in pri mer ja li med se boj ter ugo to vi li, da je bila hi trost Glinščice prib ližno 1 km/h, kar je ve li ko počas -
ne je od pov prečne hi tro sti hoje odra sle ga člo ve ka, ki znaša 5 km/h.
Po se bej za ni mi vo je bilo na da lje va nje poti po umet no preob li ko va ni be ton ski stru gi spod nje ga toka
Glinščice, ki se vije med po zi da ni mi zem ljišči Viča. Ker stru go že dlje časa niso očis ti li rast ja, so po -
sa mez ni deli pred stav lja li pra vo »džun gel sko« vzdušje (sli ka 3). Iz te »žabje« pers pek ti ve so bile hiše,
želez niška pro ga, Tržaška ce sta in os ta li ob jek ti opa zo va ni po vsem iz dru ge ga gle dišča, kot smo ga va -
je ni kot »na vad ni« pešci. Po stru gi smo hodili do so točja po to kov Glinščice in Gra daščice. Tik za so točjem
se je na ha ja la zad nja točka, kjer so otro ci po vsem sa mo stoj no opra vi li vse me ri tve na po to ku Glinščica.
Ko so vse po dat ke za pi sa li v de lov ni list, so do končali pla kat. Z ri sa njem, pi sa njem in lep lje njem so za -
pol ni li praz ne pro sto re, da je pla kat do bil pečat po sa mez ne sku pi ne. Nato smo pos pra vi li vso opre mo,
se sko zi gost na sad vi so kih in va ziv nih rast lin pre bi li iz močno za raščene stru ge ter sku paj odšli do našega
iz ho dišča v sre dišču me sta.
Le tošnjo geo graf sko de lav ni co smo za ra di šte vil nih po let nih ak tiv no sti iz ved li le en krat. Za ra di ne -
sta no vit ne ga vre me na pred geo graf skim dnem, smo ime li or ga ni za tor ji pri pravlje nih več raz ličic poti.
Kljub vre men skim na po ve dim, je pad la le majh na ko ličina pa da vin, zato smo lah ko iz ved li raz ličico
poti s po ho dom po zelo za raščeni stru gi Glinščice. Spre mem ba vre me na je po skr be la za del no oh la -
di tev, kar se je poz na lo pri hoji in so de lo va nju.
Pri mož Gašpe rič
27. Evrop ska den droe ko loška de lav ni ca
Kranj ska Gora, 12.–18. 9. 2016
V Kranj ski Gori je bila med 12. in 18. sep tem brom or ga ni zi ra na 27. Evrop ska den droe ko loška de -
lav ni ca, ki po ve zu je štu den te ter stro kov nja ke s po dročja den dro lo gi je. Le tošnja de lav ni ca je po te ka la
na obrob ju Tri glav ske ga na rod ne ga par ka ozi ro ma na tančneje v Vili Šumi ca pri Kranj ski Gori, kjer je
bil iz ve den večji del ra zi sko val nih ak tiv no sti. De lav ni co so or ga ni zi ra li Goz dar ski inšti tut Slo ve ni je, Na -
ravoslov no teh niška fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni, Švi car ski zvez ni inšti tut za ra zi sko va nje goz dov, sne ga
in po kra ji ne, Uni ver za v Šle zi ji (Polj ska) ter Uni ver za v Pa do vi (Ita li ja).
De jav no sti so po kri va le ce lo ten spek ter den dro lo gi je ter obe nem spod bu ja le po ve zo va nje znanj raz -
ličnih ra zi sko val nih dis ci plin. Delo je bilo raz de lje no v pet raz ličnih sku pin gle de na obrav na va no po dročje
den dro lo gi je. Iz ve de na so bila šte vil na pre da va nja o glav nih obrav na va nih te ma ti kah, zno traj po sa mez -
nih sku pin pa je bilo izve de no te ren sko delo, pri pra va vzor cev ter nji ho va ana li za. Ob za ključku dela
po sa mez ne sku pi ne, so bile po da ne ugo to vi tve ra zi skav, s čimer so ude leženci pris pe va li k obo ga ti tvi
poz na va nja ob močja Kranj ske Gore, do li ne Pišnice in oko li ce pre la za Vršič.
Le tošnje de lav ni ce se je ude ležilo 29 štu den tov in stro kov nja kov s po dročja den dro lo gi je in den -
droe ko lo gi je s Hr vaške, Nem čije, Bel gi je, Ve li ke Bri ta ni je, Ni zo zem ske, Ita li je, Ka na de, Bel gi je, Čila,
Švice ter Slo ve ni je.
Med obrav na va ni mi dis ci pli na mi so bile: den dro kli ma to lo gi ja, den droar heo lo gi ja, ana to mi ja lesa,
den droe ko lo gi ja ter den dro geo mor fo lo gi ja. Po dročje den dro kli ma to lo gi je upo rab lja po dat ke o sta ro -
sti dre ve snih bra nik, ki jih sta ti stično pri mer ja z me teo ro loškimi po dat ki. Na pod la gi ana liz lahko
ra zi sko val ci re kon strui ra jo pre te kle pod neb ne po go je na po sa mez nem ob močju. Za pri do bi va nje po -
dat kov o »dalj ni« pre te klo sti so še po se bej pri mer na dre ve sa, ki ra ste jo na višjih nad mor skih višinah,
fo sil ni les ter les, ki je bil od krit pri ar heo loških ra zi ska vah. Den droar heo lo gi ja preučuje les, ki je bil
upo rab ljen na sta rejših ob jek tih z na me nom pri do bi va nja in for ma cij o pre te kli rabi zem ljišč in gozdov,
teh no lo gi ji ob de la ve lesa ter živ lje nju v pre te klo sti. Z in ter dis ci pli nar nim pri sto pom lah ko zago to vi po -
dat ke o upo rab lje nih dre ve snih vr stah za grad njo, iz vo ru lesa ter sta ro sti grad nje. Ana to mi ja lesa se
v zad njem ob dob ju pred vsem pos veča zgrad bi gr mov nic in ze lišč, saj rast bra nik pri njih ni po go je na
z ra stiščnimi po go ji ter ve li kost jo rastlin. Za ra di tega ra zi ska ve na tem po dročju pri našajo šte vil na nova
spoz na nja o ra sti suhe sno vi v rast li nah ter raz po re di tvi og lji ka na ob močju mej nih ra stiščnih po gojev,
175
Geografski vestnik 88-2, 2016 Kronika
176
Kronika Geografski vestnik 88-2, 2016
Slika1:Udeleženci27.evropskedendroekološkedelavnicev doliniTamar.
A
N
D
RE
JŠ
M
U
C
RY
SZ
A
RD
K
AC
ZK
A
Slika2:Vzorčenjepoškodovanihdrevesv dolini
Pišnicev okvirudendrogeomorfološkihraziskav.
kjer so rast li ne še po se bej občut lji ve na okolj ske spre mem be. Den droe ko lo gi ja se posveča ra zi ska vam
od zi va dre ves na raz lične okolj ske de jav ni ke, pri čemer je naj večji pou da rek na me njen skraj nim okoljskim
de jav ni kom. Dre ve sa so lah ko pod vržena skraj nim biot skim de jav ni kom, kot so po večano šte vi lo žuželk
in člo ve kov vpliv na gozd (redčenje goz da, spra vi lo lesa) ali skraj nim abiot skim de jav ni kom, kot so suša,
požari, žled, pla zo vi. Den dro geo mor fo lo gi ja nam omo goča preučeva nje di na mi ke geo mor fo loških proce -
sov v po kra ji ni, še po se bej po bočnih, rečnih, le de niških ter eol skih pro ce sov. Pri preučeva nju se osre do toča
na poškod be dre ves, ki se na stres od zi va jo s pri la go di tvi jo ra sti dre ve snih bra nik. Takšne spre mem -
be v ra sti po da ja jo in for ma ci je o geo mor fo loških do god kih v pre te klih de set let jih ali celo stolet jih.
Pri dob lje ni po dat ki se po tem pri mer ja jo tudi z raz ličnimi okolj ski mi po dat ki (na pri mer ko ličino pa -
da vin, po tre si) ter člo ve ko vi mi po se gi v pro stor.
177
Geografski vestnik 88-2, 2016 Kronika
Slika3:PreučevanjegrmovnicinzeliščobdrevesnimejinapobočjihMaleMojstrovke;v ozadjuVršič
inPrisojnik.
PE
TR
A
D
O
EV
E
Slika4:Vzorcidrevesnihdebelpripravljeninanadaljnjoanalizo.
A
N
D
RE
JŠ
M
U
C
Te ren sko delo v ok vi ru den dro geo mor fo loške sku pi ne je po te ka lo v do li ni Pišnice (sli ka 2), kjer smo
se osre do točili na vzorčenje dre ves ob rečni stru gi Pišnice ter na ob sežnem vršaju Ruševe ga grab na.
Ob rečni stru gi so bili od vze ti vzor ci dre ves, ki so ime li za ra di vi so kih voda vid ne poškod be v skor ji
ter vzor ci dre ves, ki so se jim za ra di pre meščanja se di men tov v stru gi raz vi li se kun dar ni ko re nin ski si -
ste mi. Na vršaju Ruševega grab na smo se osre do točili na po dob ne poškod be dre ves, ki so rast la na sti ku
vršaja z rečno stru go, rob nem in osred njem delu vršaja ter na ne poško do va na dre ve sa na re fe renčnih
me stih ob vršaju. Po od vze mu več kot sto vzor cev (pre težno vzor ci smrek) je sle di lo nji ho vo sušenje
ter na meščanje na le se ne no sil ce (sli ka 4). Vzor ci so bili nato zbrušeni in tako pri prav lje ni na ske ni ra -
nje z vi so ko ločlji vost jo. Sle di la je dol go traj na di gi ta li za ci ja in me ri tve s po močjo pro gram ske ga orod ja
CDendro in CooRecorder. S po močjo pri mer ja ve raz po re di tve gra fov po sa mez nih in re fe renčnih
vzor cev so bila nato do ločena ob dob ja, v ka te rih so na sta le poškod be na dre ve sih ozi ro ma po sle dično
po sa mez ni hi dro-geo mor fo loški do god ki (po pla ve, dro bir ski to ko vi).
In ten ziv no delo na de lav ni ci je vsak dan po te ka lo od ju tra do poz nih večer nih ur, zato so lah ko ude -
leženci pri do bi li ve li ko prak tičnih in teo re tičnih iz kušenj s po dročja den dro lo gi je. V ok vi ru te ren ske ga
dela so obi ska li tudi do li no Ta mar, ter se spoz na li z ne dav ni mi razi ska va mi vršajev, kjer so bile upo -
rab lje ne den dro geo mor fo loške me to de. Sproščeno vzdušje je pris pe va lo tudi k iz me nja vi šte vil nih mnenj
in ob li ko va nju no vih idej o pri hod nji upo ra bi den dro lo gi je in nad grad nji ra zi sko val nih me tod.
Več in for ma cij o 27. evrop ski den droe ko loški de lav ni ci si lah ko pre be re te na splet nem na slo vu:
http://den dro2016.goz dis.si/.
Jure Tičar
Prva de lav ni ca pro jek ta SMART-MR: Par ti ci pa tiv no pro met no načrto va nje
Ljub lja na, 15.–16. 9. 2016
Sep tem bra se je iz te kel prvi se me ster pro jek ta SMART-MR, v ka te rem smo pri pra vi li Statusreport,
ki po nu ja pre gled sta nja na po dročju pro met ne ga načrto va nja v vseh os mih vključenih me tro po li tan -
skih re gi jah (Oslo-Akers hus, Göte borg, Hel sin ki, Bu dim pešta, Ljub lja na, Rim, Por to in Bar ce lo na),
ko mu ni ka cij ski načrt ter prvi po dro ben pre gled par ti ci pa tiv ne ga pro met ne ga načrto va nja, ki je tla ko -
val pot prvi de lav ni ci pro jek ta. Ta je v or ga ni za ci ji Geo grafskega inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU
in Re gio nal ne raz voj ne agen ci je Ljub ljan ske ur ba ne re gi je po te ka la med 15. in 16. sep tem brom v Ljub -
lja ni. Na de lav ni ci smo se pos ve ti li vključeva nju jav no sti in de ležni kov v pro met no načrto va nje.
52 ude ležen cev iz osmih vključenih držav je na de lav ni ci raz prav lja lo, koga vključeva ti v pro met no načrto -
va nje in kako. Za uvod v raz pra vo so pred stav ni ki vseh os mih re gij pred sta vi li pri me re do brih in sla bih
praks, čemur je sle di la raz pra va po sku pi nah, kjer so pred stav niki me tro po li tan skih re gij iz me nje va li
svo je iz kušnje. Na men de lav ni ce je bil, da ude leženci v raz pra vi po glo bi jo poz na va nje raz ličnih si ste -
mov načrto va nja in pri do bi jo do dat ne kom pe ten ce s poz na va njem do brih praks, is ka njem si ner gij in
iz me nja vo zna nja.
Z me to do loškega vi di ka so se ude leženci raz de li li v štiri sku pi ne; vsa ko od njih sta us mer ja la mo -
de ra tor in za pi sni kar. Pri tem smo ob li ko vali dva sklo pa vprašanj, kar je v prak si po me ni lo, da sta po
dve sku pi ni obrav na va li iste teme. Ker so se sku pi ne po pol ure za me nja le, so vsi ude leženci so de lo va li
pri raz pra vi na obeh vse bin skih sklo pih. Po skle pu raz prav v sku pi nah so bili re zul ta ti pred stav lje ni na
ple nar nem delu, kjer smo sku paj raz prav lja li o mo re bit nih raz li kah med sku pi na mi ozi ro ma nji ho vi -
mi ugo to vi tva mi.
V sklo pu »koga vključiti v pro met no načrto va nje« smo go vo ri li o pred no stih in sla bo stih par ti ci -
pa tiv ne ga načrto va nja ter o par ti ci pa tiv nem načrto va nju v pri me ru ve li kih/re gio nal nih pro jek tov in
pro gra mov.
V sklo pu »kako vključiti v pro met no načrto va nje« smo obrav na va li od nos med načrto val ci, urad -
ni ki, po li ti ki in jav nost jo pri načrto va nju manj pri ljub lje nih ukre pov ter uporabo par ti ci pa tiv ne ga
načrto va nja v prak si.
178
Kronika Geografski vestnik 88-2, 2016