena nega; modeli zdravstvena nega DESCRIPTORS: nursing care; models, nursing Izvleček - Članek opisuje bistvene razlike med tradicionalno in sodobno zdravstveno nego ter predstavlja temeljne elemente zdravstvene nege s posebnim poudarkom na teoretičnih modelih, ki so posebnega pomena za stroko, in skupine teoretičnih modelov, ki so razporejeni po vsebin.. Abstract - The article describes basic dijferences between traditional and modern nursing care and presenss basic elements of nursing care with special stress on theoreiical models which are of specific importance for the profession, and some groups of theoreiical models grouped according to their contents. Uvod Uvodoma ee potrebno poudariti, da bo zdravstvena nega tako V praksi (bolnišnicah in drugih zdravstvenih zavodih) kot v procesu izobraževanja negovalnega osebja na vseh ravneh, še dolgo v prihodnosti taka, kakršno bomo razvili in uveljavili danes. Dolžnost vsakega od nas je, da prispeva po svojih možnostih in sposobnostih k razvoju stroke, da uveljavimo sodobno zdravstveno nego, njene temeljne elemente in pravila delovanja, ki bodo obvezujoča za vse, ki strokovno delujemo. Najprej je treba opozoriti na bistvene razlike med sodobno in tradicionalno zdravstveno nego. Tradicionalna zdravstvena nega je v našem slovenskem prostoru kljub dolgoletnim prizadevanjem za uveljavitev sodobne zdravstvenenege v praksi še premočno prisotna. To nas oddaljuje od razvitejših dežel tako v Evropi kot od ZDA. Vemo sicer, da se sprememb ne da uvesti na hitro in daje to tudi proces, ki zahteva čas. Izkušnje iz drugih držav kažejo, daje uvajanje sodobne zdravstvene nege trajalo povprečno deset let, v Nemčiji celo še enkrat dlje. Pri nas smo se začeli seznanjati s posameznimi elementi sodobne zdravstvene nege že koncem sedemdesetih let. To nas obvezuje, dakončnopospešimo proces uvajanja sodobne zdravstvene nege na vsa področja naše dejavnosti. Ne smemo sicer pozabiti, da posamezne elemente sodobne zdravstvene nege na nekaterih področjih v praksi tudi pri nas že uspešno razvijajo, na primer proces zdravstvene nege, negovalno dokumentacijo, strokovne standarde ipd.; če pa naj se sodobna zdravstve- na nega zares uveljavi, mora zaživeti z vsemi svojimi elementi tako v praksi kot v izobraževanju. Bistvene razlike med tradicionalno in sodobno zdravstveno nego so predvsem v poudarjanju odvisne oziroma samostojne funkcije zdravstvene nege, v organiziranju in vodenju zdravstvene nege, v delu po procesni metodi, v dokumentiranju zdravstvene nege in v uveljavljanju teoretičnih modelov v praksi. Bistvene razlike med tradicionalno in sodobno zdravstveno nego Tradicionalna zdravstvena Sodobna zdravstvena nega nega Poudarek je na odvisni funkciji Ni procesnega metodološkega pristopa Ni uporabe teorij in modelov Poudarek je na enem vidiku človeka-ali somatski ali psihični Funkcionalni model organiziranja zdravstvene nege - delitev del in nalog Problemi bolnikov/varovancev se odkrivajo rutinsko, naključno, na podlagi izkušenj ali izhajajoč iz diagnoze bolezni in standardnih pričakovanj Poudarek je na samostojni funkciji Delo po procesu zdravstvene nege Uporaba teorij in modelov v praksi Poudarek je na holističnem pristopu k bolnikulvarovancu Timski model organiziranja Sistematično ciljano (usmerjeno) individualno odkrivanje problemov varovancev Angela Hajdinjak, vms, dipl. soc, predavateljica, Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za zdravstveno nego 138 ObzorZdrN1999;33 Zdravstvena nega ni načrtovana ali pa so načrtovane le posamezne naloge Zdravstvena nega ni dokumentirana, če pa je, potem zelo skromno in predvsem na medicinski dokumentaciji Vrednotenja uspešnosti ni ali pa se vrednoti le uspešnost in pravočasnost izvedenih nalog Zdravstvena nega je v celoti načrtovana za posameznega bolnika!varovanca Zdravstvena nega je v celoti dokumentirana v negovalni dokumentaciji Vrednotenje uspešnosti na osnovi izvedenega in doseženega, kar se kaže v stanju in vedenju bolnika! varovanca Poudarek je na odvisni, Poudarek je na enakopravni podrejeni vlogi bolnika!varo- vlogi bolnika!varovanca-vanca - hierarhični odnos partnerski odnos Pasivna vloga bolnika!varo- Aktivna vloga bolnika varovanca v zdravstveni negi vanca v zdravstveni negi Temeljni elementi sodobne zdravstvene nege Bistvene razlike med tradicionalno in sodobno zdravstveno nego razkrivajo njene temeljne elemente, kijih lahko strnemo v naslednjih točkah. - filozofija stroke - izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje v stroki - procesni metodološki pristop - teoreiični modeii zdravstvene nege - negovalne diagnoze - negovalni standardi - negovalna dokumentacija - organizacija, vodenje, kadrovanje - strokovna terminologija - raziskovanje - zakonodaja ipd. Razviti moramo lastno filozofijo stroke. Ta mora nastaii v našem socia1nokulturnem prostoru in je zato ne moremo prenesii iz drugačnhh okolij. Znanje je predpogjj za razvoj stroke. Znanje o sodobni zdravstveni negi moramo nuditi študentom in dijakom v času rednega izobraževanja, hkrati z razvojem stroke in novih spoznanj pa je potrebno tudi s temi dosežki seznanaati negovalno osebje v praks.. S procesnim pristopom bo postala zdravstvena nega vidna, z uvajaneem teoreiičnhh modelov v prakso pa bomo razumeii vsebino samostojee stroke. Oblikovani standardi zdravstvene nege in negovane diagnoze obenem s predpisano in obvezuoočo negovalno dokumentacijo bodo omogoči,i, da bo proces zdravstvene nege uspešneee zaživel v praks.. Brez sodobnega organiziranja, samostojnega vodenja in kadrovanja v zdravstveni negi ne moremo govoriti o sodobni samostojii zdravstveni negi. Razvita strokovna terminologija bo omogočila enotno poj- movanee strokovnhh izrazov, ki se uporabljajo tako v strokovni literaturi kot pri vsakodnevnem sporazumvanju med člani negovalnega tirna. Raziskovanje v zdravstveni negi je nujno za razvoj stroke in njen dvig iz poklicne na profesionalno raven. Dolžnosti, obveznosti in pristojnosti opredeljuje zakon o zdravstveni negi, ki žal še vedno čaka na obravnavo in sprejem. Temeljni elemenii sodobne zdravstvene nege omogočajo kakovostno, kontinuirano in predvsem avtonomno stroko s svojim specifičnim delovanjem, saj v skrbi za zdravje posameznika, skupine in družbe zapolnjuje tiste vrzel,, kijih medicina in druge znanosti ne morejo učinkovito pokrivati. Medtem ko medicina odkriva in zdravi bolezn,, zdravstvena nega v okviru svojih pristojnosti preprečuje, odkriva in rešuje probleme bolnikov oziroma varovancev, ki so lahko posledica bolezni ali drugih vzrokov. V bistvu so to reakcije posameznikov na njihovo boljše ali slabše zdravstveno stanje in počutje. To je področee samostojnega delovanaa zdravstvene nege. Prelomno obdobje v razvoju zdravstvene nege je bilo v letu 1950, ko seje začela zdravstvena nega razvijati v samostojoo stroko. Tedaj so v ZDA organizirali prve akademske študije zdravstvene nege, kar je vzpodbudilo mnoge medicinske sestre za nadaljnii študij in raziskovanje v stroki. Pričeii so izdajaii strokovno revijo o raziskovanju v zdravstveni negi (Nursing Research), v kateri so medicinske sestre objavlle rezultate svojih raziskovanj. Razvlle so sodoben metodološki pristop k zdravstveni negi - proces zdravstvene nege. Objavljeni so bili prvi teoretični modeii zdravstvene nege (Peplau 1952, Henderson 1955, Johnson 1958). Tako predstavlja to obdobje začetek osamovajanja zdravstvene nege. Do tedaj je bila zdravstvena nega obravnavana kot neprofesionalna stroka in tako v izobraževanju kot v praksi usmerjeaa v pomoč zdravniku in ne v pomoč bolniku/varovancu. To pomeni, da smo imeli v izobraževanju medicinski model, v praksi pa izvajanee del le po naročllu zdravnika. Teoretični modeli zdravstvene nege Pomembnejši element sodobne zdravstvene nege so teoreiični modeii zdravstvene nege, pogosto imenovani tudi konceptualni modeli, včasih pa se v strokovni literaturi pojavljata izraza teorija zdravstvene nege in model zdravstvene nege kot sinonim.. Vendar moramo med obema pojmoma razlikovati. Pod pojmom model razumemo poenostavljeno predstavitev nekega predmeaa ali poteka neke aktivnosti, katere namen je olajšaii opazovanje ali pa ga omogočimo. Pri tem ločimo predmetni model in abstraktni mode.. Predmetni modeii so npr:: anatomski mode,, makete stavb ipd. Te modele lahko gledamo, otipamo, sestavimo, razstavimo ali spreminjamo. Abstraktni modeii so na primer diagrami vitalnih funkcij, ki jih lahko gledamo, o njih razmišljamo in sijih razlagam.. Hajdinjak A. Pomen teoretičnih modelov za sodobno zdravstveno nego 139 Tudi modeli zdravstvene nege so abstraktni modeli, ki govorijo o tem, kaj je zdravstvena nega oziroma kaj naj bi bila. Omogočajo nam, da spoznamo in bolje razumemo kompleksno področje zdravstvene nege. Opisujejo pojave, predstave in koncepte zdravstvene nege. Modeli zdravstvene nege morajo biti sistematično zgrajeni, temeljiti morajo na znanstvenih spoznanjih, opredeljevati morajo temeljne elemente zdravstvene nege, dati teoretične osnove in potrebne pogoje za uvedbo v prakso. Ti modeli omogočajo: - dvig zdravstvene nege iz intuitivne v predhodno načrtovano dejavnost, - učinkovitejšo in kakovostnejšo zdravstveno nego, - boljše poznavanje bolnikov varovancev, - uspešnejše reševanje problemov, - samostojno in odgovorno zdravstveno nego. Nad modeli so teorije zdravstvene nege, ki segajo prek opisovanja pojavov, predstav in konceptov. Teorije pojasnjujejo določene pojave, razlagajo njihove temeljne zakonitosti, z njihovo pomočjo jih znanstveno raziskujemo in potrjujemo v praksi. Kot je zapisala znana teoretičarka, se teorije rojevajo v praksi, potrjujejo z raziskovanjem in ponovno vračajo v prakso. Večino do sedaj opisanih teoretičnih del posameznih avtoric je na stopnji modelov, čeprav jih pogosto obravnavajo kot teorije, ne glede na to, da ne izpolnjujejo vseh zahtev znanstvene teorije. Teorije in modeli zdravstvene nege predstavljajo osnovo znanosti zdravstvene nege. Razlagajo in dopolnjujejo vsebino zdravstvene nege na področju, kjer je stroka samostojna. Ne smemo jih zamenjati s Procesom zdravstvene nege, kije metoda dela in narekuje način našega delovanja, medtem ko teoretični model daje vsebino našega samostojnega delovanja. Pri oblikovanju modela je potrebno izpolnjevati določene pogoje. Zgrajen mora biti sistematično, imeti mora znanstveno podlago psiholoških, socioloških, medicinskih in drugih ved. Deli modela morajo biti med seboj logično povezani in ne smejo biti namenjeni le za teoretično razmišljanje, prav tako mora biti njihova uporabnost preizkušena v praksi. Med razvojem znanosti zdravstvene nege seje oblikovala metaparadigma zdravstvene nege. Splošne trditve metaparadigme omogočajo edinstvene poglede na koncepte zdravstvene nege, ki jo ločijo od drugih strok. Izoblikovalasej e podoba modelovin teorij zdravstvene nege, ki so sestavljeni iz naslednjih konceptov: - človek: podoba človeka, pogled na posameznika; - okolje, v katerem človek živi; - zdravje: pojmovanje zdravja; - zdravstvena nega: vloga medicinske sestre. Koncepti so na splošno opredeljeni kot gradbeni elementi modelovo Preko njih se vrednoti pomembnost in uporabnost posameznega modela oziroma vsakega posameznega teoretičnega dela. Različne avtorice v svojih delih poudarjajo različne koncepte, tiste pač, ki se jim zdijo najpomembnejš.. Tako je F. Nightingale že 1895 poudarjala koncept okolja kot najpomembnejši element vpliva na zdravje bolnika. Približno 100 let kasneje je H. Peplau poudarjala kot najpomembnejši element medsebojni odnos med medicinsko sestro in bolnikomlvarovancem. V sedemdesetih letih je bil poudarek na konceptu posameznika, človeka, v zadnjem času pa je v ospredju koncept zdravja. Metaparadigma in koncepti zdravstvene nege omogočajo in olajšajo primerjavo posameznih teorij in modelov med seboj, njihovo analizo in sistematično razporejanje po različnih kriterijih. Eden od načinov razporeditve modelov, kot pripomoček razumevanja številnih raznolikih modelov, je njihova razporeditev po vsebini v tri sklope. To je najpogostejši način, so pa še drugi, ki temeljijo na drugih kriterijih. Skupine modelov zdravstvene nege, razporejene po vsebini Modeii potreb izhajajo iz teorij humanističnih ved, predvsem iz motivacijske teorije A. Maslowa. Spadajo med prva teoretična dela in so označeni kot najbližji medicinskemu modelu. Modeli potreb predstavljajo medicinsko sestro kot aktivno osebo, ki pomagajo bolnikomlvarovancem v njihovih prizadevanjih za samostojnost in neodvisnost. Pojasnjujejo predvsem kaj je delo medicinske sestre, oziroma kaj mora storiti za dosego tega cilja. Najpomembnejše predstavnice teh modelov so V. Henderson (1955), F. Abdellah (1960), D. Orem (1971), N. Roper (1976). Modeii interakcij temeljijo na humanističnih teorijah osebnosti, teorijah interakcije in filozofije. Medicinsko sestro prikazuje kot osebo, katere delovanje je v interakciji z bolnikom in njegovo osebnostjo. Ta interakcija pomeni razvijanje novih odnosov tako bolnika do medicinske sestre kot obratno. Za bolnika to pomeni, da je pripravljen na sodelovanje, da zaupa vase in v druge. Hkrati pa interakcija pomeni spreminjanje podobe posameznika in razvijanje novih vzorcev vedenja tako bolnika kot medicinske sestre. Modeli interakcije torej odgovarjajo na vprašanje, kako naj medicinska sestra deluje. Predstavnice teh modelov so H. Peplau (1952), 1. King (1971), L Orlando (1961), E. Wiedenbach (1964). Modeii izidov so črpali svoje teoretične podlage predvsem v razvojni teoriji osebnosti, teoriji sistemov in adaptacijski teoriji. Dajejo odgovore na vprašanja, zakaj in kakšen je cilj delovanja zdravstvene nege. Cilj intervencij medicinske sestre je, da bolnemu povrne stabilnost in mu pomaga doseči harmonijo z okoljem. ID. Johnson (1959), M. Levine (1966), M. Rogers (1970), K. Roy (1976), B. Neuman (1979)/. Teoretični modeli zdravstvene nege posameznih avtoric se razlikujejo. To je razumljivo, saj so nastali pod vplivom njihovih profesionalnih izkušenj, pridob- 140 ObzorZdrN1999;33 1jenih na različnih področjih zdravstvene nege in znanstvenoraziskovalnega dela v raznih obdobjih in okoljih. Zato je za razumevanje in vrednotenje posameznega dela potrebno poznati čas in okolje, v katerem je delo nastalo. Do danes so medicinske sestre, predvsem v ZDA, razvile 28 konceptualnih modelov zdravstvene nege. Nekateri so se že uveljavili, nekateri pa se še razvijajo. Prvi in edini evropski model izhaja iz Anglije, kjer je N. Roper s sodelavci v osemdesetih letih razvila in objavila teoretični model z nazivom model Življenja. Vidimo, da se je na področju zdravstvene nege v zadnjih petdesetih letih mnogo spremenilo. Tudi v našem slovenskem prostoru moramo spoznati in preučiti teoretične modele, razviti lastno filozofijo stroke in se na podlagi filozofije zdravstvene nege odločiti, kateri modeli so uporabni v naši praksi, oziroma kateri so za posamezna specifična področja zdravstvene nege najprimernejš.. Kajti le s poznavanjem sodobnega metodološkega pristopa k zdravstveni negi, razvijanja negovalne dokumentacije in standardov ne bomo uspeli uveljaviti sodobne zdravstvene nege. Teoretični modeli zdravstvene nege dajejo vsebino našemu samostojnemu delovanju in so bistvenega pomena za sodobno zdravstveno nego. Literatura 1. Ammende M. Der Paradigmenwecksel in der Pflege. Pflege, 9; 1996; 2: 98-104. 2. Bohinc M. Novosii na področju organizacije in menedžmenta. Ob-zorZdrN 1996; 30: 215-8. 3. Bohinc M, Cibic D. Teorija zdravstvene nege. Radovljica: Didak-ta, 1995. 4. Clifft JM. Izobraževanje za medicinske sestre v Evrop.. Obrz Zdr N 1997; 31: 197-202. 5. Drerup E. Modelle der Krankenpflege - Materialen zur Krankenpflegeausbidung. Freiburg im Breisgau: Lambertus, 1990. 6. Fiecht V, Meier M. Pflegeplanung - eine Einleitung für die Praxis. Basel: Recom Verlag, 1984. 7. Geust B. Die Kluft zwischen Theorie und Praxis in der Pflege. Die Schwester/ der Pfleger 1990; 5: 398-400. 8. Hajdinjak A, Štebe V. Filozofija zdravstvene nege. Utrip V, april 1997. 9. Hajdinjak A, Štebe V. Sestrinska anamneza i dijagnoz.. Vjesnik medicinskih sestara i medicinskih tehničara Hrvatske 1987; 25: 15-8. 10. Kavalič S. Ocenjevanee bolnikovih potreb v negovalnem procesu. ZdrObzr 1981; 15; 112-7. 11. Kersnič P. Organizacija službe zdravstvene nege v zdravstvenhh zavodih Slovenije. Obzor Zdr N 1997; 31: 3-23. 12. Kremmer Y. Plegetheorien - Pflegealltag. Die Schwester/der Pfleger 1990;5: 401-6. 13. Krohwinkll M. Konzeptuelle Modelle und Theorien der Pflege. Krankenpflege 1988; 42; 1: 9-12. 14. McFarland G. Uvod v študij negovalnih diagnoz. Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego. Maribor, 1993. 15. Ricka R. Eine professionelle Pflege braucht Krankenpflegetheorien. Pflege 1989; 2: 114-20. 16. Steppe H. Pflegemodelle in der Praxis. Die Schwester/der Pfleger 1991; 30; 4. 17. Tosche J. Pflegemodelle und Fürungspraxis (Teil 1). Pflege 1994; 1:48-54. 18. Tosche J. Pflegemodelle und Fürungspraxis (Tei12). Pflege 1994; 3: 231-6. 19. Wittneben K. Patientorientierte Theorientwicklung als Basis einer Pflegedidaktik. Pflege 1993; 6: 3: 203-9.