ŠE POMNITE TOVARIŠI?
V Kašeljskem hrifeu, v Mtzli do-lini so se zgodaj spomladi leta 1943 nastanili štirje partizani. Zaradi ran in obolelosti so bili poslani tja, da ozdravijo in se odpočijejo, nato pa bi se ponovno vključUi v borbene enote. Bili so to Viktor Močilnikar, Ivko Bitenc iz Zg. Kašlja ter Egidij Sever in Ocvirkov z Vevč. Sami mla-di korenjaki, ki so imeli za sabo že marsikateii boj.
Tamkaj v MizJi dolini so si zgra-dili zemljanko in v njej prebivali — v strogi tajnosti, kajti nekaj sto me-trov nad zemljanko je tekla italijan-sko-nemška okupacijska meja, za-radi katere so morali biti še pre-vidnejŠi. V nočnjh uiah so hodili v vas po hrano in pri tem dobivali od vaščanov obveščevalne podatke o gibanju sovražnika.
A kot drugje, tudi v Kašlju in Za-logu izdajalec ni miiovaL Vohunil je za paitizani in nekega dne se mu je posrečilo Lzslediti paitizanski bivak.
Dne 15. aprila 1943 so v hribu
počili prvi streli. VaJfiani, ki so te-daj detoli na polju, so se prestrašeni ozirali tja v kašeljske gozdove, vpra-šujoč se, kaj bo z njihovimi fanti. V dopoldanskih urah so Italijani in belogardisti navalili na partizansko zemljanko.
Na poziv na piedajo so boici od-govorili s streli m bombamL Začelo se je silno stre^anje.Mizlo doiino je i zajel velik oblak dima. Nato je pa je ' vse utihnilo.
V zemtjanki je bilo vse tiho. Ita-lijani so navalili in iz nje izvlekli mrtve partizane. Sovražnjku se niso hoteli predati, raje so si sami vzeli svoja mlada življenja.
Ža svobodo so to pot dali živ-ljenje mladi naši vaščanL V Kašlju in na Vevčah pa so zatrepetala srca mater ob smrti njihovih junakov.
LUDVIK KUKAVICA