itovilka 284 TRST, v torek 13. oktobra 1908 Tečaj XXXIII IZHAJA VSAKI DAM — m* «l Mtf«IJth \m »razvlklk »t A , p«Mtf«t|klfc sfc t. ajatrsi. InuUm it«t. h prodajajo p« S nv6. (C rt»4.) v mmogA uhafcurnBh v Trsta in okolici. Gorici, Kranja, 3t Petim, VM&sjru. S«ž*ci, Nabrali m, Sr. Lnciji, Tolmin«, Ajdov-W«J. Dornberga itd. Zastarele Itev. po 5 ari. (10 itol). »»LAM »E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Brokorti 1 3OKNE: Trgovinska in obrtne oglaaa p* • at. mm, Manjtiea, /airaia, posl&aica, oglasa denarnih zavodov p« ** Za orlase v teksta lista do 5 vrat 20 K, vsaka vrsta K 2. Vali oglasi po 3 stol. bsaafls, njg-■mjj p« 40 tiot. Oglase sprejema Insarntni oddelek sprava .»fiMcti*. — Plačuje se izključno le opravi „TdtaeaH*. €dinosl OImIIo po0t!6ma« društva JMOnomt" za Primar***. eaw MABOĆMIVA ZNAdA • 1M leto 34 K, pol Ista 13 K, 3 mesece • kres doposiane naročnine, se npravn i na aafteljafce ^noiTl" atu« i ___ MM M MS, »•* I »t* a«o — Trf dopiai nsj es pošiljajo u nredcirtro liste. vana pisma ee m eprejeiesjc 1» reksaiBl se ■• vrtiaja. 2Varečnine, oglaee In veklanutuje je pofeijatl na npravo lifW UREDNIŠTVO i aftes Ssiatll IS (Ksredsl d«a) Isdejiteti in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODIXI. L&stnA ken*orcq beta .EdineeS". - Natisnil«. tinkarna kon*brc$» Site „Edinost* v Trstn. nI. Giergio Galatti it. IS. PeStae-kranllaRai rsCan It 841 657. TELEFON It U-S? Dogodki na Balkanu. Skupščina še ni izpregovorila ! Vcevaj nam je poročila brzojavka iz Brkgagrada. tli se je konferenca poslancev z večino i/.rekla proti vojni. Nadafjne vesti ^avljajo. da so bi'ii izlavti kmetski poslanci proti vojni. kor nočejo vzeti na*ae tako velikanske odgovornosti Z?i vojno pa so bili postanci i .i mest, ki so najhu e napadali Avatro-O^rdko. Ti manijo, da bi za slučaj vojne e-.ropske vlasti intervenirale Srbiji v prilog. Večina "poslancev bi bila tuiej proti skrajnim korakom. Ali skupščina sama jo od-; «/ila glasovanje o kredita za m >bilisacijo. Govor srbskega prestolonaslednika. Iz Bblegagrada poročajo: Dne II. t. m. se je zbrala velikanska množica pri spomeniku Mihaela Obrenovira Svečana ie bila tišina, ki vladala. Množica se je pripravljala na veliko demonstracijo. Na spomeniku »o dve zastave z napisi: „Domovina je v nevarnosti. Vijjna upadnikom !" — ki izražata čutstva te i.i.pozantne in raznolike mase. Množica se začenja pomikati proti kraljevem konaku. Množica kliče kralja. Pač pa se je pojavil prestolonaslednik. Bil je pozdravljen velikanskim navdušenjem. Prestolonaslednik je spregovori : Zahvaljujem Vas na prisrčni ovaciji. Trdno zahtevam, da se me imenuje povelj-ijikom dobrovoljcov m pripravljen sem dati sv »jo kri in življenje za Srbijo, to najljepšo cvetko iz velikega vrta slovanskega. Živi naj, ii hoče umreti, umrje naj, kdor ni vreden žiUjenjH. Živel srbski narod! Druga vest zatrja, da je ministarski predsednik Milovanovič posvaril prestolonaslednika radi tacih vojevitiii govorov. Razpoloženje v Bosni Hercegovini. „Dnevci list** zatrja, da so duhovi v mu - Hercegovini jako deprimirani. Turki, da, *e hočejo izseljevati v ma*i. V Nemezini blizo črnogorske mejo je progl&s?no obsedno »tanje. Od cficijelae strani pa se zatrja, da ao »i>? dahovi po deželi že precej pomirili. V iuzli da je zavladslo mej kmeti naravnost navdušenje vsled aneksije. Srbi in Muselmani b srbski meji. da so sedaj naklonjeni aneksiji Prebivalstvo opravlja por sedi navadne posle. Od turške strani se pomirjevalno vpliva ra prebivalstvo Bosne in Hercegovine. Mohamedan«i, bivajoči na Dunaju, so dali progias, v katerem poživljajo narod v Posni, da čuva tradicionalno resnost. Opominjajo nared, da ne prodaja zemljišča, niti da se izseljuje Bodoča podoba Bosne. Iz Budimpešte javljajo: Iz krogov hrvat-tke bosanske deputacije, ki se sedaj nahaja * Budimpešti, se čuje, da si Madjari prizadevajo, da se iz Bosne napvavi ..corpus se-paratum'*. Na avstrijski straui se temu proti-vjjo. Bosanske stvari se v upravi baje ločijo cd skupne uprave in se ustanovi posebno bo-*hr;sko ministerstvo. Poljska šola v Bosni. Iz Sarajeva javljajo: Poljaki Bosne iz van Privozan so poslali poljskemu delegatu Giombinskemu prošnjo, naj se obrne na ministra Burianu, da bi isti ustanovil tamkaj M o s poljskim učnim jezikem. rudi v < rnogori je razpoloženje proti Avstco-Ogrski zelo razburjeno. Na raznih krajih se dogajajo demonstracije. Oblasti pa so odločene, da bodo odslej preprečevale take pojave. Pričakujejo tamkaj dohoda diplomatičnega zastopnika Srbije, da se dogovori skupna akcija glede Avstro-Orske. Parlament je sklican v izredno sejo. CETIN TE 12. Uradni list piš*: Crna gora se veseli zopetnega prebujenja balkanskih držav. V vsakem vspeliu balkanskih držav 1 je videla Črna gora vedno le skupni in potem takem tudi lastni vspeh. Zato Črna gora veselo pozdravlja dan proglašenja neodvisnosti Bolgarske in utelešenje Krete grškemu kraljestvu kakor zmago narodnostnega načela, v katerem je biagor srbskega naroda. Del tega veselja jo pa odvzet po sklepu Avstro-Ogrske, si je vzela srce srbskega naroda, ki je predstavlja Bosna in Hercegovina Bolečino in razburjenje izraža vse Srbsko, izla&ti pa Črnagora. Za ta težki položaj ni besede in re*ui dnevi, v katerih živimo, zahtevajo od nas hladnost in modro po- stopanje. Črnagora — kraljestvo. PODLISTEK. Gospa Baptist. Francoski spissiie in Hercegovine, ki smo to uro željno pričakovali, vsprejeio z velikim veseljem in največo radostjo. Očetovske besede, ki jih Vaše Ve-lečanstvo v proglasu govori našemu ljudstvu ter velike pravne dobrote modernih državnih naprav, ki jih Vaša carska Milcst zagotovlja naši domovini kakor potrebo narodnega, kulturnega in gospodarskega napredka, nam napovedujejo začetek boljših Časov in srečno bodočnosti v okvirju mogočne habsburške monarhije. ZaLo prihajamo iz naše domovine v imenu hrvatskega nareda obeh dežel, ki vidi v utelešenju na3e domovine k monarhiji istočasen napredek za vresničenfe njegovega narodnega ideala, pred stopnice Vašega prestola, da izražamo čuUtva naše večne zahvale in da položimo k nogam posvečene osebe Vašega Velečanstva neovrgljiv dokaz najviše lojalnosti in neispremenljive zvestobe in naj-penižneje udanosti. Vsemogočni Bog obrani in ščiti do skrajnih mej človeškega življenja našega preljublje-nega in predobrotljivega vladarja ! Zivio cesar in kralj Fran Josip! premagal, se uprl zasramovalcem in jih porazil, skratka, pokazal pogum kakor ga nima vsak moški. In ona se mu je zahvaljevala za vse to z vročo, nemirno strastjo. Bog je blagoslovil njiju zakon, in ko se je to izvedelo, 90 ji odprlo tudi najrahločut-uejše duše svoje duri, kakor da jo je materinstvo popolnoma očistilo. Tudno je... a je bilo tako. Očitno se je torej vse obračalo na bolje. Tu je praznovalo zadnjič naše mesto praznik svojega patrona. Ob tej priliki se je vršilo tekmovanje pevskih zborov, katerega so se vdeležili prefekt, vsa zastopstva in raz-soj er alci, ki so oddali svojo sodbo, na podlagi katere je prefektov tajnik, Pavel Hamot, potem razdelil kolajne in nagiade. Kakor si lahko mislite, nastane ob takih prilikah velika zavist med rivali, ki jim vzame včasih akoro vso zavest. Vodja pevskega društva iz Mornillona je imel ravno prejeti svoje odlikovanje. Prisodili so njegovemu zboru samo drugo darilo. Vendar ni mogoče dati vsakomur prvega darila, ni res ? Ko mu je tajnik, gospod Hamot, hotel izročiti njegovo kolajno, mu jo je mož zalučal v obraz in vpil pri tem: To lahko ob-držiš za Baptista. Saj pravzaprav si njemu dolžan prvo premijo, ravno tako kakor meni. Členi deputncije so za govornikom vslik-nili : Zivio ! Cesar je deputacijo najmiIo3tlji-veje vsprejel ter odgovoril sledeče : Gospoda moja! Z zahvalo in zadovoljstvom jemljem na znanje podan mi izraz Vaših lojaloih čutstev. Zagotovljam Vas, da mi je na srcu blagor Vašega naroda in Vaše dežele. Povejte ob Vašem povratku v domovino Vašim mandan-tom, da bova jaz in moja vlada prav tako skrbela za Vašo deželo, kakor za oba dela moje monarhije. Putem, ko je cesar posamične člene deputacije ogovoril, je deputacijo milostno odpustil. — Srbska skupščiua. BELIGRAD 12. Vojni minister je predložil zakonski načrt, da se mu dovoli 16 milijonov dinarjev za spopolnitev oboroženja armade. Zakonski načrt je bil izročen finančnemu odseku. Predsednik Jovano^ić je potem predlagal, naj se črnogorski skupščini, Ia se danes sestane na Cetinjab, sporoči bratski pozdrav. Ta predlog je bil enoglasno vsprejet z viharno pohvalo. Zatem je predsednik Jovanovič imel daljši govor, v katerem je konstatiral, da je skupščina na včerajšnji tajni seji pokazala občudovanja vredna složnont. Na seji je vlada pojasnila politični položaj ter povedala, kake odredbe da je ukrenila. Složnost Srbov je prišla do izraza v resoluciji nacijonalista Ri-barca, ki je bila vsprejeta. V tej resoluciji je skupščina odobrila dosedanje vedenje vlade in v imenu srbskega naroda stavila enoglasno vladi na razpolago vse ujegovo imetje. IZ BOLGARIJE. CARIGRAD 12. Kralj Ferdiuand je vsprejel specijalnega dopisnika „.Teni Gazete" ter mu rekel, da je bil skozi dvajset let vereu prijatelj Turčije in da ni nikdar imel bojevnih misli niti jih bo imel. Kralj je izrekel svoje občudovanje za mladoturški prevrat in je prosil, naj se javnemu mnenju v Turčiji položaj pojasni. Vhod kralja Ferdinanda v Sofijo. SOFIJA 12. (Bolg. ag.) Kralj Ferdinand je danes ob 3, uri popoi. imel vhod v Sofijo. Slovesen vsprejem je priredilo občinsko zastopstvo in ne vlada, in je zato imel bolj ljudski znača;. Vse mesto 111 iziasti ulice, po katerih ae je pomikal sprevod, so okrašene in v zastavah. Ob vhodu v Borisov park na Orlovem mostu je napravljen slavolok, v slogu vrat stare sofijske trdnjave. Na eni strani slavoloka je napisana deviza : Dobro došel car !, na drugi strani: Neodvisna Bolgarija ! Sredi slavoloka je pozlačena kraljevska krona. Na vsem potu so delala špalir vse čete gar-nizije. Na bulevardu Carja osvoboditelja so bila nastavljena športna društva in korporacije z za? ta varni. V sosednih ulicah so bili zbrani srednješolci in učenci viših ljudskih razredov s svojimi učitelji. Visokošolci so stali na stopnicah pred sobraniem. veterani pred spomenikom Carja osvoboditelja. V sosednih ulicah in na stolnem trgu so bili gojenci strokovnih šol in seminarjev. Za tem špalirjem je bila zbrana ogromna množica občinstva. Kralj je nekoliko kilometrov od Sofije stopil z vlaka in se s kočijo peljal v Sofijo. Pred kavalerijsko vojašnico pri Borisovem parku so kralja vsprejeli generali in poveljniki čet. Kralj je potem imel svoj vhod v Solijo jahaje na konju in v spremstvu čast- nikov. Poljska baterija in gorska baterija sta oddali 31 strelov. Dospevši do pred slavolok je kralj vzel ua znanje raport garnizijsk.1«:* poveljnika. Pevski zbor je zapel kraljevsko himno, vglasbenc za to priliko. Tuka; so bili zbrani ministri, predsednik sobranja, žunan z občinskimi svetniki, prefekta okraja in policija ter bivši župani glavnega mesta. Zupan je pozdravil kralja ter mu podal uoli in kruha. Crospa Karavelova, vdova bivšega minister-skega predsednika, je v imenu sofijskih dam izročila kralju šopek cvetlic, soproga mini-sterskega predsednika pa Šopek v imenu vlade. I Nato se je kralj Ferdinand podal v stolno cerkev, kjer ga je vsprejel metropolit z duhovščino. Po cerkveni slavnosti jo imel metropolit nagovor, nakar se je kraij pt)dal v palačo. Povodom vsprejenoa je iz pokrajine došla j množica ki se jo računa na 50.o00 oseb. Angleška hoće anektirati Egipt! Iz Londona javljajo: Oboroževanje Angleške v Sredozemskem moriu se stavita v zvezo z namero angleške vlade, da definitivno anektira Egipt. Razne brzojavne vesti. Odkritje spomenika cesarjeviča Rudolfa. BUDIMPEŠTA 12. Danes ob 1. uri popoludne je bil v mestnem parku c»l'hnostih VBprejer brez debate, nakar je bila; Bismarcku, gotovo najmanje povoda, da bi ostati predolgo v tej svoji vlogi. ■fja zaključena. Kreta, CARIGRAD 12. V brzojavki, ki so jo kratansiU mohamedanci poslali „Ikdamu". se dementuje. da je bilo utelešenje k Grški v sprejeto. Mohamedanci &e izjavljajo pripravnimi preliti svojo kri za vero in domovino. . fkdam:! poroča, da izroči porta tukajšnjemu grškemu odposlanstvu noto, v kateri izjavi, da bo porta smatrala za agresiven čin, ako vnrejme Grške utelešenje Krete. CARIGRAD 12. List ,.Šuraj umef poroča, da 30 za jutri sklicani trije bolgarski reserfni razredi, „Ikdara" pa javlja, da je sklicanih pod orožje 100.000 mož. Angleška eskadra v Smirni CARIGRAD V2. gTurfiki listi poročajo, da jej včeraj prišla v Smirno ) angleška oklop-njača, Eskadra prispe danes. Francoski odposlanec svetuje mir. PARIZ 12. Posebni poročevalec „Petit Journala" je brzojavil iz Belegagrada, da mu je francoski odposlanec izjavil, da bo srbski »isdi rajnujneje svetoval, naj deluje pomirjevalno, ker bi utegnila biti vojna za Srbijo katastrofalna. Tolstoj Častni člen vseučilišča. PETROGRAD 12. Minister za ljudsko pros?eto je potrdil izvolitev grota Leva Tolstega rastnim členom vseučilišča. Položaj se je zbo^šal. LONDON 12. „Tirnes" konstatira, da se je spiešni položaj v zadnjih 48 urah znatno zboljšal, vendar ostane v nekem oziru še vedno bolj kakor navadno nemiren. Med tem pa se nedvomno kažejo mogočni znaki, da se je pojavila prav znatna sila za mir. ker prihajajo iz skoraj vseh delov Evrope zagotovila, da javno mnenje krepko podpira vedenje zapadnih velesil. Izjave sir Edvarda Greva so pri vseh olikanih slojih večine kontinentalnih glavnih držav uašle ugoden odmev. Gospodstvo zakona, pravi list, je najbolja zaščita naroda in ohranitev teh zakonov je v sedanji krizi najplemeniteji cilj naše politike. Mi zasledujemo le še dva druga cilja, to je da c hranimo mir in pokažemo simpatijo za reformno vlado Turčije. Anglefika atlanska eskadra odpluje proti vztoku. LONDON 12. Glasom poročila nekega tukajšnjega lista je atlanska eskadra, ki je sedaj usidrana pred Gibraltarjem in ki je imela danes pričeti topniške vaje, prejela povelje. da te vaje odloži. Sedaj se je flota previdela s provijantoin za Štiri mesece za odhod na vztok. Budimpešta 12. Cesar je ob uri popoludne obiskal grofico Štefanijo Lonyay in kneginjo E izabeto VVindischgriit?, ki bivati v hotelu Elizabet/4 Berolin 12. Državni kancelar knez flolo^ je danes iz Norderneva prispel semkaj. Rim 12. Danes je bil na kapitolu otvor- jen mednarodni kongres za socijalno zavarovanje. Franko-britsko zbližanje. Angleški pustolovec dr. J a m e s o n je vdrl s tihim sporazumom svoje vlade o božicu 1895 v bursko republiko z veliko četo S00 mož in se hotel polastiti del ozemlja te južno afrikanske države, ali že nekaj dni potem je bil poražen in ujet po burskem generalu Kronji. Ves svet se je tedaj začudil nad to izredno angleško drznostjo in vsa oficijelna Anglija je delala po svojih organih, kakor da ne stoji v nikaki zvezi s tem „Jame son raid". Nemški cesar je poslal ob tej priliki Kr iigru v Pretorijo sledeči brzojav: „izrekam a tem svoje odkritosrčno veselje, da se Vam je posrečilo z lastno močjo, no da ste morali apelirati na tujo pomoč, napraviti zopet mir v svoji deželi, ki Vam ga je oborožen sovražnik tako nemilo motil in da ste obvaroval; s tem neodvisnost države. Viljem." Ta brzojavka je vzbudila opravičeno pozornost v vsej javnosti. Angleži so so se jezili neizmerno in „M o r n i n g Post", glavno glasilo konservativne stranke, ki je bila na krmilu od ieta 1895 do 1905, je pisala tedaj tiiko „Pravi odgovor na brzojavko bi bil ta, da se zbere vsa angleška mornarica v Kanalu angleški narod ne pozabi nikdar tega telegrama in bo pri odločevanju - v o i o zunanje politike vedno mislil nanje. Te besede niso biie nikaka prazna grožnja temveč so izraževale javno tisto antipatijo do Nemčije, ki se je pričela javljati v angleškem narodu pred poldragim desetletjem, pred vsem iz strahu pred napredovanjem Nemčije na vseh poljih, ki je postala tako nevaren tekmec svojemu sosedu onoatraa Kanala. za*e2 .i?6? 3e *>U P"i in naravni ni tUŠtfft ~ Francoz. Republika do „^eb4ta t^^el province svoje hodila takorekoč za Nemčijo po kostanj, zvezal se je na to v trozvezo z Italijo in Avstrijo, zavaroval se je v Rusiji, med Anglijo in Francijo pa je netil razdor na umeten način. Ali Bismarckovi nasledniki niso dosegali svojega mojstra niti po daieko3ežnosti svojih ciljev niti po premetenosti svojih korakov. Anglija in Francija sta se pričeli polagoma bližati in danes je Angležem najboljši prijatelj republikanski Francoz. Po krvi in značaju sta si oba prijatelja gotovo malo sorodna. Mrzli in konservativni Anglež ima več sorodnosti s severonemškim značajem, nego z lahkoživim in temperamentnim Francozom. In res je na obeh straneh politikov hladnega prevdarka, ki si ne prikrivajo, daje le skupna in skupna korist nevarnost pripravila oba zaveznika v tako navdušen objem. V izvrstnem Faurovem mesečniku ,.Revue economitjue et internationale" je pisal znani R e n e M i 1J e t ) že v decembru 1906. torej ob času, ko je postajala zveza že perfektna: „„.mi poznamo izvor in meje te naklonjenosti prav dobro, kajti mi poznamo interese Angležev. Angleži pa hodijo le za svojo koristjo. Zato prosimo svoje sodeželane, naj store isto. Naj gredo k svojim angleškim prijateljem v šolo: tam si prisvoje tisti inteligentni egoizem, ki visoko drži dano besedo, pa vendar ni pripravljen zamenjati vola z jajcem. Res, ravno pri Angležih se naučimo, da je treba politično prijateljstvo porabljati s pametjo in da nihče ne sme nikdar zanemarjati svojih lastnih interesov." Podobno pišejo tudi angleški zmerni publicisti. Splošno pa je opažati, da se vsa publicistika topi izrednega navduševanja za francoskega prijatelja. Angleški ilustrovani magazini prinašajo pod slike tudi francoski komentar poleg angleškega in izlasti iskreni so v izkazovanju pozornosti izmed političnih listov „Times', ffMoraing Post~ in „D a i 1 y M a i 1" —- obsnem najbolj čitani listi in tudi največji nasprotniki vsemu, kar je germanskega. Da je skupni interes v trenotku gotovo velik, nam ie dokaz, Se pomislimo na vso zgodovino Anglije in Francije. V Londonu se nahaja posebna kraBna galerija portretov, v Tatovi in Nacionalni galeriji visi mnogo slik iz angleške zgodovine, velika zbirka mornarske akademije vGreenTvichu — vse in kamor pogleda človek samo proslavljanje junakov, ki so se borili proti Franciji, dokler niso končno zagotovili premoči svoji angleški domovini. Kakor vcepajo praske šole svojim učencem le Bismarcka in zopet Bismarcka v glavo, tako je ves angleški šolski pouk neprestano poveličevanie Viljema III., P i 11 a očeta in sina, Wellingtona, Nelsona in vsi ti so postali slavni samo zaradi svojih zmag nad Francozi. Preden so zatajili Angleži in Francozi vse to, je bilo treba res izrednih dogodkov, kajti čas sam po sebi je mnogo prekratek, da bi zacelil te rane. In kar je dane« glavno: obe veliki stranki na Angleškem, liberalni (ki so z decembrom 1905 na krmilu) in konservativni krogi tekmujejo enako v prijateljstvu do Francoske. Anglež je res po svojem značaju previden m hladen napram tujcu, ali kadar mu postaja naklonjen, potem pa tudi to prijateljstvo ni enodneven pojav. Angleški liberalizem je po svoji politični tendenci že od nekdaj simpatičen francoskemu političnemu razvoju in da so se ogreli za živahne Francoze tudi konservativci, ima ravno tako svoje vzroke: propaganda za mornarico in sovraštvo napram Nemčiji. Znano je, da je bila prva država na kontinentu, ki si je zavarovala svojo industrijo z visoko eolnino na uvoz, ravno Francija. Angleški liberalizem pa te obrambe ne pozna po svojem geslu laisser faire laisser passer. Streme pa po taki carini, kakor je simpatična in kakor jo propagira Francija, konservativni krogi, ki upajo edino na ta način zapreti uvoz nemškemu blagu, ki more vsled cenejše delavne moči konkurirati celo v j gju~bo. Angliji z domačimi izdelki. XXX. Deželni zbor goriški. Seja mestnega sveta se bt? vršiia jutri j zvečer ob 7. uri. ] Zastrupljeno žMjenje. Prejeli smo [Skoraj ne mine teden, da bi ne čitali v sn-*n VII. seja deželnega zbora goriškega bo ali drugem slovenskem listu o Damoklejevem danea 13. t. m. ob 5. uri popoludne. Dnevni red kakor v prejšnji seji: 132 toček! » Hrvatska. Srbski radikalci madjaiinrajo Sram. Iz Zagreba javljajo: Zemljišča samostana Grrgeieh v Sremu so dali srbski radikalci v najem samim Madjarom. Srbski rradikalci" na eni,, čisti" Hrvatje na drngi strani, ti so sedaj podajači Raucho-vega režima v Hrvatski. A ker Raucb ni nič druzega. nego — po izjavi gonpoda We-kerle — eksponent madjurske vlade, je le naravno, da srbski radikalci povspešujejo noa-djarizacijo na Hrvatskem! Koliko listov je • v Zagrebu > V minolem letu je v Zagrebu izhajalo 105 raznih časopisov, dočim jih je bilo leta 1906. samo 99. Od teh je bilo 11 političnih dnevnikov, 75 časopisov perijodičnih ha 19 neperijodičnih. Stroga cenzura v Hrvatski. V soboto so bili v Zagrebu zaplenjeni „Obzor", »Hrvatska Svoboda", „Pokret , -Agramer Zeitung44, „Hrvatsko Pravo", bobran", „Koprive" ic „Narodne Novine1*. Vsi ti listi so bili zaplenjeni radi tega, ker so prinesli vesti o vojski, nekateri pa sato, ker so napadali Raucha in Czernkovića, Rusija. Novo ljudsko štetje v Rusiji. Iz Petrograda javljajo, da je minister* sk: svet sklenil izvesti po vsem carstvu novo ljud9ko štetje. Stroški bodo iznašali osem mil. rublje v. Ta sklep ministarstva se p: odloži dumi. Drobne politiCne vesti* Madjarska šola v Braili. — Naučni minbter Appon-i je nakazal denarno podporo za madjarsko šolo v Braili (Romunska). Do sedaj je v Romunski osem ma-djarskih šol, ki jih podpira madjarska vlada. Italijanska zbornica se glasom vesti iz Rima zopet sestane sredi meieca novembra. Pravoslavna sinoda v Avstriji. Koncem meseca novembra vršila se bo na Bonaju pravoslavna sinoda, ki jo tvorijo metropolit buko vinski in dva pravoslavna episkopa dalmatinska, zaderaki in kotorski. Zvišanje plač častnikom. — Zeit" je zvedela, da se častnikom izplačajo zvišane plače že s 1. decembrom in sicer nazaj za oktober in november. Dunajski nuncij Gtranito di Belmoute ostane. Iz Kima poročajo, da nuncij Granito di Belmonte ostane na Danaju in da za bližaji čas ni več govora o njegovem odpoklicu z Dunaja. Nuncij se je namreč po posredovanju ogrskega primasa Vaszary-ja spravil z ministrom za vna-nje stvari baronom Aehrenthalom. (Oba dostojanstvenika sta bila prišla kakor znano, v oster konflikt radi nastopanja nuucijevega povodom glasovite Warmun-dove afere. Dnevne vesti. Višega sodišča predsednik Karol vitez Defacis. Javili smo že imenovanje dosedanjega predsednika tržaškega deželnega sodišča Karla viteza Defacis-a predsedniknm primorskega višega sodišča. Ta naj slede podatki o dosedanjem službovanju istega. Novi predsednik višjega deželnega sodišča vitez Kari Defacis je velik del svojega službovanja izvršil v Trstu. Porodil se ja leta 1852 kakor sin poznejšega predsednika tržaškega višjega deželnega sodišča Josipa viteza Defacis. L. 1874 je vstopil v sodno štiri leta kasneje je bil imenovan za |adjunkta v Tolminu, ed koder je bil pre- Liberalce veže k Franciji p o l i t i č n o, |meščen na okrožno sodišče v Gorici. L. 1885 konservativce gospodarsko sorodstvo, je postal namestnik državnega pravdnika v oboje vkup pa zunanji politični nagib, katerega ost je naperjena, česar ni mogoče pri kriti, odločno proti Nemčiji. Velik praktičen pojav, ki je oba dela te zveze s seboj Šele uprav toplo združi), je sedanja franko-britska razstava ▼ Londonu. Tu je odmenjen ogromen prostor Trstu. Ostal je v tej tunkciji do 1. 1892., ko je postal svetnik tukajšnjega deželnega sodišča. L. 1896 je bil imenovan višjim državnim pravdnikom v Trstu in leto kasneje predsednikom okrožnega sodišča v Gorici, kjer je dobil naslov in značaj dvornega svetnika. Pred dvema letoma se je vit. De po eni polovici angleškim, po drugi fran- facis povrnil v Trst kakor predsednik tukaj-coskim razstavljenim objektom. In po raz- šnjega deželnega sodišča, stavnem prostoru je čuti mnogokrat več: Kakor se razvidi iz navedenega je novi francoskega nego angleščine. Vsi nadpisi so' predsednik višjega sodišča'služboval od vsega dvojezični in ne samo v Shepherd s Bush, začetka pa do danes izključno le na Primor-kjer je nastanjena razstava, ampak tudi po skem, radi česar pozna temeljito naše sodne vseh železnicah, hotelih itd« in angleški hu- razmere ? vsakem, torej tudi v narodnostnem moristični listi pišejo opravičeno o The in- oziru. Glas gre o njem, da se je povsod, vasion season, The invasion of London in meču, ki da visi nad nami tržaškimi Slovescs. Nasprotniki naši vseh barv nam proroknjev. pogubo in ss vesele trer.otka, ko .jim bo -ne tako naglo — možno pograbiti" dedščinc po sedanji naši narodni stranki v Tretu in okolici! Posebno sojijalni demcžrratje, ki z viega obžalovanja vredno dosleč-ostjo rujejo pror*. vsemu, kar je narodnega v Trstu, niti o* dalei: ne pomisiijo na posledice, ki bi na ^-stale, ako bi se j:m posrečilo zrušiti sedanj naše narodne trdnjave. Da ta tako te^ko pričakovani polom n prida tako naglo, to bi morali v:ded sodrugi. ako le količkaj posuajo sedaaje »aše razmere. Ses je sicer, da imamo tudi v svoji sredi elementov, ki jih lahk? prištevamo k večnim nezadevoljnežem. Imaoo ljudij. k^ rslesš sroje vročekrvnosti delajo ic še raje govore -aarfn-kaj nepramišljenega, teda teh je tako aaal<\ da ni skoraj vredno govoriti o njih. Ti rcalo-številni vročekrvni ljudje so si< er poštene duše. ki mislijo le koristiti svojemu narsdr;, Žal pa, da se jim lahko dogodi kakor ma*ki, ki v prevroči ljubezni stisne svoje mlad6 «a vrat in jih često nehote — zaduši! Ti ljudje mislijo, da mi navadni smrtniki ny delamo aič — ali pa7 da delamo prezaspano. Oni bi hoteli zidati pri strehi, česar jim mi starejši in opreznejši zaspanci5' nočemo dovoiit: vedoči, da se take hiše v kratkem pederejo Mi zidamo počasi, a zidamo solidno Naše zgradbe stoje in bodo stale še, l:o m bo več nas in tudi njih ne! Vsakdo ima potrebo, da se uči — ved*i uči in tudi 221 radi vsprejemamo nauke naših recimo jim 7ročekrvnežev — toda le, ak 9 ti nauki dobrohotni. Ne moremo pa cdohru kazensko postopanje. .. . Tudi veteranci! Predvčerajšnjem se je malone enak slučaj pripetil — čujte ir. strmite! — veterancem. Napovedan je bil shod. ali ker ni prišlo zadostnega šten a vdeleiencav je predsednik odložil shod in tel proč. Ostali zborovalci, ki jim je bilo man, da reže nekoliko nujnih vprašaj, so naprosili poc so uvedena Trstu, dne IS. oktobra 1908 a EDINOST* 5tv. 2*4 Stran I F c%B'iu. To se je zgodilo. Ali med zborovanjem je planila v sobo policija — 12 redarjev z inšpektorjem — in razgoala veterance. To se je baje zgodilo na zahtevo predsednika, ki je izvedel da se shod vrši kljubu njegovemu sklopu. Kaj takega se gotovo veterancem ni se zgodilo v celi Avstriii! gmeftnloa. Na plesu: 1'ieaalee: Ali ste bila morda že kedaj vinjena, gospodina ? Gospodična : NO, no, kaj pa mislite? — Plesalce: No, jas menim \e. ako »te bila že kedaj pijana ? Koledar in vreme. Danes: Edvard kralj, i u tri • Kalikst pap. Temperatura včeraj ob 2. uri po. peludne H 24-5 Cel Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Frtmormao : — Večinoma jasno, -emtertja megleno. Zmerni vetrovi Temperatura mila. V začetkn lepo, potem motno. ^ ^^^^^ Naše gledališče. Bratje sv. Bernarda. Tretja uprizoritev toletne sezone je zopet dokazala, da se je naše gledališče odloČilo na drzen i a hiter" marš k svojemu cilju. Korak je nesiguren, ker nedostaje še dovolj mofii ali srčnost je brezprimema. Fortes fortuna ad ju vat. Poznavajoči razmere, ol> katerih deluje naše gledališče, mi 6i nismo skoro upali misliti Bratov sv. Bernarda41 na našem odru _ vsaj ne takoj na začetku sezone. In vendar je trebalo tudi do te uprizoritve samo tri skoke: z „Gospod Grobski" se otvarja sezona, z „Omikanci" se osfaja ljudstvo, z Brati sv. Bernarda*' je že popolnoma doseženo ravnotežje: oder nadvladuje parter in -alerije! Tu in tam se še punta primivno čuvstvovanje našega ljudstva; v nedolžnem fimeru prodira najivnoat, ki ne umeva kata-strot duše, kakor tudi ne Zakotnik na odru. aii vse kaže, da tudi naši marljivi obiskovalci gledališča iz naroda vsprejemajo tudi resno in tendeccijozno igro, da začenjajo amevati nekaj več, nego li nudijo razne bu-fonske igrice. Vrednost igre same je lahke karakterizirati. Ne odigrava se samo v Nemčiji. Tudi nam je blizo to življenje, ta naš kmečki človek, ki v svetu vidi eno samo srečo : da mu bo sin ali duhovnik ali učitelj. Koliko žrtev je že zahtevala praznoverna ljubav roditeljev* ! Ohora ni mogel jednostavnoje naslikati posledic te ljubavi. Brez težkih zapletaja v, brez umetne fantazije je širom otvoril svetu samostanska vrata in mi gledamo pred seboj vso golav, ki jo odeva farizej ska pobižnoat. Pred nami so: zavist in častibiep-aost mladih patrov, dobrodušuost in plemenito srce starčka-meniha, a med njimi se dviga karakteristična podoba resigniranega .sprjstato" (pater Menard), ki je istodobno : indiferentan, ognjevit satiričen in duševen. Y tem ambijentu dospeva žarka duša, ki sta jo razvraela klasicizem in božja narav. Klerik Pavel verujo ali njegova vera beži čez meje dogme. On umeva da prava Resnica na more im-ti obličja, kakoršnje mu prikazujejo iari-zejci. On čuti vso težino profanacije in to nu je preveč. Niti materina zapoved mu več ne more nič, ali on je bil pripravljen žrtvovati materi sebe — vsega ! V kratkem prizoru nam je znal Ohorn mkazati tudi vir nevolje, ki je krije samostansko življenje. To je vir praznoverja v Zakotcikovi hiši. Da so Zakotnikovi časi samo daljna miuoloat. mi bi se jej danes -samo čudili. Ali, žal, po naših selih živi danes Še mnogo Zakotnikov in ta, ki piše te vrstice, je poslušal na svoja ašesa. od svojih iolskih tovarišev, ne enkrat Pavlovo historijo — V početku smo rekli, da se .,Bratov sv. Beraarda" nismo nadejali tako na našem odru. Ali, ko je že led prebit, moremo le čestitati našemu gledališču, da se je odločilo zz to. Državljani XX. stoletja smo, čas je, ia se tudi pri možki raz3vitljuje — Resnica. Kako je pa naše gledališče izvelo svojo nalogo, to treba zopet presojati po močeh, s katerimi razpolaga. G. Verovšek stopa, kakor navadno, triumfalno. Zaslužil je I Verovšek pozna vse ootanjkosii selske duše, njeno primitivnost v umevanju sino-ake ljubezni, dolžnosti, sreče in blaženstva On je na svojem mestu kakor grešnik in kakor pobožen človek. Kadar se veseli in kadar se srdi, vedno je resničen, vedno — naš Verovšek. Na predvčerajšnji igri nam je bila prilika, da kakor na kaki reviji pregledamo vsa moči nušega gledališča. Prior (g. Bratina) je bil -t velikem govoru III. dejanja n e s i g u-r e u, cii ves njegov nastop, simpatični mu 4 is, dostojanstveno kretanje, dokazujejo, da je io dobra moč. Za hip je delovala nanj pa-aiika* ali g. Bratina Co že znal na reprizi gospo-lovati — nad seboj. Pater Menard (g. R a } n < r) je iuko ugaja!. Morda bi bil moral v početku avojega govora v III dejanju za-Cefi tiše, hladneje, sarkastičneje, da bo kasneje tem bolj ognjen in neizprosen, aii tudi nu to se pozablja, ako se spominjamo njegovih kretenj in nastopa od igralne mize do prizora v celici patra Fridolina. Patra Fridolina (g. V e b 1 e) moramo tud: iskreno pohvaliti. Bil je izrazit v svojem starčevskfcji sočutju. Lepo je nastopil, ko je podpri mnenje patra Menarda glede Pavla, a diial se ie visoko tudi v zadnjem prizoru, ko je potelažil Pavla in ko je pred njegove noge padel Zakotnik — mrtev O kleriku Pavlu (g. Viktor) morali I iino govoriti na prvem mestu kakor o glav-1 nem junaku drame. Ali mi se raje poslovimo I cd njega najzaduje kakor od mladega in simpatičnega prijatelja. G. Viktor je dobil zopet enkrat eno svojih" vlog. Kadar umetnik govori o umetnost i, zveni to nekako iskre-neje. Pojedinih vrlin Pavlovih nastopov ne moremo naštevati, a nesigurnosti raje zamol-čujemo. ker je to vprašanje začetka kariere. GJ Viktor ve, da je pred njim še mnogo šolske dobe in za to bi bila kritika prenagljena. Pater Simon (g. Požar) ni bil vedno povsem srečen, a mlajše brateu moramo motriti kakor nadobudne začetnike. Naglasiti nam je samo patra Servacija (g. Miku-1 e t i Č a), ki se i* znal tako lego u živeti v j svoje m&le in vesele vloge. Njemu se človek j od *rc% smeje. Kazun g. Verovška smo v „Bratih sv. j Bernarda'1 srečali samo štiri posvetnjake.: Samostanski logar (g. Kure t) je kaj simpatična pojava, on zna biti izvrstno vroče krvi. Sodniku (g. B o 1 e s 1 a v s k i) moramo pripomniti isto. kar Fricu v „Omikancih" : caj bo mehkeji! Okorneia je ljubav ua selu, nego v meato, a besedo „ljubav" se mora izgovarjati toplo, čuvstveno. A naše dame? Videli smo prvakinji: gospo Danilovo v vlogo neusmiljene praznoverke Marije in gospico J a u o v o kakor milo sestrico in ljubico Jerico. Zakotni-kova rodbina je bila sploh perfektna. Saj to so prvaki našega gledališča in nam nudijo, kar moremo od njih pričakovati: reelno ne-afektirano igro. Obe dami sta se vedli vrlo dobro, zlasti g. Danilova je ustvarila veri-s!ičen tip, si boljšega predstavljati ne moremo. Ta moramo omeniti hvalevredno delavnost naših gledališčnih tehnikov, ki ustvarjajo prava čudeže iz uašega airomašnega odra. — Vidi se. da nimamo samo igralcev, ampak tudi marljivih slikarjev (gg. Veble, Gerbič katerim moramo biti posebno hvaležni. Hoteli bi tu završiti, ali iz peresa nam sili še en izrek: ali se res mora prihajati v gledališče pol ure kasneje, kar ie pričela igra?! Ne zamerite, ali tudi to je trebalo reči. ________laski. Tržaška gledališča P0L1TEAMA ROSSETTI V nedeljo je repriza Catalanijeve opere „Wallyu dokazala vrline tega umotvora in naravnost vzorno predstavljanje iste, katero zasluži vso pohvalo, ki gre v prvi vrsti izborni umetnici g.ej Cervi in maestro Anselmi. — Dane* zvečer zopet „WallyB. FENICE: Dane« zvečer „Moč usode" „La forza del deBtinol. Jutri častni večer g.e Micucci-Anelli. Društvene vesti. Akademično društvo Tabor" v Gradcu bo imelo svoj I. redni občni zbor dne 16. t. m. Local: ,.Zur Gemiitlichkeit" Brandhot-gasse 12. Spored običajen. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli! „Čitalnicau pri 9v. lakobu opozarja p. n. pevke in pevce na pevsko vajo, ki se vrši danes ob 8, in pol uri točno. „Čitalnica" vabi vse one gospice in gospode, ki jih vedeli petje, da se vpišejo v društvo, kjer najdejo vsakojake zabave in razvedrila. Na razpolago so časniki, knjige itd. Gospice ne plačujejo u dnine, gospodje pa 30 stot, na mesec. Vsi, ki se mislijo vpisati v pevski zbor, naj store to čim prej, ker „Čitalnica" otvori v najkrajšem času pravo pevsko šolo, kjer se bo poučevalo teorijo i t. d. Podrobnosti se objavijo pravočasno. Klub Pobratim nazuanja svojim članom, da se vrši v sredo dne 14. t. m. ob uri zvečer v klubovi gostilni (Magajna ul. Carlo Chega št. 3.) občni zbor, pri katerem se bo sklepalo o nadaljnem obstoju kluba, even-tuelno se ukrenilo, kam ve podari klubovo premoŽenje. Opozarja se. da se občni zbor vrši in da se bode ukrepalo ob vsaki udeležbi. Predsednik. Nar. defav. organizacija. Tovariši in tovarlšice ki so se vpisali v dramatičnem pododseku veseličnega odbora, so povabljeni k prvi vaji, ki se bode vršila nocoj ob 8. uri v društvenih prostorih. Na svidenje! Veselični orUek. Vesti iz Goriške. Ounajčanje in vipavsko vino. Vinska trgovina \Veber z Dunaja namerava letos ca Vipavskem nakupiti 10.000 hektolitrov vina. Zdravnik in ranocelnik Dr. Dinko Tedlnzlf s TOVARNA POHIŠTVA Aleksand. Levi Hin/J trst — ulica detla Sesa 5t. 46. Zaloge Trajna zaloga pohištva i Plazza Roftarlo fttev. s. !j uI,ca de,,a S&nlt* Stov' l4' Ulica Lazzarotto vocohio žtav- 36. Pisarna : ulfra Lazz^retto vacchlo štev. 3C WW Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70; 6-68. (Za informacije vprašati 6-70). ^ «3r po solidno in elegantno f po zmernih Rafaele TR8T — Via Maloanton 7 Čaj tisočeri cvet izvrstno OouiaC« eredrTo, ki ae bi 9melo manjkati ,, noboni družini. Ta čaj je Eestavijmi iz mnogih zeliSC, korenin in cret'ic ki pospešujejo prenavljanje io tek. — liti unićuje ubadanja iu krče v želodcu, napihovanja preobilne kialine itd. — Zavojček 7 navodilom po euo krono dobiva se v odlikovani lekarni PRAXMARER (Ai due Mori) Trst, Piazza Grande - Mestna palača. > Tel. 377 Direktni dovoz štajerskih kokoši i> jajc. Specijaliteta: Graške peulards Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulioa Campanile št. 15. Prodajalnica manifaktur. blaga €nrico De franceschi Filijalka ulica delle Poate Stev. IO je prejela za jesensko in /imsko serono bogato izbero blaga za ženske obleke pleteniue, fuštanjev, trliža in izdelanega perila za moške. ===== S' G. 3(ehiayan TRST — Corso Stev. 23 NI potreDDG naročati u Dnialu URE nikeloate od K 4 naprej . , sfrebrne r 9 M 'late 26 M m^ PRSTANI 14 karatni od K 6 naprej 14 „ idilam. „ io „ BUDILKE garantirane od K 3.50 naprej T Vrhu toga bogata iztoara zlatih Io »rebrnih variiic, uhanov, Broohes rw. Dr. ARHOLD KOLB h zobozdravnik, svojcas azistent 3 na dunajski polikliniki R] prej v ulici della Zonta 7 = COPSO 14,1. j sprejema od 9.-1. in ^ H-6. ^opol ^ll Udiranj« zirtov IKH2 boi«£iit tn j>to?99Vkni« Umetni zo^I« P® njjmailerrejih zistemih. 3G 1= 5L0UENCI! =1 KUPUJTE I 1— Narodni kolek! =1 ■peolJalUt ^ za otboSke bolezni ^ v ulici Stadion 6, i. n. Telefon 18, (gledsf. Fentce) ler ordinira od 2. do 3. ure popoiudne. sni " W I Prodajalnica švicarskih nr JOSIP OPPENHEIM ur«r in izderovatelj časomerjev. TRST — GOBSO štev. 5 — TRST blizu knjigarne Vram ; bogata izbera zlatih, srebrnih in kovina- ■ . stih ur. —^ Stenske ure z modernim zvonilom. Prstani, uhani, verižice i. t. d. ■ po zmernih cenah. Popravljanje se izvršuje po dogovornih cenah in z garancijo. V prodajalnici jestvin Domenico Moretti Tret, ul. Giaieppe Oatteri it. 20 vogal ulice Farneto prodaja ae po najzm«rnajalh o»n«h sladkor, kan, rti, zmesi, moke, naravno maslo surovo ln knfcano, vino. pivo in likerji v kit«|Jkah tid Spooljalltet* praških ln a Danj»lakih gnjatl. Postne poiiljatvo po zmernih oeneh. UMETNI ZOBJE Plombiranje zoboy Izdiranje zobov brez , . SI vsake bolečine — V dobroznam zganjarni — i 9 FERDINAND PEČENKOL f v ulici Miramar stv 1 i^e ]. cetm^k in $e juschef TRST ulica detia Cssarma štev 13, II. »ad?* dobijo se vedno pristne pijače I. vrste, kakor n. rr žganje, slivovec in brinjeveo : kakor tudi mrzle pijače frambois, tamarindi in šemade ANTON REPENŠEK knjigovez v Trsta, tU CoollU 9 priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico, v kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno In po zmernih cenah. = SVOJI K SVOJIM .1^5T:- ■ s&m« ■' Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične In kožne botezni iir«a svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolć štev. 9 taad Jadransko Banko) Bprajfiin* od 18. do 1. ia od 6. le po! do 6. ia pol pop EM Trgovina z manifaktumim blagom Ant Nanziu pok. Frana TRST ulica Barriera vecchia štev. 11 Velika izbera : barvanega fuštanja in lavantenisa, maj. ženskih in otroških »podnjib hlač za zimo. — Posteljna pokrivala, moderci (perilo) in razne potrebščine. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu in protinu TFIfnriMfl rnniMfl prirejena v Trstu lafatU 6«diu. lekarna .^tlU itlU Salatt" pri lLlVUvlnn uUUUlfl od lekarnarjev: sv. Jakobai> Jtsipa (»diaa, lekarna 3gea' fanuto 4 i Steklenica stane K 1'40. Iz Trsta se ne odpošilja maaje od 4 steklenic proti pošt. povzetju ali proti antici p atai pošiljat vi zneska 7 K franko podt. in zavoja IV EDINOST« štev. 284 V Trstu, dne 13. oktobra 1008 splošno za- ] Vatovec trgovec 3 K, Jožef Koblan 2 K, ! Bernard Gerželj 1 E, Karel Kuferšin 1 K. ▼rail 1 P" veseli družbi nabral g. A. Mikolj v Materin 7 K 35 v. Več drugih oseb je darovalo manjše zne«ke. Srčna hvala ! J>obroitt vipavskega vina je letos »loveIs na Dunaju. lavni ljudski shod v Iomaju se je j/n-uvL^rajšcjem popoludue. kakor smo že ja-Shoda, ki mu je bil župan Puppis eno-gi*«rto izvolien predsednikom, se je udeležilo ok lo 300 zborovaicev, ki so pazno sledili iz^janjem poročevalca deželnega poslanca d rti. g. Gregorina ter so živahnimi mej-klici :;» od hravanjme pritrjali istim. Govornik je v obširnem govoru opijal položaj v goriškem žal s:j»rm zboiu, žigosal ob str u k ci] o bil v minolem tednu parkrat zaplenjen, tek zaradi kraniske hranilnice. Tomaja členom Vesti iz Kranjske. Obrtno nadaljevalna šota se vstanovi v Mengšu. Schewarzova cen ura. »Slov. Narod" je v pe- MALI OGLASI se računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat ve?. Majmanjša pristojbina stane 40 stotink. —— Plača se takoj. — —— v škrbini iuia ua prodaj već hektolitrov belega vipav-ca in terana po dogovornih cenab._1595 Ivan Adamič Dobro idoča tOPtilna na deželi v prijaznem kraju i.Sče slovensko natakarico, katera bi hotela prevzeti vico in pivo na račun. Zaslužek dober. Pmlnost imajo oue, ki znajtudi nekoliko nem-ko. Kje? pove Inseratni oddelek Edinosti. 4 Ppnrloin CO obleke, pomniki, paletots za rruuoju oo uioSke in dečke. — Plačila na obroke. KOSTORIS, ulica S. Giovanni 16, I., tik .Kavarne hiana*._g80 Odda se v naiem mala 29, vrata 5. sobica. via Coroueo 25«4 Pa jer. Gregorčičeve zveze ter slikal s a lastni položaj deželnih tinane. Na ptedlog kborovalca Josipa Vrana iz bi!o izrečeno enoglasno zaupanje rSlovenskega kluba". Zsorovalec Macarol iz Križa je zahteval poasnila. zakaj se ne pride do iz volit ve deželnega odbora, na kar je odgovarjal deželni poslanec dr. Gre-gorin ter izvajal, da je obstrukcija P a j e r - Gregorčičeve zveze naperjena ravno proti tej volitvi, ktr l.t če kolikor možno podaljšati življenje dosedanjemu odboru ter kolikor možno dolgo zakrivati svoje slabo gospodarstvo. Konečno se je oglasil zborovalec K a r ol T u r k, ki je ostro obsojal obstrukcijo, katero mora koncem konca plačati kmet. Govornik je pozival vlado, da čira prej razpusti d e ž e 1 n i z b o r, da si bodo mogli volilci zbrati poslance, ki jim bo na srcu korist za-i«-e arjenega kmetske ga stanu. Ker ee ni L.kd-j več oglasil k besedi, je predsednik cb 5 in <"etrt uri pop. zaključil shod. Iz Lokavca. Javni shod sklican po dež. posl. Kcmč-u uspel je vno dobro. — Nad .100 vohlcev sledilo je z napeto radovednostjo poročilu sklicatelja o položaju v dež. zboru g' hbkem, ter se zgražalo nad absurdnim postopanjem dež. glavarja in njegovih zaveznikov v dež. zboru in odboru. Z navdnšen;em in živio-klici so odobravali odločni nastop ..Slo-tCDskega kluba"4 ter odobravali zvezo z fur-iaubkim „klubom Popolare". Soglasno se je bkifnilo odposlati na pristojno mesto sledečo resolucijo : Zborovalci javnega shoda v Lokavcu dne 11. oktobra 1908 soglašajo v polnem obsegu h poslanci Slov. kluba, ter odobrujeio zvezo b poslanci italijanske ljudske stranke glede':: Prodajalnica in pekama skupnih kmetskih gospodarskih teženj. Tl^lIlTITft ^ITIT Obsojajo pa odločno obstrukcijo in ne-j J^Jti^rfciiBIr-pT Ži J B delavnost slovenske ljudske stranke in i tali-1 jaaskih liberalcev v dež. zboru. Obsojajo tudi vlado, katera ni ne storila J putrebnih korakov v to, da zabrani, da dela; Pro,Kja tobaka katerR je bila vzeta od prejtoje|M, obstrukcijo deželni giavar ki je prisegel, da j lastnika \Vran. jofl.je zopet dovoljena ' * Ženitna ponudba. Posestnik. 35 let star, išče neveeto z malim premoženjem, <*edne postave, sposobno za kmetijo. Ponudbe pod „ Posestnik- ua In^eratni oddelek Edinosti. 1581 Cncnnrifrlia Slovenka, mlada, lepe zunanjo-UUOJJUUlUlia 8lij ve5ifft slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, že prakticirana v trgovini, i=če službo kot prodajalka, blagajničarka. v kakšni pisarni ali uradu, v ob^e kakoršnosibodi službo. — Pisat: na „Edinost" pod ..Pridna B. K-. A--k. Nova prodajalnica ur in dragocenosti G. BUCHEE (ex drug Drag Vekjeta) CORSO štev. 36 — TEST Nasproti mejšilc prodajal. DRAG VEKjLT. PRODAJALNICA JESTViN :: Via deiristria 14 ■ Trst Prodaja kave, rižn, testenin domačih in tujih, sladkorja, moke, masla, ;v>ila, olja, otrobi itd. itd. Vsaki dan sveže blago. Priporoča se slavnemu občinsu v mestu in okolici udani IVAN GUSTINČIĆ | «»»»orax>ooorx>oo< Odprlo se je ^ Bogati Izbor zlatznlne, srebrnlne, dragocencsd in žepnih ur. Kupuje in zmenjuje st zmerno. , I novo veliko skladišče POHIŠTVA ■ ■ in tapetarlj ■ BOGOMIL PIMO ZOBOZDRAVNIK Univ. Med, Dr. Makse Briit V TRSTU ulica Vinc. Bellini štev. ti zdeluje /»delanje t em;tjlcni. pnreelaaoni srebrom iu zlatom Izdeluje posamezne umetne /obove hakor tudi celo zobovje. ORDINIRA od U.—12. predp.. 3.-5. popol. bivši u rh i v 8e2ar; fivojo prodajakuco ur v TiiSTU ul. Vincenzo Bellini št. 13 nasproti rt>.kT» »». Antona ueffgs vsakovrstne verižice pc pravih tovar, cenah. PAOLO GASTVVIRTH v ulici Stadion št. 6 j z veliko izbero popolnih sob vsakega sloga j in moderne risbe ter popolnih oprav z a stanovanja. Zadnje novosti te stroke I zamere si mido ogledali, ila ii sil mma ih.'i i je preložena V Mena iz ulto Glulia 76 \ JtrUir* 7}rti V VI MaIt Jtnt V rdelo Štev. 4-90 /irniro /EllUZZl DOK. /Vili*: Podpisana «e priporoča slav. oh.Hr.B'TU ' * • i ^aJovoiji vpaki potrebi, udana kovač mehanik za .troj. 1* motorje j MEIANY MIM2I Tovarna štedilnih peči (SPARHERD) | TRST, ulica Pondares 10. Telefon 971. j - . , -—- - ^mmmmmr^l Hoeete se prepneati^ T P ® i Pekarna Josip Stritof Trst, ulica 8. Giusto $ Zaloga na debelo ulica 8 Giusto it. 1 Fll.jalka Piazza Vcoohia st. 6 (Rosario) svež kruh trikrat na dan .*. in nitroUui prefrfOtii^-i :Li*k«tiui) (Po»i,rtiba Da dotii). — JcitTinc ia kolonijalno ^lago-I/t-<>ra nanoljak* in hf.lnniske /me^i ?«r moke iz prvih ogrikih ralino*. — miloitj. — ■ -- Pošljejo se poštne pošiljatve ed 5 kg naprej. I Zaloga oija - istrskega vina in zmesi - L- FRAGIACOMO ulicu Giovautii Boccaccio Štev. 14 PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO ProJaja na doru najiinej^ega olja v rrčih >1 ."» \ naprej, vina v Hteklenicah od S, 15, "JO ji K« in zmesi od "» kg naprej. Cane zmerne. Uzorci na zahtevo \wtr Odprla se je v ulici Belvedere 3tev. 34 j Velika In dobro preskrbljena zaloga I Hapoljske m bolonjske zmes! ;s pridejano tvornico domače zmesi vsak dan Svete. U..1 bode nad strankami. Čast zavednim občinam I z Renč n»m P : Starešinatvo občin Renče in Gradiiče je jjiclo 1J. t. m. svojo redno seje. Soglasno ■e je sklenilo sledeče : 1. Izraža se ogorčenje nad postopanjem iitisškib vojakov dne 20. septembra v Lju-bijani in v znak protesta se nakaže ranjec-Cttti 50 K —. 2. Trga v Renčah se bodeta imenovala tffsiej in sicer trg pred cerkvijo se b3 imenoval Gregorčičev trg in »transki pa Prešernov trg. J, Na glavnem, oziroma Gregorčičevem trgu te postavi spominek temu pesniku. Ugledna redoljubna obitelj Lasičeva je darovala v ti! namen 1000 K, županstvo pa 500 K. 4. V proslnvo cesarjevega jubileja se ri >voli 60 KJ C.ril-Metfdovi družbi in 60 K j l;j;a*ki kuhinji v Gorici. Slovenska šola v Korminu Je otvorjena; J'ouk se je pričel minoli teden. Solo obiskuje i okolu 40 otrok. Bralno in pevsko društvo „Draga pri- j iedi dne 18. oktobra t. 1. ob 3. uri popolu-ci.e veselico a petjem in plesom na Feroeti-iah pri Orleku v gostilni g. Jos. Perhinek-a. Ker je čisti dohodek namenjen za naj-r -jn^jSe potrebe pred dobrim letom porojenega tirudtva, vabi odbor na obalno vdeležbo in bo iv:ileino vsprejemal tudi preplačil8. Vesti iz Istre. Nov vlak med Pulo in Vodnjanom. S 15. t m, prične zjutraj in zvečer voziti med Pulo m Vcdnjanom nov vlak, ki je v prvi vrsti namenjen za delavce, ki bivajo v Vod-1'hdu, a ti služijo kruh v Puli. Vozna cena \ o rizka. Izdajale se bodo tudi permanentne karte. Kriza na učiteljišču v Kopru je porn?- I.M.&. V torek pričnn redni pouk. Za spomenik 25-lntnice ..Tabora- v Brezovici so darovali: G. Anton ltanovič učitelj 10 K, g. Mi-jti.ii t'ok Trst, 5 K, Fran Kranjc Gradi&ica 4 K. Jvan Grk Brezovica 4 K, Ludovik Žer-,iav učitel 4 K, Matevž Blokar 4 K, Karol IvanoviC H K 60 stet. Andrej Segulin 3 K, Jvan Ivančič Artviže 5 K, Ivan Normali vupnik o K, Ivan Hotež 1 K, Frsn Mikolj 1 K, Anton Mikolj 2 K, Jožeta Ivano v ič o-iova Fiscfcer 1 K, Vatovec Anton 1 K, 5 uga Kristina 1 K, Vatovec Anton 1 K, F. sedanjemu lastniku P. PETBRNEL Nova prodajalnica manifaktunnega blaga EUGENIO DELLA TORRE agent tvrdke F. CASTELLITZ e Successori G. SCATTIMBURGO Trst, ulica Stadion W, tik pekarne Covacich prej Velika Isbera fuštanja. flanel, črnega blaga za ženske obleke, Izdelanega perila in na meter, fuštanjaste pletenine za ženske, možke In otroke. potrebščine za čipkanje. ni bati konkurence. -------- Drobni predmeti in 1 — Cene. da se otiđite velika »Vlatltts Cantina famigliare istriana a ] >1. |VfiIIoval2 j Faar« 2 1. Pa&i« »u««« C- (TO|«I T«ir«t«>. >1? VtHk uher irjcV5"»lje»ik oblak ta mo€tt i is ctrok* PiTriniki. jto«, koteči te ] pilrteujT. Oblek« £» don Is dtb*. rSSP j »^icko. 'fiiolakl iođen. Ncpreueći^vi f!iJ6 fp.asSB tag eftkn. Sipeotjallteta: blafg to- m j »varA. eblak« f® m*i4 p* j ic^FO, fohdao ir p* Pitjrib TRST - ulica Farneto št. - Trst prodaja svoja vina. črno istrsko prve vrste po . Belo , „ Vrhu tega je vedno preakrbljeua v. vsstiovrstnini namiznim viaom v buteljkah vina kemično so analizovana. GoatilniČarjem in kramarjem cene pa dogovoru. ] z brezplačno postrežbo na dom, po sledečih cenah : K —'60 I Pristni viški Opolo . . po . . , .. —72 I Črno dalmatinsko . . „ . . Vsa gori naznačena , cišncH si Giauiik. — 72 — 68 s Novo pogrebno podjetje Pisarna in prodajalna Oia Uincenzo Bellini št. 13. Telefon št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon St. 1402 Zaloga oprave ulica Mastimo D' Azeglio St. 18 Prireja pogrebe od naj proste j še do najelegantnejše vrste r odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vaeh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz nmetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata /.aloga : VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence Za »lučaj potreb« se uljudno pripoioćajo HENRIK STIBELJ in drugi. mehanična deialnica Trst — ulica del Trionfo izvršuje vsakovrstna kovaška in mehaniška dela kakor tudi nikeiov&uja. Prodajalnica olja, jesiha in mila F. COSTANTINI se je preselila z 24. avgustom. iz Piazza S. Giovanni štev. 3 v ulico San Lazzaro št. 15 za cerkvijo S. Antona novega. Kdor trpi ■■ STARA MIRODIL.N1CH Fed. F. Huber Sutc. na fcemerojdah, revmatizmu, protinu, glavobolu in zastarelih tajnih boleznih zamore ozdraviti s pomočjo Odvarkov (Dccotti) Sarsaparilje prendini in tanjSajo kri G odvarkov za K 1*20 posije po poštnem povzetja Odlikovana lokarna Prendini passo 9i piazza št. Z- TRST, ul. Barriera vecchia stev 26. BOGATA ZALOGA liarv, povlak. fioplčav, pv»m»aij mlčaih izdelkov, miner, vod p*rn-mov. zamAhl, ielezne iloe; elaaii*« za. cepljenje, mil» n STEKLEWH Zaloga žvepla in modre gahce. Tovarne in delavnice pohištva in stavbenih izdelkov v SOLKANU pri U»u» ž*Uulikl Ur : Strica, drž. kniait Sniw«M Mizarska zadruga v Solkanu ZALOGE: SOLKAN, Osrednjo ravnateljstvo. ZALOGE: REKA, Via Pile 2 SPLIT,na novoj obali Brz.: ZADRUGA - Trst Telef. št. 1631 interurban Žage v Soteski (Bohinj) Letna produkcija -- K 1,000.000 =