—    2    —
Ob proslavitvi petdesetletnice Narodne j čitalnice v Ptuju.
Spominske črtice, sestavil J. Komljanec.
I. Ustanovitev Narodne čitalnice.
Po oktobrskem diploma 20. oktobra 18601. in februarskem patentu 26. februarja 1861 so narodi v bivši Avstriji po precej dolgi ab-solutiški dobi (od 1. 1851) zopet dobili pravico, sodelovati pri zakonodaji in upravi. Po vseh pokrajinah seje začelo zopet živahno gibanje, ki je bilo moralo kmalu prenehati po viharnem letu 1848 in 1849. Tudi Slovenci niso   smeli zaostati za drugimi narodi.
Razmere našega naroda takrat niso bile ugodne. Kmetsko ljudstvo je bilo nevedno in narodno nezavedno. Vsa dotedanja javna uprava je bila tako ustrojena, da je morala našega človeka prepričati, da le tisti človek kaj velja, ki nemško zna. Zakaj vsa gospoda je med sabo govorila nemški, v šolah se je poučevalo le nemški, v kancelijah se je pisalo le nemški. — Slovenski je govorila gospod* le toliko, da se je sporazumela z ljudstvom pri svojih opravkih, mestni trgovci in obrtniki, da so mogli kupčevati z ljudstvom.
Prav redki so bili prepričani rodoljubi. A bilo jih je nekaj in ti so bili kvas, ki je v boljših razmerah prešinil z novimi idejami naše ljudstvo.
Naše narodno razumništvo, ki se je moralo v absolutistni dobi omejevati na nevtralno prosvetno delovanje, se je začelo sedaj brigati za politična in narodna vprašanja. Število iskrenih rodoljubov je čudavito hitro rastlo, narodno delo se je širilo in kmalu pokazalo vidnih uspehov.
Najimenitnejši dogodek za štajerske Slovence v začetku nove dobe je bila ustanovitev mariborske čitalnice, ki se je otvorila 14. julija 1861. Bila sta takrat pri gradnji južne železnice češka inženirja Chocholovšek in Jedlička, ki sta pomogla, da se je ustanovila ta čitalnica. Ta je vzpodbodla tudi Ljubljančane, da so še isto leto ustanovili svojo Čitalnico. Sploh so tista leta bili mariborski rodoljubi vzgled vsem drugim. Iz Maribora je izšel 1. 1863 ob veliki proslavitvi tisočletnice Ciril - Metodovega prihoda na Velikomoravsko poziv za ustanovitev Slovenske Matice, v Mariboru se je ustanovil 1- 1868 večji   politični   list  Slovenski Narod.
V Ptuju je živel tisti čas sodni pristav Miha Herman, Nemec sicer, a pravičen Slovencem. Izvoljen za poslanca, je postal naj odločnejši zastopnik slovenskih pravic v deželnem in državnem zboru.
Pokazal je to že s svojim govorom v deželnem zboru graškem 16. marca 1863, v kterem s temeljitimi razlogi zahteva istih pravic za slovenščino v šoli in uradih, kakor jih ima nemščina. Govor so dali tiskati v več tisoč izvodih in ga razširili med prosti narod.
Ta mož skliče 23. julija 1863 1. vse zavedne Slovence iz mesta in okolice v sobo strelišča (hiša poleg sedanje Mladike), da se pogovore o ustanovitvi čitalnice. Prišlo je okoli 60 oseb, ki so izvolili pripravljalni odbor. Ta sicer hitro sestavi društvena pravila in jih pošlje vladi v potrditev, ali iz Gradca so prišla potrjena šele 21. maja 1864. Ker je   dotlej   pristopilo   Čitalnici   že   okoli   120
udov, se je otvorila 1. junija 1864 ter pričela s tem dnevom svoje redno delovanje.
Prvi občni zbor, ki se ga je udeležilo okoli 70 udov, se je vršil 23. junija. Izvoljeni so bili: za predsednika Ptujčan drd. Avgust Čuček; za podpredsednika notar Janez Schtinwetter; za tajnika Miha Herman, c. kr. pristav; za blagajnika dr. Iv. Petovar, odvetniški koncipient; za druge odbornike: dr. Anton Mravljak, notarski koncipient, dr. J. Vošnjak, prost, Franc Krajnc, Kari Švajgl, nadučitelj, in Božidar Raič, kaplan pri Sv. Barbari.
Jako sijajno se je proslavila otvoritev Čitalnice s slavnostjo dne 5. septembra istega leta. V jutro so budili meščane krepki glasovi mariborske mestne godbe naznanjajoč, da je tudi ptujskemu mestu zasvetila nova doba narodnega življenja Čitalnica je bila okrašena z narodnimi zastavami in trakovi. Tam se zbero čitalniški udje, okrašeni s slovenskimi barvami, in gredo ob 10. na kolodvor, da vzprejmo došle goste. Pripeljali so se zastopniki celjske in mariborske Čitalnice s predsednikoma dr. Kočevarjem in dr. Ser-necem, pevci iz Slovenske Bistrice z dr. Jos. Vošnjakom in pevci iz Frama. Velika množica ljudstva, zbrana na kolodvoru, pozdravi z živio-klici došle goste in jih spremi do Čitalnice in potem k slovesni službi božji v me3tno cerkev. Enako so pričakali popoldne gostov z vzhoda, Ormožanov, Ljutomerčanov, pa tudi Hrvatov iz Varaždina.
Zvečer je bila slovesna beseda. Dvorana je bila mnogo pred začetkom napolnjena do zadnjega kota, pa tudi na vrtu se je trlo ljudstvi«, da se ni bilo moči ganiti. Bilo je udeležnikov nad 1200. Kakor opoldne pri skupnem obedu, tako so se tudi zvečer vrstile navdušene napitnice, v kterih so govorniki živo slikali pomen tedanje slavnosti in navduševali ljudstvo k narodni prebuji. Ljudstvo je slišalo govoriti starejšino štajerskih Slovencev, dr. Kočevarja iz Celja, dr. Serneca iz Maribora in dr. Vošnjaka iz Slov. Bistrice, ki je govoril o pomenu in namenu čitalnic.
II. Delo Narodne čitalnice.
Kak pomen in namen naj ima Čitalnica, govori tudi poziv pripravljalnega odbora, s katerim vabijo Slovence, naj pristopijo društvu. Med drugim pravijo:
„Povsod med narodom cvetajoče čitavnice, ko ognjišča narodnega duha, so živi svedoki poganjanja za narodno priznavo in veljavo, ter žive želje in prizadeve za narodni razvoj. Že ste sestrinski mesti Maribor in Celje v tem bistvenem prašanji slovenskega naroda zvanju duha sedanjega časa zadostile. Staro-slovensko ptujsko mesto, za ljudstvo daleko više 100.000 duš najznamenitejši kraj, je vidoma poklicano se za nje v pozdigi narodnega duha za središče postaviti in izgled sestrinskih mest nasledovati.
Ko podpisani svoje pooblaščenje iz omenjene okolnosti prijemši prijatlom narodnega napredka prijateljski ta „poziv" k osnovanju slovenske čitavnice v starem Ptuju izročujejo, naznanjajo ob enem, da bodo, kolikor koli jim bode moči in upljiva, vseskozi pravila in vodila resnice, pravice in zmernosti zastopali in za poglavilno nalogo slovenske čitavnice pred vsem duševno povzdigo, izobraženje jezika in omiko slovenskega naroda, po tem takem pripravo za pričakovano izvršenje narodne ravnopravnosti držali.
Naloga, ki so si jo čitalnični ustanovitelji začrtali s tem svojim pozivom, je bila obširna in težka, obsegala je pravzaprav vse ono, po čemer so hrepeneli tedanji naši buditelji in voditelji, je pravzaprav v bistvu jedro naše prosvete, ki je še vedno neizčrpno.
Zanimivo je, v koliko je naša Čitalnica v svojih 50 letih to nalogo tudi izvršila.
Prva naloga čitalnicam je bila, vzbuditi priprosto ljudstvo kakor tudi njegovo meščanstvo in domače razumništvo k narodni zavednosti, vzbujeno zavednost ohraniti in jo čim bolj širiti in utrjevati.
V čitalniških prostorih so se zbirali narodni možje  k čitanjem časopisov in politič-
nim razgovorom. V njihovo družbo so lahko prišli tudi drugi možje, mladi in stari, ki so se hoteli zanimati za narodna vprašanja. Da pa pritegnejo k sebi tudi drugo občinstvo, mestno in kmetsko, so prirejali raznovrstne zabave s petjem, govori, plesi in z gledališkimi igrami. Mislimo si lahko, kako je moralo vplivati na širše občinstvo, vajeno le nemščine, kamor je prilšo v mestu, ko je pri takih čitalniških večerih slišalo, da tudi gospoda med sabo slovensko govore, ko je culo, kako krasne, v srce segajoče so slovenske pesmi, ko je videlo, da se dado vprizarjati tudi slovenske igre. Pred kratkim umrli Marko Pavlinič je pravil, kako so k takim pevskim prireditvam hodili vobče meščani in bili večkrat do solz ginjeni, poslušajoč slovenske pesmi. Neštetim osebam so take domače prireditve vzbudile narodno zavest in narodni ponos, drugim pa, ki so bili v nevarnosti, da se narodno izgube, se je ob takih prilikah utrdila narodna zavest. Pač srcu le domači glas mehko se in sladko prilega, on srcu pravi ve izraz in spet mogočno k srcu sega, — domači glas le nosi spas. (S. Gregorčič.) Preobširno bi bilo naštevati vse posamezne prireditve, ki so se vršile v Čitalnici od njenega začetka do danes. Bilo jih je vsako leto nekaj, včasi več, včasi manj, včasi večje, včasi manjše, včasi priprostejše, včasi sijajnejše, kakoršne so bile pač razmere. Večinoma so dobro uspele in dosegle svoj namen, razveseljevati svoje ude in gojiti narodno zavest, kakor povdarja to čitalniški tajnik Romih na občnem zboru 1. 1881. Nekatere prireditve pa smemo imenovati naravnost sijajne.
Narodna Čitalnica je bila v Ptuju najvažnejše naše društvo, lahko rečemo edino slovensko kulturno zbirališče. Iz nje je izhajalo ali pod njenim okriljem se je vršilo kulturno narodno delo v Ptuju in ptujskem okraju, ktero se je ob ugodnih razmerah tudi osamosvojilo v posebna društva, toda ostalo vedno v tesni zvezi s Čitalnico.
Tako se je petje začelo gojiti takoj po ustanovitvi, Čitalnice. V 80tih letih je bilo v Narodni Čitalnici toliko pevskih sil, da je prišlo do rednega petja, ustanovil se je 1883. 1. poseben čitalnični pevski odsek, iz katerega se je izcimilo „Slovensko pevsko društvo", ki je dolgo procvitalo in priredilo v raznih krajih več velikih pevskih koncertov. Istega leta se je ustanovila celo muzikalna šola s posebnim plačanim kapelnikom, ki pa je 1. 1887 prenehala. Sicer so vodili petje brezplačno razni pevovodje, kakor Stanko Pirnat, dr. Fr. Gros, Fr. Copf, Dragotin Zupančič in sedaj predsednik Pevskega društva, učitelj Vinko Šerona in organist mestne cerkve Fras Ferdo.
L. 1895 se je ustanovil društveni tam-buraški zbor, ki je pod vodstvom Aleksandra Pintariča in učitelja Jakoba Kopica krasno uspeval, kasneje pa ob premalem zanimanju opešal.
Kakor s petjem so začeli čitalniški di-letantje takoj tudi z dramatičnimi predstavami, uprizorivši prvo igro že 18. decembra 1864 1. Kasneje se je uprizarjalo navadno po več iger na leto, ki so bile vedno velika privlačna sila. Ko je dobila Čitalnica v 80tih letih vrlih pevcev, se je povzpela celo do operet in sicer Tičinka 1. 1885 in Serežana 1. 1887.
Velik križ je bil z društvenim gledališkim odrom.   L.   1875   so ga povečali in na novo okrasili, tako da je za manjše igre zadoščal. Ah ko so pred dobrimi 10 leti začeli prirejati večje igre (Legijonarji, Deseti brat)  in se je zanimanje za dramatske predstave povečalo, je   bil   oder   kakor  tudi dvorana veliko pre-mala.   Zato   se je pod vodstvom umnega in podjetnega odbornika Krista Hrovatina, poštnega   asistenta    prestavil    oder   od  zadaj v sobo ob   vhodu v dvorano, kakor ga vidimo danes,    ter    se   je   tako   povečala   dvorana skoro za tretjino, pa tudi igralci so dobili za odrom posebno sobo. Zanimanje za predstave pa   ni   ponehalo   in   1.   1912 se je ustanovil poseben dramatični odsek mariborskega dramatičnega društva, ki je začel redno prirejati

predstave in se po izpremenjenih razmorah preselil lansko jesen iz vedno pretesnih oital-niskih prostorov v vecje in primernejse mest-nega gledalisca ptujskega.
Petje, predstave, piesi, veselice v Cital-nici so pa le bolj zunanje vplivale, ceprav veckrat mogocno na udeleznike. Namen 6ital-nice pa naj bi bil, povzdigniti tudi dusevno izobrazbo. Razinere za to niso bile kaj ugodne. Dolgo casa jo raoralo zadoseati de-lovanje v prvern zmislu, ker se je tako naj-laze delalo za ohranitev in okrepitev sloven-stva. Ali ze na ob&nih zborih J. 1885, 1887, 1896 se je predlagalo, naj se uetanovi v Citalnici knjiznica, iz ktere bi crpali druSt-veniki dusevno zabavo in izobrazbo. Toda do uresnieenja te misli je prislo sele 1. 1907, ko se je ustanovila v Citalnici Ljudska knjiznica, ktero je vodil dobrih lOlet drustveni tajnik J. Komljanec. Kako potrebna je taka knjiznica, se je takoj pokazalo. Po knjige so prihajali naj&irsi sloji iz mesta in okolice in pokazali s tern, da hrepene po dusevni izo-brazbi ; ne sme se jib. le prezirati, nego treba jim je priskrbeti primernih sredstev in ljudstvo bo hvalezno seglo po njih.
III. Izvendrustvene prireditve v Citalnici.
V citalniSkih prostorih pa se niso vrsile samo drustvene prireditve, ona je kot kulturno sredisce in zbiralisce dajala svoje prostore na razpolago   tudi   drughn   za tazne prireditve.
Vazen del ob raznib prireditvab je bilo zlasti v prvi dobi, pa tudi kasneje, dijastvo srednjih in visokih sol. Saj ti so cvet in up naroda, oni imajo izpolnjevati in razsirjati vrste narodnih delavcjv, oni so v prvi vrsti s:ritelji novih idej, napredka.
Zato je bila Citalnica od nekdaj vesela, da so prihajali k njenim prireditvam dijaki, pa tudi sama jih je vabila in gostila. Dijaki so pa tudi sami prirejali veselice v Citalnici, tafco mariborski dijaki 1. 1873, 1876, 1880, 1882. L. 1886 so poleteli v Ptuj graski viso-kosolci tamburaSi, med kterimi so bib poleg Slovencev tudi Poljaki, Cehi, Bolgari, Hrvati in Srbi. Ko se je 1. 19C6 ustanovilo za viso-koSolce ferijalno drustvo Bodocnost, je tudi v nasi Citalnici imelo svoje obcne zbore in koncerte.
Mariborski uciteljski abiturijenti so 1. 1892 priredili tu svoj koncert, uciteljski dile-tantje pa 1. 1906 uprizorili Legijonarje. Uciteljsko drustvo je ve6krat zborovalo v druStvenih prostorih, 1. 1894 je pa imela Ufiiteljska zveza svoj obcni zbor.
Kadar so priredili ljubljanski igralci gostovanje po Stajerstem, oglasili so se redno za eden ali dva vefiera tudi na ptujsk em citalniskein odru, da pokazejo, kako igrajo pravi igralci.
Tudi sosednje kmetijsko bralno drustvo v Rogoznici je priredilo nekaj predstav in koncertov v Citalnici.
V citalniskih prostorih se je pa vrsilo tudi politicno delovanje ptujskega okraja. L. 1885 se je ustanovilo pod citalnieno streho politicno drustvo „Pozor." Kadar se je bilo treba posvetovati o raznih volitvah v okrajni zastop, v dezelni ali drzavni zbor, godilo se je to v Citalnicnem Narodnem domu.
Kolikega pomena za Slovenstvo da je Ptuj, je pokazala Druzba Sv. Cirila in Metoda, ki je priredila ze svojo 3. veliko skupsfiino v Ptuju 1. 1888 in zopet 6rez 20 let 13. sep-tembra 1908, ki je vecini se v spominu po divjaskem nastopu   ptujskega   posilinemstva.
IV.  Narodni  dom.   NemSki  boj  proti   Citalnici.
Da se je moglo vrsiti vse to mnogo -stransko narodno delo, je potrebovala Cital-nica svojega lastnega doma, kajti pri naspro-tovanju ptujskega ponemcenega prebivalstva in njega vodstva bi drugod ne bi bilo mogoce dobiti primernih prostorov.
Izprva, ob ustanovitvi Citalnice Se ni bilo nasprotovanja. Prebivalstvo je bilo takrat veselo, da se je po dolgih letih resilo vladnega absolutizma, morecega vse javno zivljenje. Gotovo se je zdelo ptuj skim Nemcem tudi popolnoma   pravicno,   da v novi svobodnejsi
dobi zacno svobodneje ziveti tudi Slovenci, saj je bila ptujska okolica 6isto slovenska, pa tudi pretezna ve6ina mestnega prebivalstva je bila siovenskega pokolenja. Nepokvarjeni Nemci so torej v svoji pravicnosti tudi Slo-vencem privosCili svobodo, ktero so sebi zeleli. Zato niso ne samo ne delali ovir pri ustanavljanju Citalnice, nego se sami z zu-panom vred udelezili ustanovne slavnosti.
Ali ko so Slovani v drzavi zahtevali za se v solah, uradih in javnem zivljenju istih pravic, kakorsne so uzivali tedaj Nemci, vladajoci krogi tega niso hoteli dovoliti, bojcc se, da izgube svoje prvenstvo v drzavi. To nasprotovanje se je polagoma zaneslo tudi v manjsa mesta. In cim odlocneje so Slovani zahtevali postavno zajamcenih pravic, tern strupenejse so jim jih odrekali Nemci.
V malem se je pokazalo tudi na ptujski Citalnici.
Prvo leto je imela Citalnica svoje prostoro v Hermanovi hisi, v sedanji Presernovi ulici stev. 42. Odtod se je preselila na Fiorijanski trg v hiso, v kateri je kavarna Evropa. Crez pet let je odSla v Deutschmannovo hiso (sedaj Sadnikova v Krekovi ulici.) Z no vim ietom 1872 pa si je najela stanovanje v hi Si „Hotel Stadt Wien", ktera hisa je danes njen Narodni dom. Tu je ostala do leta 1879, ko se je preselila v Mursecevo hiso, onstran zeleznice (hisa poleg Cuckove).
Da najdejo tujci ftitalniSne prostore, se je napravil pod streho napis „Citalnica". Ali politicno nasprotovanje je ze tako naraslo, da so morali odstraniti ta napis. Slovenci so iivideli, da brez Jastne strehe so na milost in nerailost izro6eni nemski in nemcurski strasti in oholosti.
Ponudila se je ugodna prilika. Leta 1882 je bil prodan „Hotel zur Stadt Wien" ; kupil ga je tujec, pa ga je hotel zopet prodati. To zvedo citalnicarji. Zbero se nektwri gospodje, pozvani po predsedniku dr. Gregoricu in po kratkem posvetovanju sklenejo, da kupi Citalnica „Hotel zur Stadt Wien." Denarja drustvo sicer ni imelo za to. Ali pozrtvo-valnemu trudu drustvenega tajnika Ivana Urbanca se posreci, da v nekterih dneh pod-pisejo rodoljubi po ptujskem okraju, v Ormozu, Srediscu in Mariboru 6200 gld. Ta uspeh osrel Citalnico, da sklene kupiti imenovani hot<l za 11.500 gld. in podpise kupno po-godbo 12. februarja 1882. Hiso je bilo treba primerno preurediti, nakupiti pohistva, tako da je Narodni dom stal nad 17.000 gld. Treba se je bilo zadolziti. Ali Citalnica je imela varno svojo streho, izpod ktere je ne bo mogel nihce poditi, ce ji bo tudi v njej napravljal sitnoeti, imela je svoj Narodni dom, prvi na slovenskem Stajerskem.
Narodni dom se je slovesno otvoril 29. maja 1882. Siavnostni govor je imel zupnik Bozidar Rai6 od Sv. Barbare v Halo-zab, eden najznamenitejsih slovenskih rodo-ljubov in narodnih delavcev na Stajerskem in citalnidin prijatelj in podpornik od njene ustanovitve dalje.
V kupljenem hotelu se je izvrsevala gostilniska obrt. Tudi Citalnica, ki je ho tela v tem svojem Narodnem domu prirejati od-slej zanaprej vse svoje prireditve, je naravno potrebovala gostilne, da lahko postrcze svojim udom, pa tudi drugim udelezencem. Zato zaprosi za koncesijo prihodnje leto, ali okrajno glavarstvo odbije prosnjo, ces da ni .nikake potrebe. Vsi ugovori niso niC zalegli. Sele po posredovanju poslancev, zlasti Raica, je dovolilo ministerstvo na Dunaju, da sme drustvo svojim udom postreci s pijaco in jedmi. Bilo je to izredno, milostno dovoljenje vladino pravzaprav kruto zasmehovanje. Ali nasi poslanci so morali takrat zadovoljni biti, ako so mogli na Dunaju pri vladi, o kteri so Nemci trdili, da je naklonjena Slovanom, doseci takih drobtinic za svoje volilce! Ali se naj potem cudimo, da so taki „uspehi" spravili celo krepkega Rai6a v rani grob ?
Med tem je splaval na povrSje ptujske mestne uprave zloglasni Ornig. Zacel je gospodovati kakor kak turski pasa v svojem pasaluku. Kar mu ni uklonilo tilnika, je strl,
fte je le mogel. V sredstvih ni bil izbircen; naj so bila postena ali ne, da je le dosegel svoj namen. Obdal se je z osobjem, ki gaje slepo ubogalo. Stavil si je za nalogo, uniciti slovenstvo v Ptuju. Ker je bila pa baS Citalnica glavna opora slovenstvu, treba je bilo najprej njo zatreti. In zacela se je sistematicna gonja.
Pri Citalniskih prireditvah je ^eckrat sodelovala vojaska godba, ki je seveda izredno pczdignila slavnost. Nemci s svojo mestno godbo ji niso bili kos. Kako vojasko godbo prepreCiti? Zadnji dan pred priredit-vijo odpove nenadoma vojaSka godba. Zakaj ? Vojasko poveljstvo je dobilo od ptujskega mestnega urada obvestilo, da gre za naci-jonalno prireditev, da se je bati nemirov in kar- je se vec takih lazi. Citalnica je seveda prisla v veliko zadrego, ker je bilo tezko preloziti prireditev, tezko pa tudi dobiti drugo godbo. Drugokrati pride zopet med samo prireditvijo oseba mestne „pravice" ter hoce kar z ustnim feiunanom zadusiti slavlje.
Pa to se ni bilo dovolj, kajti drustveno zivljenje se je vedno bolj razvijalo, 1. 1904 je Citalnica celo slovesno praznovala svojo 40-letnico,, narodivsi si mestno godbo iz Ljubljane, do katere ptujsko klikovstvo ni imelo nobene oblasti. Kaj, 40 let ze se upira Citalnica ponemcevanju v Ptuju in ji ni bilo mogoce priti do zivega? Tuhtajo in tuhtajo in prihodnjo pomlad navale z zdruzenimi moeni na Citalnico. Mestni urad prepove v svoji brezobzirnosti z dopisom 25. aprila 1905, da Citalnica niti doma6im udom ne sme dajati brez koncesije jedi in pijace, prepove torej nekaj, kar se je izvrsevalo ze 20 let in kar je dovolilo ministerstvo na Dunaju. Ne vidimo li iz tega, da je renegatska nadutost napihnila zabo, ki je hotela pogaziti vola? Ko se Citalnica za to ne zmeni mnogo, prepove mestni urad 6. februarja 1906 iznova gostilnisko obrt brez koncesije, proti cemur se vlozi pritozba, ki pa ostane neresena, kajti visja oblast v Gradcu mora ze plesati tako, kakor godejo ocka Ornig v Ptuju. Ko mestni urad ne more nic opraviti, pride davcna oblast, ki iznova predpise pridobnin-ski davek, dasi se je dav6ni poroCevalec opozoril, da je enak predpis svoj cas ze za-vrnilo upravno sodi'ce. Pa kaj naj bi se renegatska zagrizenost brigala za najvisje odloSbe, kadar je treba uniciti brezpravnega Slovenca ? Ali to pot se je zmotila nacijonalna pristranost ptujske davcne oblasti, zakaj upravno sodis5e se ni plesalo slepo po taktih renegatskih ptujskih godcev ter je enako kakor 1. 1891 ugodilo citalni5ni pritozbi.
Potreba po javni gostilni v Narodnem domu pa je bila vedno bolj in bolj oSita. Ker ni bilo upati, da bi dobila gostilnisko koncesijo Citalnica, je zaprosila mesto nje za koncesijo Delniska druzba zdruzenih pivo-varen Zalec-Laski trg. Gospodovalna nemska klika se je iz narodne nestrpnosti izrekla proti podelitvi, dasi je imela med sabo pri-vrzenca, ki si je znal pod raznimi imeni pri-dobitl kar osem gostilniskih koncesij. Na-mestnistvo v Ghradcu je to pot ugodilo prizivu ter dovolilo gostilno, ali mesto se je pritozilo na Dunaj, odkoder pa ni bilo resitve. Tako je sele v novih razmerah prisla Citalnica do svoje javne gostilne.
V. Nasilje ob veliki skupSSini druibe sv. Cirila in Metoda I- 1908.
Ze leta 1888 je imela druzba sv. Cirila in Metoda tretjo svojo veliko skupscino v Ptuju. Crez dvajset let so povabili ptujski Slovenci zopet Druzbo, naj priredi veliko skupscino v Ptuju, kar je Druzba drage volje storila. Hoteli so Ptujski Slovenci pokazati, da kljub vsemu nasprotovanju, kljub zloglas-nemu Stajercu se krepko zivi in deluje slovenstvo v Ptuju, da ga nasprotniki niso se zatrli. Ob enem pa so hoteli iz velike skup-Scine crpati novih moci za narodno delo in vplivati zlasti na Sirse obcinstvo, ki naj bi iz Siroko zasnovane prireditve spoznalo velikost in moc siovenskega zivlja.
Ptujsko renegatstvo je opraviceno zaslu-
—    4    —
tilo, da bo to hud udarec njegoveinu poneni-cevalneinu in unicevalnemu delu. Zato je sklenilo ali v svoji oslepeli besnosti, ne po-znavajoCe zivljenske sile naSega naroda, aii v prevzetni nadutosti, meneC, da ima toliko moci, sklenilo je, da z vnanjo silo zatro ta pojav slovenskega zivlja ter pokaze svetn, da je Slovenec le za hlapca, suznja, ki naj dela in sluzi, da Slovenec ni z Nemci enakovre-den drzavljan, da se sme torej Slovenca z brutalno silo zavrniti, ako bi prestopil meje svojega hlapeevstva. Na celo vsej gonji se je postavil javno mestni svet, v kterem je sa-molastno gospodoval naduti Ornig, kteremu se drugi prisedniki, vecinoma kakor Ornig narodne poturice, niso srneli ustavljati. Mestni svet je po svojih zanesljivih osebah orga-niziral cvet ptujskega renegastva v razboj-niSko druhal, ki naj bi mirnim, nic hudega sluteCim Slovencem pokazal pest nemSke kill-ture. Da bi pa pri pobijanju ne zavrela Slovencem kri in ne bi ti napadalcem vrnili drago za nemilo, je mestni svet ptujski po-klical na pomoc zanesljivih policajev iz dru-gih soroduih mest, iz Maribora, Celja, Celov-ca, ki naj bi Scitili ne napadenih, nego na-padalce in razgrajace.
Ze na predvecer, 12. septembra, ko so bili zbrani prvi udelezniki v Narodnem do-mu, se je zacelo razgrajanje in pobijanje sip in oken med vseobcim vsenemskim tuljenjeui. Drugi dan, 13. septembra, pa se je zacelo pristno nemSko-kulturno delo. Po vseh cestah, po kterih so dohajali udelezenoi, je bilo vi-deti zdivjanih obrazov, ki so nad udelezniki kricali, jim trgali znake z obleke, jih poli-vali s crnilom; ako bi sem jim pa kdo usta-vil, so ga zaCeli biti, mu trgati obleko in ako je bil niocnejsi, je ze priSel razgrajacem na pomoc straznik in odvel napadenega v zapor! Pri tern pobijanju pa je napadeni in zaprti Se moral vesel biti, da ga niso cisto oropali. In 6e si bil oropan in si se pritozil, si bil v nevarnosti, da te iznova kaznujejo, ker dvomiS nad nemSko poStenostjo in pra-vicnostjo! Ko je bila popoldne veselica v Narodnem domu, je bil ta obkoljen z nemSko druhaljo. Ako si se prikazal na ulico, so planili po tebi, kakor besni volkovi in strga-li vsako znamenjo, ki si si ga morda pripel. Ako si pa napadalce grdo pogledal, ali jim celo kaj rekel, takoj so te strazniki odgnali v zapor na rotovz.
Pritozbe pri zupanu in v Oradcn niso seveda nic izdale. Saj v njihovih oceh smo bili mi izzivaci! In kako moremo zahtevati zaScite od cloveka, ki sam organizira napad !
Za nase ljudi pa so rodili ti uapadi tudi nekaj dobrega. Spoznali so tedaj, kaj je v resnici in dejanju toli hvalisana nemSka kul-tura, tisto nemSko gospodarstvo, za ktero naj bi mi zamenili svojo narodnost. Videli so Nemce, oziroma njihov odrodek, nase rene-gate v njihovem resnicnem stanju, cutili so njihovo delovanje na lastni obleki, lastnem zepu, da, na lastnem zivotu. PrepriCali so se, da se njihovi nauki razlikujejo od dejanj, kakor no6 in dan. Uverili so se, da velja pra-vica le za nje, za druge ne. In vse to ni ro-dilo spostovanja do naSega nemstva, nego sovraStvo, k vecjemu strah. Pa saj se rene-gatstvo sploh ne more drugaCe uveljavljati, kakor le s silo, s strahovanjem, z nepoSte-nostjo, kajti nemoralna stvar ne more rodi kaj moralnega.
VI. Narodna Citalnica v vojnih letih.
Telovajski napadi 1. 1908, organizirani po nemSki ptujski kliki, za slovenstvo v Ptuju niso rodili slabih posledic. Narobe na-rodno custvovanje se je Se bolj poglobilo, kar nam kaze delovanje v ptujskem Sokolu, citalniSkih prireditvah in zlasti v tern, da se je 1. 1912 ustanovila v Ptuju podruznica ma-riborskega dramaticnega druStva, ter zacela v Narodnem domu prirejati redne gledaliSke predstave.
Mislimo si lahko, s kakim sovraStvom je opazovalo ptujsko zagrizeno nemStvo to delovanje in napredovanje slovenstva v Ptuju, v kterem so pri   ljudekem  Stetju 1. 1910 na-
Steli po svoji zloglasni, svetovno znani me-todi lazi in potvarjanja le malo stotin pre-bivalcev s slovenskim obcevalnhn jezikom, dasi zivi vse prebivalstvo od zuljev slovenskega kmeta, in bi na podlagi tega uradno ugotovljenega malega Stevila Slovencev o ka-kem slovenskem gibanju se sploh dalo tezko govoriti.
Svetovna vojna 1. 1914 je kakor nalaSc dobrodoSla tudi ptujskim zagrizencem. Smeli so zopet in to pot nebrzdano kakor Se nik-dar, nastopiti proti Slovencem. Tudi drugod se takrat Slovencem ni dobro godilo, saj je ta vojska za stoletja hotela Slovane pritis-niti k tlom, ali ptujcanov niso nikjer preko-sili. Spomniti je treba samo na slucaj na-rodnega mucenika p. Zirovnika, ki so ga orozniki uklenjenega izpostavili ze na Bregu do orozniSko postaje prej obveScenemu in nahujskanemu prebivalstvu v zasmehovanje in dejansko, trpincenje na postaji pa poeaka-li, da se je obvestilo o tern ptujsko zagrizeno in brezvestno nahujskano prebivalstvo, da je moglo potem v celi tolpi zasramovati, biti in kamenjati ubogo zrtev od Brega do kolo-dvora. Orozniki so le gledali, da bi uklenje-na zrtev se prehitro ne zgrudila ali pa ka-kemu napadalcu ne storila morda kaj zalega. Vse to pa se je godilo z vednostjo in odo-bravanjem ptujskih oblasti, razen mestnega zastopstva tudi okrajnega glavarstva in oroz-niSke postaje, ki so med sabo tekmovali v preganjanju nedolznih Slovencev, ali Orniga in njegove nemSke klike ni mogel nikdo do-seci, saj ti so imeli ze 1. 1908 izvezbano in preskuSeno tolovajsko mestno tolpo na raz-polago.
Da se v takih razmerah Citalnici ne bo dobro godilo, je bilo pricakovati. Ze 26. av-gusta 1914 ustavi mestni urad do praklica vse delovanje citalnicno brez vsakega uteme-ljevanja. Pod osebno odgovornostjo je moral dati predsednik zapreti vse prostore, kolikor jih ni zasedlo vojaStvo. Mestni urad je hotel druStvo gospodarsko uniditi. Zakaj placeva-nja davkov ni prepovedal, pa6 pa zbirati udnino pri druStvenikih, ki je glavni vir do-hodkov. Tudi je nastanil v Narodni dom vse polno vojakov, ki so napravili mnogo Skode, a odSkodnine in postavnih nastanitvenih pri-spevkov ni bilo dobiti, kajti vse je imel v rokah mestni urad.
Ko se je prvi, najhujSi izbruh nemSke posurovele besnosti nad Slovenci nekoliko polegel, ker pri vseh stotinah zaprtih in tr-pincenih narodnih mucenikov ni bilo dobiti niti sence kake krivice, je Citalnica poskusila braniti se proti nezakoniti ustavitvi svojega delovanja s pritozbo, ki jo je vlozila koncem oktobra 1915 na c. kr. namestniStvo v Gradcu. Toda reSitev te pritozbe se je vlek-la celo ve6nost. Citalnica si je morala najeti posebnega zastopnika v Oradcu, ki je vedno in vedno drezal pri namestniStvu za reSitev. Ali zakaj ni bilo reSitve ? Od ptujskega mestnega urada je namestniStvo ponovno zahte-valo izjave, zakaj je ustavil citalniSko delovanje, toda mestnemu uradu se ni zljubilo odgovoriti. To se je zdelo celo takratnemu namestniku Claryju prehud poper, da se drzne podrejeni politiSni urad trdovratno kljubovati viSji oblasti. Pa tudi Claryju se je komaj po 10 dneh posrecilo, ko se je obrnil naravnost do ptujskega zupana Orniga, dobiti s silo izjavo, toda le telefoniCno, in sicer te vsebine, da ni bilo delovanje Narodne Cital-nice v Ptuju sploh nikdar ustavljeno. Za tako beraSko telefoniCno izjavo je morala c. kr. namestnija beraciti pri ptujskem uradu od 18. novembra 1914 do 1. februarja 1915, torej poltretji mesec ! NajlepSe pri tej izjavi pa je bilo, da je mestni urad, oziroma ocka Ornig, slavno namestniStvo kar kratko na-lagal. To sledi jasno iz odloka mestnega urada 26. avgusta 1914, kterega je poslal Citalnici in z njim prepovedal delovanje. Da bi pa ne mislili, da je mestni urad morda v dobri veri porocal neresnico, pozabivSi svoj prvotni odlok, se razvidi iz odloka mestnega urada od 2. februarja 1915, Stev. 1/1160, kjer 6itamo: „Nachdem sich die politischen Verhaltnisse   geklilrt   haben,   sieht  sich   das
Stadtamt   veranlaBt,   die   mit h. a. Auftrage vom   26.   August   1914,   Z.  1/311 Mob. ver-fugte   Einstellung   der   Vereinstatigkeit   des Vereines Citalnica  wieder aufzuheben." (Ker so   se   politi&ne   razmere   razjasnile,   zdi   se mestnemu   uradu    primerno,    da    razveljavi ustavljenje   druStvenega   delovanja Citalnice, ki    ga   je   odredilo   s   tuuradnim    nalogom 26.    avgusta   1914,   Stev.    1/311).    Citalnici mestni   urad   ni  upal  utajiti prvega odloka, ner ga je imela v rokah, a svoji viSji oblasti se je drznil   vedoma porocati baS nasprotno. Ko ne bi imeli dokazov v rokah, ne bi verjeli, da  je   mogo6e   kaj   takega   v   Se  tako gnili Avstriji! Enakovreden viSek politicne uradne nesramnosti    pa   je   bilo,   da  je   namestnija 1. februarja ustno sporocila 6italni6nemu za-stopniku, daje ugodeno prizivu in citalnicno delovanje    zopet    dovoljeno,      kar   je     za-stopnik   Se   istega   dne   sporooil   druStvu   v Ptuj,   drugega   dne,  2. februarja, pa ptujski mestni   urad iz   lastne   uradne   moci,   kakor kaze   prej   navedeni   odlok,  preklice svojo v avgustu odrejeno ustavitev druStvenega delovanja,   CeS   da so se razjasnile politicne razmere !   Da   pa   bi   mogli  javno  ozigosati to uradno zavijanje in brezprimerno gnilo uradno propalost,   ki ji   ni   najti   kmalu   enake,    ni mogla    dobiti    Citalnica   pismene   potrditve tega, kar je namestniStvo ustno sporocilo za-stopniku,  ni   torej   dobila   nikdar reSitve na svojo   pritozbo, naj so tudi naSi narodni za-stopniki v drzavnem zboru javno razkrili   to krivicno   preganjanje    Narodne   Citalnice   in zahtevali   od ministerstva pomoCi v tej ociti zlorabi uradne oblasti.
VII. Sklep.
Ako premotrimo v kratkem 6italni6no delovanje, vidimo, da je bila izprva njena naloga, vzbuditi v mestu in okraju narodno zavest. Dosezala je to z raznimi svojimi pri-reditvami. Izprva skoro ni imela nasprotnikov pri svojem delovanju. Obcinstvo je bilo na-klonjeno druStvu in njegovemu delovanju.
Toda Cim vecji so bili druStveni uspehi, tern bolj so se zaceli kazati tudi nasprotniki. Ko bi Citalnica dosegla svoj namen, bi to ne bilo prav naSim narodnim nasprotnikom. Zato so ti zaceli zapuScati druStvo in po-lagoma so se prolevili celo v odlocne na-sprotnike. PovzroCile tega niso domaCe razmere, razdor in nasprotovanje je bila po-sledica drzavne javne politike. Za naSo Citalnico je znacilno le, v kaki obliki se je vrSilo to nasprotovanje pri nas.
Glavna druStvena opora je bilo tudi pri Citalnici narodno razumniStvo, ki je skupno z meScanskimi krogi delovalo v dosego druStvenega namena. To vidimo jasno iz vsako-letnih odborov. Bili so v njem razni odvet-niki, notarji, razlicni uradniki in duhovniki, pa tudi zastopniki meSCanskih krogov, trgovci in obrtniki.
Zlasti ko je v zacetku 80tih let vladni pritisk nekoliko pojenjal in je priSlo v Ptuj nekaj ve6 mlajSega, narodno bclj zavednega uradniStva, se je dvignilo druStveno zivljenje, da je moralo razveseliti vsako radoljubne srce.
Toda ti lepi casi niso dolgo trpeli. Z vladne strani je zavela ostrejSa sapa in slo-venski uradniki so izginjevali polagoma iz Ptuja in se nadomeSCali z drugimi, nevtral-nimi ali celo naravnost naSi narodni stvari nasprotnimi. S temi se je jaCila nasprotna stranka, ki je dobila sCasoma, zlasti v zadnjih desetletjih, premoC v svojo roko. Svesta si naklonjenosti viSjih oblasti, je zacela ta stranka sedaj izrabljati svojo moo in se je pokazala, kakor je bilo ze prej opisano, ob raznih pri-likah v vsej svoji nagoti. Kdor je bil ud Citalnice, je veljal pri tej kliki za njihovega nasprotnika, ki ga je bilo treba zatirati. Da se ogne pregajanju, se je marsikdo uklonil nasprotnikom in potegnil z njimi. Tako je nastalo razupito ptujsko renegatstvo, sestoje6 vecinoma iz pristaSev neoporecne slovenske narodnosti. Kam je dovedlo to sovraStvo, smo videli najbolje v vojni dobi, ko so istovetili Clanstvo pri Citalnici, zlasti Se sodelovanje pri citalnicnih prireditvah z veleizdajniStvom.
Vse to je   z razpadom avstrijske drzave
f prenehalo. Za Citalnico so nastale nove raz-
r mere.   Kakor   ob   njeni   ustanovitvi,  se tudi
[ s sedaj   lahko   razvija   njeno   deiovanje   brez
1 asovraznega nasprotovanja.
Kako pa bodi to deiovanje v bodocnosti?
V prvih petdesetih letih je morala Cital-nica buditi narodno zavest in braniti, da nasprotnik narodne zavesti popolnoma ne za-tre. Tega sedaj v domaci drzavi ne bo treba.
Lahko se bo torej Citalnica posvetila drugi svoji nalogi, ki bi morala biti pravza-prav glavna. razSiritvi in poglobitvi narodne vzgoje. Tujecaka Se dosti dela, a hvalefcnega dela.
Tpamo, da se nove sveze moci, ki so priSle v novih razmerah v Ptuj, lotijo tega dela in zamene, oziroma podpro starejSe narodne borce, ki so morali delovati v neu-godnih razmerah.
Ze dosedaj so se rodila v Citalnici ' nektera druStva, ki so prevzela del obSirnega citalniSkega programa, da se posvete izkljucno le gojitvi tistega kulturnega dela. In kadar se porodi za vsako panogo kulturnega dela posebno dete, ki bo le njo gojilo, bo Citalnica opraviceno smela re6i, da je izpolnila avojo kulturno misijo. Z zadovoljstvom bo lahko gledala kakor mati krepko delujoSe svoje otroke in mirno uzivala slavo srecno do-vrsenega zivljenskega dela.