] Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Janez Vraničar — namestnik in člani: Franc Istenič, Milena Sagadin, Stane Primožič, Boris Pertot, Jošt Bajželj, Magda Ostanek, Polde Jenko — Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju tekstilec LETO XII. — 6. 3. 1969 št. 3 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ Izvlečki iz poslovnega poročila - 1968 (Poročilo obsega 36 tipkanih strani, kar predstavlja 3/4 obsega Tekstilca. Zaradi tega objavljamo le najbolj zanimive izvlečke iz tega poročila) Količinsko izvršitev plana smo objavili že v 1. številki Tekstilca! Primerjava količinske proizvodnje (1967—1968) Zanimiva pa je primerjava količinske proizvodnje v letu 1968 z letom 1967. če vzamemo količine v letu 1967 kot 100%, potem smo v letu 1968 naredili: mikane preje 105,3%, česane preje 117%, sintetične preje 236,5%, tkanin v kvadratnih metrih 99,5 % hi v tekočih metrih 98,0% . Ista primerjava po vrednosti mikana preja 105,9%, česana preja 118,3 % in sintet čna preja 205,2 %, tkanine pa 102,4%. Proizvodnja tkanin po načinu dodelave (primerjava 1967 — 1968) Tkanine — rolo v tm 101,9%; tiskane — filmski tisk v tm 91,2%; pisane tkanine 96,3 %; barvane tkanine 96,5 %; beljene tkanine 216,9% in sinove tkanine 98,0%. Kvaliteta izdelkov (1967—1968) Regularne tkanine — 100,9%; s popustom (5%) —49,6 %; s popustom (10%) —98,1 %. Delovna storilnost (1967— 1968) Vrednost proizvodnje po PLC na izvršeno efektno uro. V letu 1967 — 100% V letu 1968 — 103,3 % Vrednost proizvodnje po PLC na povprečno zaposlenega. V letu 1967 — 101 % V letu 1968 — 103,2 % Delovna storilnost, ki je v letu 1967 zastala zaradi nastalih tržnih težav, se je v letu 1968 zopet izboljšala. Investicijska dejavnost 1968 Investicijska dejavnost je bila v tem letu zalo skromna, v bistvu omejena na dovršdtev pričetih investicij v letu 1967. Takšna skromnost je v glavnem posledica pomanjkanja lastnega denarja iz amortizacije, ki jo uporabljamo — pod silo razmer — za financiranje tekstilnega trga, in dejstva, da je podjetje ostalo zadnji dve leti skoraj brez ostanka dohodka za sklade. Bančnih investicijskih kreditov širšega obsega za bom- bažno industrijo pa ni mogoče dohiti, ker so pogoji tako ostri, da so za tekstilna podjetja nesprejemljivi. V okviru svojih možnosi je podjetje v tem letu podpiralo nakup lastnih stanovanj, za kar je bilo tekom leta izplačanih preko 946 tisoč N. dinarjev. Prodaja in izvoz 1968 Po podatkih smo na domačem tržišču prodali okrog 900 tisoč metrov več tkanin kot 1967. leta oziroma 650 tisoč več, kot je znašala letna proizvodnja. Količinsko (dalje na 2. strani) VSEBINA — Kandidati za poslance gospodarskega zbora republiške in zvezne skupščine — Razpored prostih sobot in ostalih prostih dni v letu 1969 — Kakšne bodo letos cene pensiona v naselju Novigrad? — 8. marca med kuharicami v menzi obrata I — DITT — Kranj, društvo inženirjev in tehnikov tekstil- — Uspela XI. tekstiliada — Za naše male iz našega blaga — Bolečine v križu — Bolezni ženskih genitalnih organov — Avtomatizacija — Nagradna križanka Zbori volivcev v Teksiilindusu 20. maja so imele vse naše ekonomske enote zbore volivcev. Na teh zborih smo morali: — obravnavati in potrditi predlagane kandidate za poslance Gospodarskega zbora republiške skupščine Slovenije, — obravnavati in potrditi predlagane kandidate za poslance Gospodarskega zbora zvezne skupščine, — obravnavali in potrdili pred-lo naše podjetje razdeljeno v dve lagane kandidate (iz našega pod- volilni enoti: 7. volilna enota zajetja) za odbornike Zbora delov- jema zaposlene v obratu I in 8. nih skupnosti občinske skupščine volilna enota zaposlene v obratu Kranj, II. - izvoliti delegate (iz našega zbori volivcev v 7. volilni eno-podjetja) za volilno telo pri ob- so kot kandidate odbornike člnsk* potrdili naslednje člane kolektiva: meznih ekonomskh enot) za vo- ' ^a4° Ambrožič, Ljubljanska 2 Utve v CDS podjetja “j" _ . , _ , , določiti kandidate (v posa- 19 ^Kranj “ 3. Antom Care, Gosposvetska 19 — O kandidatih za republiške in fjgfo Farčnik, Delavska 19 -zvezne poslance (listo teh kandi- • datov smo dobili od občinske 5 ZIat’a Kumer, Gradnikova 2 -skupščine; sprejela pa j o je ob- črnska kandidacijska konferenca) 0d teh kandldatov elan| so bih volivci mnenja, da so do- Tekstilllldusa> kl deIamo v obra. bro izbrani, vendar smo nekateri tu j 9 ^ 3 odbomike, postavili naslednje vprašanje: (v meznih ekonomskih enotah) volitve v ODS. »Zakaj med temi kandidati ni nobenega iz tekstilne industrije, ko Zbori volivcev v 8. volilni enoti (obrat II), pa so kot kandidate za se ta industrija že nekaj let’ bo- odbornike potrdili naslednje kauri za svoj obstoj, in to v izredno didate: težkih pogojih. -Poslanec v repub- 1- Franc Križaj, Cegelnica 12, liškem ali zveznem gospodarskem 2. Edo Ostanek, cesta JLA 6 — zboru bi nam bil brez dvoma v Kranj, pomoč.« Zaradi dolgega postopka 3. Inž. Pogačnik Mirko, cesta JLA in komaj možnega uspeha, pa ni- 6 — Kranj, smo predlagali dodatnega kandidata. 4. Miro Ravnikar, Strahinj 2. Od teh boste v obratu II mors Za izvedbo volitev odbornikov H 9- aprila izvoliti 2 odbornika! v zbor delovnih skupnosti, je bi- OBVESTILO P. G. Obveščamo člane kolektiva, da bo počitniško naselje v Novigradu pričelo poslovati že 1, maja, torej za prvomajske praznike. Dnevni pension je za člane kolektiva in za njihove nezaposlene svojce 16 novih dinarjev, za ostale goste pa po 21 novih dinarjev. Prijave za te praznike sprejema uprava Počitniške skupnosti, kadrovski oddelek, telefon 01 (interni!). Skoraj vsako leto je te dni na morju sončno In toplo, pa zato izkoristite proste dni za oddih na morju v Novigradu! Uprava poč. skupnosti Za 8. marec — čestitke in darila 9. aprila - dvojne volitve V predilnici II — 8. marca ČLANI KOLEKTIVA POZOR Natančno preberite podatke in napotke, da ne boste po nepotrebnem letali naokoli in iskali, kje morate in kaj morate oziroma smete voliti! Letošnje volitve obsegajo namreč običajne volitve članov v CDS in ODS in volitev odbornikov (izmed članov kolektiva) za ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI občinske skupščine Kranj. Opozoriti vas moramo, da imate pravico voliti člane v CDS in ODS vsi, ki ste zaposleni v kolektivu Tekstilindus, dočim smete voliti odbomike samo tisti, ki že imate splošno volilno pravico (nad 18 let 'starosti) in imate tudi držvaljanstvo SFRJ. Opozoriti vas moramo dalje tudi o tem, da so nekatera volišča skupna (za odbornike in za CDS in ODS) po posameznih ekonomskih enotah, nekatera volišča pa združujejo — za volitve odbornikov — člane iz več ekonomskih enot. RAZPORED VOLIŠČ V OBRATU I in II — KJE BOSTE VOLILI ODBORNIKE IN KJE CLANE ZA CDS OZIROMA ODS? POSAMEZNE EKONOMSKE ENOTE: Predilnica I. Volišče boste imeli v obratu I, v predilnici. Na tem volišču boste volili: — odbornike, — člane za CDS in ODS Predilnica II. Volišče boste imeli v obratu II, v predilnici II. Na tem volišču boste volili: — odbomike, — člane za CDS in ODS Tkalnica I Volišče bo v obratu I v tkalnici I. Na tem volišču boste volili: — odbomike — člane za CDS in ODS Tkalnica II Volišče bo v obratu II v običajnih prostorih tkalnice. Na tem volišču boste volili: — odbomike, — člane za CDS in ODS Plemenitilnica I Volišče bo v obratu I v običajnih prostorih pdememtiinice I. Na tem volišču boste volili: — odbornike, — člane za CDS in ODS Plemenitilnica II Volišče bo v obratu II, v običajnih prostorih plememitilnice H. Na tem volišču boste volili: — odbornike, — člane za CDS in ODS Gravura ‘Volišče bo v obratu I v poslopju, kjer je gravura. Na tem volišču boste volili: — odbomike, — člane za CDS in ODS Uprava Za člane e. e. uprave sta 2 volišči, in to v obratu I v sejni sobi (dalje na 2. strani) Kandidati za poslance gospodarskega zbora RS in ZS KANDIDATI ZA POSLANCE GOSPODARSKEGA ZBORA REPUBLIŠKE SKUPŠČINE Medobčinska kandidacijska konferenca za Kranj in Tržič za zbore delovnih skupnosti je bila 4. 3. 1969 ob 17.30 uri v Kranju. Za medobčinsko kandidacijisko konferenco je bilo izvoljenih 125 delegatov iz Kranja in 95 iz Tržiča. Konferenci so prisostvovali iz Kranja 103 delegati in iz Tržiča 84 delegatov. Na tej kandidacijski konferenci so bili za kandidate zgoraj navedenega zbora izvoljeni naslednji: 1. BERAVS ing. Janez, rojen 1923, inženir kemije, direktor »Save« Kranj. 2. ERŽEN ing. Janez, direktor Kmetijsko živilskega kombinata Kranj. na volilna telesa. Volilno telo v občini sestavljajo odborniki občinske skupščine in delegati v delovnih organizacijah. Teh delegatov se voli toliko, kolikor je odbornikov občinskega zbora delovnih skupnosti. Ti delegati se volijo na istih zborih volivcev oziroma delovnih ljudi, na katerih obravnavajo vložene kandidature. O delegatih se lahko glasuje ne glede na število udeležencev, izvoljen pa je tisti, ki dobi večino glasov navzočih. O izvolitvi delegata se izda posebno potrdilo. Tam, kjer se v volilni enoti sklicuje več zborov, je treba izvolitev medsebojno vskladiti, da bó za volilno enoto izvoljen en delegat, oziroma toT-ko delegatov, kolikor se izvoli odbornikov v dotični volilni enoti. V našem podjetju imamo 2 volilni enoti, in sicer 7. volilna enota zajema vse zaposlene na območju obrata I, 8. volilna enota pa vse zaposlene na območju obrata II. 7. volilna enota izvoli 3 odbornike gospodarskega zbora občinske skupščine, torej izvoli tudi 3 delegate. Predvideni delegati: 1. Mauser Ivan, Kranj, Gradnikova 5 2. Jazbec Milka, Kranj, Valj avčeva 3 3. Pertot Boris, Kranj, Begunjska 2 8. volilna enota — izvoli 2 odbornika gospodarskega zbora občinske skupščine, torej izvoli tudi dva delegata. Predvideni delegati: 1. Pečnik Stojan, Kranj, Župančičeva 35 2. Friškovec Metka, Žabnica 36 3. REPIC ing. Miro, direktor Združene lesne industrije Tržič. 4. SIMONETI Rino, diplomirani pravnik, član izvršnega sveta skupščine SRS. 5. ŽNUDERL Borut, rojen 1940, pravna fakulteta, šef kadrovske službe v »Savi« Kranj. OD 5 KANDIDATOV SE BO 3PO-SLANCE IZVOLILO V GOSPODARSKI ZBOR RS KANDIDATI ZA POSLANCE GOSPODARSKEGA ZBORA ZVEZNE SKUPŠČINE Medobčinska kandidacijska konferenca je bila dne 11. 3. 1969 ob 16. uri v Kranju — za 69. zvezno volilno enoto, ki obsega: Domžale, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljico, Škofjo Loko in Tržič. Za to konferenco je bilo izvoljenih 105 delegatov. Na kandidacijski konferenci je bilo navzočih 94 delegatov. Na tej kandidacijski konferenci so bili za kandidate zgoraj navedenega zbora izvoljeni naslednji: 1. BRANISELJ Franc, rojen 1917, višja šola ekonomske smeri, direktor »Loške tovarne hladilnikov« Škofja Loka. 2. SEVER Franc, direktor Aerodroma Ljubljana — Pula. Kandidaturo je odklonila Jurančič ing. Zdenka. OD 2 KANDIDATOV SE BO 1 IZVOLIL ZA POSLANCA V GOSPODARSKI ZBOR ZS DELEGATI ZA POSEBNO VOLILNO TELO PRI OBČINSKI SKUPŠČINI KRANJ Poslance samoupravnih zborov republiške in zvezne skupščine bodo volila dne 23. 4. 1979 poseb- Izvlečki (Dalje s 1. strani) smo torej zaloge znižali, vendar pa potek in razvoj prodaje nista v celoti zadovoljila. Vzroki so naslednji: zaradi zbrkancsti in pre-nasičenosti tržišča je bila prodaja na domačem tržišču daleč pod prodajo v letu 1967, prodaja se je razvijala enostransko in njen obseg ni prinesel podjetju nobene goispodarske sprostitve. Negotovost plasmana na domačem tržišču, je Skupaj s težavami okrog priprave za izvoz povzročila povečane zaloge tkanin v predelavi. Da bi dosegli več, bo treba tudi v podjetju pokazati več prizadevnosti, podjetnosti in sistematičnosti pri obdelavi notranjega trga. Doseženi izvoz predstavlja dose-daj naj večji izvozni dosežek podjetja, in to v pogledu količin in dobljenih deviz. To nam je omogočilo relativno dobro oskrbo z osnovnimi surovinami in tako tudi normalno delo. Obstoječi carinski in premijski pogoji pa so nam prinesli znižan finančni uspth. Nabava in uvoz — 1968 V tem letu tsmo' nabavili različnega reprodukcijskega materiala za 92.532.000.— novih dinarjev. Od tega iz uvoza za $ 4.962.000.— Bombaž smo dobili iz na Iednjih držav: Egipta, ZDA, Turčije, Grčije, Sudana, Pakistana, SSSR in Burme. Oskrba z osnovnimi surovinami je potekala ugodneje, kot leta 1967. Povedati pa je treba, da zvezni organi niso v cePoti zagotovili kontingentiranih dobav za dinarska sredstva iz klirinških držav, pa je moralo podjetje 9. aprila - dvojne volitve (Dalje s 1. strani) upravnega odbora in v prostorih vzdrževalnih obratov v obratu II. Člani uprave, ki delajo v obratu I bodo na volišču v sejni sobi volili: — odbornike, — člane za CDS In ODS Na volišču v sejni sobi bodo volili tudi člani e. e. uprave, ki so zaposleni v obratu II, in sicer bo-bo volili: — člane za CDS in ODS Na volišču v obratu II pa bodo volili samo člani e. e. uprave, ki so zaposleni v obratu II, in sicer bodo tam volili —- odbornike, Vzdrževalni obrat Za to e. e. bosta tudi 2 volišči, in to v njihovih prostorih v obratu I in obratu II. V obratu I bodo volili tisti člani te enote, ki so zaposleni v obratu I. Volili pa bodo: — odbornike, — člane za CDS in ODS Na volišču v obratu II pa bodo volili vsi tisti člani te enote, ki so tam zaposleni. Volili pa bodo: v — odbornike, — člane za CDS ln ODS Termocentrala Člani te enote bodo volili kar na 4 voliščih, in to v sejni sobi upravnega odbora bodo volili člani te enote, ki delajo v obratu I. Volili bodo na tem volišču: — odbornike, V termocentrali v obratu I bodo volili tisti člani te enote, ki so zaposleni v obratu I. Vodili bodo tam: — člane za CDS in ODS Na volišču v vzdrževalnih obratih v obratu II bodo volili tisti člani termocenfcrale, ki so zaposleni v obratu II. Tam bodo volili: — odbornike. Na volišču v prostorih termo-centrale v obratu II, pa bodo volili tisti člani te enote, ki so zaposleni v obratu II. Volili bodo tam: — člane za CDS in ODS DELAVSKA RESTAVRACIJA IN OSEBJE DELAVSKEGA DOMA Predvsem volijo ti zaposleni samo odbornike. Člani restavracije, iki delajo v obratu I in III, bodo volili odbornike na volišču v sejni sobi upravnega odbora v obratu I. Na tem volišču voli odbornike tudi osebje Delavskega doma. Člani delavske restavrac je, ki delajo v obratu II, pa volijo odbornike na volišču v vzdrževalnih obratih v obratu II. iz poslovnega poročila - 1968 žrtvovati lastna devizna sredstva za proste devizne nabave surovin, ker je le tako lahko vzdržalo svoj normalni — planirani asortiment proizvodnje. Z dopolnitvijo strojnega parka v predilnicah se je izboljšalo tudi oskrbovanje s prejo. Slabša je bila letos preskrba s kemikalijami in barvami, kar pa se je proti koncu leta bistveno iz-boljašlo. Z ostalim reprodukcijskim materialom ni bilo posebnih težav, če ni bilo vmes vprašanje denarja. Finančno poslovanje 1968 Doseženi finančni rezultat ni zadovoljiv, saj je obstal komaj na robu še nekih delitvenih možnosti, čeprav se je osnovno g-spedar jen j e in poslovanje podjetja v marsičem ugodno popravilo. Do- Mnoge so bile vesele hodek podjetja se je v primerjavi z letom 1967 nekoliko popravil, vendar pa že po grobi in globalni analizi lahko ugotovimo, da smo na račun negativnih razlik med notranjo tržno in doseženo izvozno ceno (pri leto povečanem izvozu) zgubili’ 9,4 milijona novih dinarjev in da smo na račun povečanih bančnih in zamudnih obresti izgubili okoli 1,1 milijon novih dinarjev dohodka več, kot lani. Ta sredstva, ki so rezultat boljšega gospodarjenja in znašajo približno 20 % dohodka, smo torej marali žrtvovati, če smo hoteli — pri obstoječi amarh ji na domačem trgu in obstoječi spačenosti deviznega režima — vsaj do neke mere normalno proizvajati. Fluktuacija delovne sile (1967— -1968) 1967 1968 % Število zaposlenih na začetku leta 3.165 3.128 98,8 med letom jih je vstopilo 177 316 178,5 med letom so izstopili 214 280 130,8 Zaposlenih na kraju leta 3.128 3.164 101,1 Vzroki prekinitve delovnega razmerja (1967—1968) 1967 1968 % Lastna odpoved 20 13 65,0 Redna odpoved od podjetja 2 1 50,0 Sporazumna razveza 62 74 119,3 Poizkusni rok 6 23 283,3 Odsluženje kadrovskega roka 41 38 92,7 Upokojitev 46 52 113,0 Samovoljna zapustitev dela 24 49 204,2 Disciplinski odpust 6 3 50,0 Ostalo (premestitev, pogodbe, smrt) 7 27 385,7 Skupaj 214 280 130,8 Gibanje delovne sile je bilo do sredine leta 1968 nekako normalno in umirjeno. V drugem polletju pa se je povečalo za 30 %. Vidi se, da naraščajo samovoljne zapustitve. Zaključni del poročila Dosežene rezultate gospodarskega poslovanja v letu 1968, vzeto vse kot celoto — tu je mi ljen predvsem finančni rezultat oziroma obseg doseženega dohodka — moramo oceniti za nepovoljne ter v glavnem pogojene s splošno težkimi poslovnimi razmerami in posameznimi, često precej nera-zumlj ivimi p segi pr z - d rte zvezne admindstrac je. C. prav ne smemo prezreti lastnih težav, kamor lahko štejemo probleme okrog izboljšanja kvalitete izdelkov in večje tržne prilagodljivosti, pa pri vsem tem le ugotav jemo, da je podjetje nekatere gospodarske dosežke izboljšalo, še poglobilo poslovnost in pokazalo napredek v celokupnem gospodarjenju, in to: — kvaliteta asortimenta tkanin se je dvignila za 4 %, — delovna storilnost se je dvignila za 3 %, — rentabilnost in ekonomičnost poslovanja sta napredovali za 2 odstotka, — gospodarska storilnost (dohodek na povprečno zaposlenega) pa celo za 7 %, — obračunani mesečni čisti osebni dohodek na povprečno zaposlenega (na mestu) so znašali v letu 1958 822 novih dinarjev, kar pove, da so se na osnovi večje delovne storilnosti in nekaterih drugih gospodarsih pogojev povišali za preko 9%, — v investiranje druž’-eneTa standarda je bilo v letu 1968 vloženih 329 tisoč novih dinarjev (za ureditev počitniških domov in ob- ratne ambulante, za gradnjo stanovanj pa je bilo porabljenih 947 tisoč novih dinarjev, — o dosežkih prodaj e domaliso podatki omenjeni že spredaj! Potek prodaje v izvoz pa moramo oceniti kot zelo uspešen (naš f nančni uspeh pri izvozu seveda ne moremo oceniti kot uspešen!), saj smo izvozili za $ 3,103.335, od tega za $ 2,922.690 na konvertibilno področje. V letošnjem letu bo moralo podjetje posvetiti posebno pozornost naslednjim gospodarskim in ostalim problemom oziroma nalogam: — na področju proizvodnje: napredku tehnične kvalitete, bolj smotrni medsebojni proizvodni povezavi med vzporednimi obrati in večji prilagodljivosti sedanjim tržnim zah.evam, — na področju prodaje: znižanju sedanjega obsega zalog nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov, intenzivnejši in bolj sistematični obdelavi domačega tržišča, ter delni preusmeritvi izvoza na notranji trg, pač zaradi slabih pogojev carinskega in premijskega sistema pri izvozu, — na področju investiranja: ured tev pro zvodnjlh prostorov za plemenitilnico v obratu 1 in nekaterih drugih industrijskih prostorov, nabavi strojev in opreme za plemenitilnico I, za predilnice in za pripravo v tkalnic h, kolikor bodo to seveda dopuščala razpoložljiva denarna sredstva, — na skupnem področju: splošnemu varčevanju pri mat.ralnih (dalje na 3. strani) Razpored prostih sobot In ostalih dni v letu 1969 Januar liSelja- 5' I2~19' 26 februar ■2TT6"23" marec Tg 23"3'o' Poned. Torek Sreda Četrt. Je tek Sobot. pl gj 3 4 6 13 2o 27 7 14 21 28 8 15 22 29 9 16 25 3o lo 17 24 51 3 lo 17 24 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 2o 27 7 14 21 28 0Q 8 15|22j 3 lo 17 24 31 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 2o 27 7 14 21 28 [8I15I22I29] april maj junij Nedelja 6 13 2o 27 4 11 18 25 1 8 15 22 29 Poned. 7 14 21 28 Torek 1 8 15 22 29 Sreda 2 9 16 23 3o Četrt. 3 lo 17 24 Petek 4 11 18 25 mimm 5 6 7 12 19 26 13 2o 27 14 21 28 8 15 22 29 9 16 23 3o lo 17 2 9 16 23 30 3 lo 17 24 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 2o 27 32 Rä] □ 14 m julij avgust september Nedelja 6 13 20 2 7 3 lo 17 24 31 7 14 21 28 Poned. 7 14 I pil 28 4 11 18 25 1 8 15 22 29 Torek 1 8 15 1 1221 29 5 12 19 26 2 9 16 23 3o Sreda 2 9 16 23 3o 6 13 2o 27 3 lo 17 24 Četrt. 3 lo 17 24 31 Petek pTJn 18 25 Sobot, gj 12 |l^ 26 7 14 21 28 1 8 15 22 29 O 9 fl6 j25Ì 3o 4 11 18 25 5 12 19 26 6] 13 l2o|27| oktober november december Nedelj a 5 12 19 26 2 9 16 23 3o 7 14 21 28 Poned. 6 13 2o 27 3 lo 17 24 El 8 15 22 29 Torek 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 3o Sreda 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 lo 17 24 Ü Četrt. 2 9 16 23 3o 6 13 2o 27 4 11 18 25 Petek 3 lo 17 24 F) 7 14 21 28 5 12 19 26 Sobot. 4 In M m □ 8 15 F l£9| El« E) 27 Izvlečki iz poslovnega poročila Udeleženci Tekstiliade Kakšne bodo letos cene pensiona v naselju Novigrad? Da ne bo negodovanja, dvoumnosti in spraševanja, objavljamo razpredelnico cen oskrbnega dne (pensiona) v našem naselju Novigrad, dn to za čas sezone in izven sezone. V cenah je že zajet regres, ki pripada vsakemu članu našega kolektiva, ki letuje v naših počitniških domovih in ki pripada tudi njihovim ožjim svojcem, če niso zaposleni. Popust velja tudi za vse naše upokojence. Pension je različen tudi zaradi različnih ugodnosti v hišicah, ki so deljene v stare hišice — B kategorija in v nove hišice — A kategorija. (V novih je namreč na razpolago topla in hladna voda ter druge ugodnosti.) STARE HIŠICE — B (v novih dinarjih) izven sezone cel pol. obrok obroka sezona cel pol. obrok obroka (Dalje z 2. strani) in ostalih stroških, utrjevanju delovne discipline, poglobitvi poslovnosti in pripravam za uvedbo me-hainografije v poslovanje. Kdo je kriv, da smo na robu? Že je bilo govora o splošnih težkih pogojih in razmerah ter o posameznih često nerazumljivih posegih zvezne administracije, ki jim je že dve leti podvržena tekstilna industrija, še prav posebno bombažne zvrsti. Dokazov o takih dogajanjih je dovolj: — izmaličen devizni režim, Id je negospodarski in krivičen, — uvozno carinski sistem, ki nikakor ni regulator gospodarskih odnosov in stimulator proizvodnje, temveč le instrument za pridobivanje fiskalnih dohadkov, — obstoječi izvozno-premijski sistem, ki tolče po domači tekstilni industriji itd. iNovembra meseca leta 1968 je bil utrjen sporazum med domačo tekstilno industrijo in trgovino ter konfekcijo o uvozu tekstilnih izdelkov v letu 1969, in to do maksimalne višine 18 milijonov dolarjev. Ta sporazum je prizadeta zvezna administracija porušila v celoti že meseca januarja, ko je imela samo po delnem aranžira-nju zunanjetrgovinskih pogodb vključenega uvoza tekstila za okrog 30 milijonov dolarjev, in je stvarni uvoz v tem mesecu že znašal 27 milijonov dolarjev. Talko so se težnje, da bi se s sporazumom počasi izravnali in utrdili odnosi med domačo proizvodnjo, uvozom in domačo potrošnjo na neki zdravi in razumni konkurenčni podlagi, že takoj na začetku sesule, in to po zaslugi zvezne administracije. Ob reformi sprejete in dane smernice za boljše gospodarjenje in za utrditev našega gospodarstva ter obstoječi splošni gospodarski ukrepi in posegi zaenkrat tekstilnim podjetjem ne dajejo tistih možnosti, da bi vsaj približno gospodarila v istih pogojih, kot druge veje našega gospodarstva. Kje so torej načela reforme, če so tekstilna podjetja prisiljena zmanjševati proizvodnjo in odpuščati delavce (druge izbire ni, ker so izrabila vse notranje gospodarske rezerve!), če stagnirajo brez izgleda za napredkom in pridobivanjem večjega dohodka in višjega osebnega dohodka? P. G. Za člane ZAJTRK 2 1 2,50 1,25 kolektiva KOSILO 6 3 9 4,50 VEČERJA 4 2 5,50 2,75 NOČNINA 4 4 4 4 16 10 21 12,50 •' t (Kot rečeno, veljajo te cene za člane kolektiva, za njihove ožje svojce, če niso zaposleni, in za naše upokojence) Za tuje ZAJTRK 2,50 1,25 3,50 1,75 koristnike KOSILO 10 5 12 6 VEČERJA 5,50 2,75 7,50 3,75 NOČNINA 5 5 5 5 23 14 28 16,50 Za priložnostne ZAJTRK 3,50 1,75 4 2 goste KOSILO 12 6 13 6,50 VEČERJA 7,50 3,75 8 4 NOČNINA 5 5 5 5 28 16,50 32 19,50 Za inozemce ZAJTRK 4 2 6 3 KOSILO 17 8,50 19 9,50 VEČERJA 12 6 13 6,50 NOČNINA 7 7 7 7 40 23,50 45 26 NOVE HIŠICE — A (v novih dinarjih) izven cel obrok sezone pol. obroka sezona cel pol. obrok obroka Za člane ZAJTRK 2 1 2,50 1,25 kolektiva KOSILO VEČERJA 6 4 3 2 9 5,50 4,50 2,75 NOČNINA 7 7 7 7 19 13 24 15,50 Za tuje ZAJTRK 2,50 1,25 3,50 1,75 koristnike KOSILO VEČERJA 10 5,50 5 2,75 12 7,50 6 3,75 NOČNINA 9 9 9 9 27 18 32 20,50 Za priložnostne goste ZAJTRK KOSILO 3,50 12 1,75 6 4 13 2 6,50 VEČERJA 7,50 3,75 8 4 NOČNINA 9 9 12 12 32 20,50 37 24,50 Za inozemce ZAJTRK 4 2 6 3 KOSILO 17 8,50 19 9,50 1 VEČERJA 12 6 13 6,50 NOČNINA 12 12 12 12 45 28,50 50 31 •> Tekmovalka pelje proti cilju Sodeluj v Tekstilcu! 8- marca med kuharicami v menzi obrata I. Kuharice v obratu I delajo v res težkih pogojih. Kdaj bomo rešili vsaj najhujše probleme v kuhinji, ki uničuje zdravje vsem, ki v njej delajo? V tekstilcu sem že nekajkrat opozoril na težke delovne pogoje kuharic v obratu I, vendar je doslej ostalo vse pri starem. Ker pa sedanje delovne razmere in pogoji ogrožajo zdravje zaposlenih v kuhinji delavske restavracije in ker onemogočajo izdelavo hrane po zdravstvenih in higienskih predpisih, bom tokrat bolj podrobno prikazal vse slabosti in napake, hkrati pa tudi predlog za izboljšanje nemogočih razmer. Da bom dovolj razumljiv naj povem, da ima naša delavska restavracija tri obrate, in to: v obratu I, obratu II in v Delavskem domu. Od teh je problematičen predvsem obrat I. V kuhinji v obratu I dela 11 oseb oziroma žensk. Ta obrat ima sedaj na razpolago za pripravo hrane dva prostora, in sicer kuhinjo in majhno shrambo. V teh prostorih morajo kuharice pripraviti dnevno od 1100 do 1200 obrokov tople malice, 250 kosil, vsa jedila za oba bifeja im še 500 obrokov za nočno dalo. Teh 11 žensk dela v treh izmenah: prve začnejo ob štirih zjutraj in delajo do 13. ure (po devet ur!), druge porično ob 6. uri in delajo do 15. ure in tretje prič-no ob 13. uri in delajo do 22. Čez noč ostane potem še ena, ki mora pripraviti in razvoziti nočne obroke. Da človek spozna, v kako težkih pogojih delajo te ženske, za- Predstamiki občinske sanitarne inšpekcije so zahtevali tudi razgovor s predstavniki podjetja, da bi se o teh problemih pogovorili in našli rešitev. IN KAJ BO TREBA NAREDITI? Po obstoječih predpisih mora imeti tak obrat za prehrano naslednje prostore: — kuhinjo, —• pripravljalnico, ki sestoji iz treh prostorov, in to: prostora za pripravo mesnih jedil, prostora za pripravo jedil iz testa in prostora za pripravo zelenjave; Marija Toporš, dolgoletni član menze dostuje že, če stopi v kuhinjo in se tam zadrži 5 minut. Visoka temperatura, vlaga, prepih, pomanjkanje prostora za gibanje, prenatrpanost miz, kotlov, posod in ostalih naprav — vse to dovolj nazorno kaže, da so delovni pogoji nevzdržni, nezdravi in daleč od tistih, ki jih zahtevajo predpisi. Je mar čudno, če so te ženske kar naprej bolne (dnevno je ena do dve v staležu!), če so nekatere postale že kronični bolniki (predvsem revmatizem), če so utrujene in zdelane? Naj za podkrepitev teh dejstev navedem mnenje sanitarne inšpekcije: »Sedanji prostori za pripravo hrane v obratu I so neprimerni, ker ne odgovarja o zahtevam niti v pogledu higiene niti v zdravstvenem pogledu, če razmer ne boste izboljšali, bomo morali menzo zapreti!« Štefka Valant, namestnica glavne kuharice Side — pomivalmico, ki zopet sestoji iz prostora za pomivanje jedilne posode in iz prostora za pomivanje posode za pripravo jedil in za kuhanje jedil; — dovolj veliko in zračno shrambo. Na večkratno prošnjo UO delavske restavracije, je o preureditvi prostorov že večkrat razpravljal (tudi CDS podjetja. Izdelani so bili doslej tudi že trije predlogi za adaptacijo sedanje zgradbe, vendar je na žalost ostalo še vse pri starem. Tak odnos do tega velikega in resnega problema je čuden, če vemo, da gre tu za zdravje 11 zaposlenih v 'kuhinji, da gre dalje za prehrano članov kolektiva, ki delajo v obratu I. Ne smemo namreč prezreti resnice, da ■bi bila hrana po kvaliteti in asortimentu znatno boljša, če bi bili prostori pravilno in primemo grajeni in opremljeni. Adaptacijo bo torej treba izvesti takoj (denar ne more in ne sme biti vprašanje!), ker za graditev popolnoma novega obrata prehrane ni denarja. Naj ponovno omenim naslednje: če smo leta 1968 imeli denar za ureditev menze v počitniškem naselju v Novigradu, potem ga moramo Imeti tudi za ureditev menze v obratu I, ki hrani člane kolektiva skozi vse leto, dočim jih znatno manj in komaj 3 mesece hrani menza v počitniškem naselju. Kot naslednji problem je PREVOZ TOPLEGA OBROKA PO OBRATIH, NEUSTREZEN BIFE PRED TKALNICO IN NEUSTREZNI PROSTORI ZA DELITEV TOPLEGA OBROKA V OBRATIH Ob poldevetih (za dopoldansko izmeno!) odpeljejo kuharice z avtokaro tople obrolke v obrate. Toplo malico transportirajo v posebnih t ermo-posodah, ki vsaj deloma zadržujejo toploto. To velja seveda samo za nove oziroma neizrabljene posode, ki se hermetično zapro. Zaradi primitivnega prevoza z avtokaro, so te posode izpostavljene vsem vremenskim prilikam, tresljajem in tudi poškodbam, pa se zato hitro pokvarijo in že gre po vodi njihova sposobnost, torej hermetično zapiranje in zadrževanje toplote. Zaradi tega se med vožnjo hrana izliva (odteče vrhnja plast — torej maščoba!) in shladi. Tisti, ki so zadnji odjemalci, dobe zato hladno in kalorično manj vredno enolončnico, seveda brez svoje krivde in tudi brez krivde osebja obrata prehrane. Še prav posebno je prevoz problematičen v zimskem času, ko kara odpove, s tovornjaki pa ni zajamčen reden prevoz, ker vedno niso na razpolago. Upravnik delavske restavracije skuša te slabosti zmanjšati na minimum s tem, da vsako leto kupijo nove posode za prevoz hrame, vendar so posode zelo drage (80 tisoč starih dinarjev), pa je zato toliko manj denarja na razpolago za nakup prehrambenih izdelkov. Druga slabost, ki jo povzroča otežkočen prevoz hrane v obrate pa je, da tja ni možno prepeljati mrzlih obrokov enolončnice, pa so zaradi tega člani v itka'nici, predilnici in v vzdrževalnih obratih prikrajšani nasproti tistim, ki delajo v plemenitilnici in upravi. Poudariti je tu še treba, da bi več vrst obroka v tkalnici in predilnici tudi ne mogli deliti, ker tam ni ustreznih prostorov. NEUSTREZNI PROSTORI ZA MALICO Res žalostno je gledati delitev toplega obroka v tkalnici, predilnici in v vzdrževalnih obratih. Ta delitev poteka kar na hodniku ali pri vratih oddelka, torej na prepihu, sredi prahu in nesnage. Prav tako žalostno je gledati člane, ki potem pojedo svojo enolončnico za strojem oziroma v neprimernih prostorih. Tudi o teh razmerah smo že večkrat pisali v Tekstilcu, vendar brez uspeha. Ce človek primerja te pogoje s pogoji v kapitalističnih tovarnah, je vse prej kot vesel in ponosen. Pri vsem tem je smešno to, da mi toliko govorimo o skrbi za delovnega človeka in o tem, kako je zapostavljen v zapadnem svetu. BIFE JE PREMAJHEN IN NEOPREMLJEN, MANJKA POKRIT PROSTOR, KJER BI LJUDJE V ZAVETJU ČAKALI NA HRANO! Nekaj polic je vse, kar sestavlja bife pred tkalnico. Ustrezen bife bi moral imeti: — hladilnik, — štedilnik, — pomivalno korito in ostale priprave za strežbo. Zdravju škodljivo pa je, da morajo delavci čakati pred bifejem kar na prostem, torej na dežju, v snegu in mrazu. Če imaš časa za malico pol ure, potem res ne utegneš, da bi se šel še napraviti za čakanje na mrazu. Ker predstavlja takšno čakanje ob velikih temperaturnih razlikah veliko nevarnost, bo treba tudi tak prostor urediti — takoj! USLUGE Delavska restavracija koristi za popravila usluge našega vzdrževalnega obrata, da se tako skupni stroški ne bi preveč povečali, kar bi povzročilo podražitev prehrane. Na žalost pa moram povedati, da tu ne gre vse tako, kot bi šlo lahko oziroma bi moralo iti. Kar poglejmo si dva primera: 1. Vzdrževalni obrat ima že leto dni naročilnico za popravilo pomivalnih miz v obratu prehrane v obratu II. Mize se bodo danes ali jutri sesedle in zopet bo potrebno narediti nove, čeprav bi lahko z. manj stroški popravili dosedanje. 2. Nad shrambo v obratu II je odtrgan del strehe in žleb. Voda zamaka prostore, hkrati pa je tudi zunanji videz grd. Upravnik je sicer že prosil za popravilo, vendar zastonj. Vse to kaže, da je tu treba narediti red, da je treba te odnose urediti. V nasprotnem primeru bo uprava delavske restavracije morala koristiti usluge zunanjih obrtnih podjetij, to pa bo, kot rečeno, podražilo prehrano. KAJ VSE BO POTREBNO NABAVITI IN UREDITI — izvesti adaptacijo prostorov v obratu I, — v teh prostorih je potrebno postaviti prho za osebje kuhinje in izplakovalnik (bide) za ženske, — prostore za pripravo hrane bo treba dodatno opremiti z naslednjimi stroji oziroma napravami: 1 parni kotel za 300 1, 2 parna kotla po 200 1, 1 slaščičarsko peč (uporabna je za razne pečene izdelke), 1 kombiniran štedilnik za tok in plin, stroj za rezanje mesa in dovolj veliko hladilno napravo, — dostavni avto (za prevoz perila v vse obrate, za prevoz slaščic in obrata III v obrat I in obrat II iin za prevoz hrane v tkalnico in predilnico I, — prestaviti je treba glavni vhod v zgornje prostore menze, ker gre sedaj direktno skozi sredino kuhinje oziroma prostora za pripravo hrane. Mislim, da vse povedano dovolj jasno kaže težke razmere v tem obratu prehrane. Zahteva po izboljšavah je dovolj utemeljena in tudi upravičena. Čas je, da to spoznamo in zadnji čas je, da napake odpravimo, da bi postale razmeire in delovni pogoji boljši in znosnejši. P. G. Kuharice z upravnikom in strežnicami taBBBaaBBBBBBBBaaBBflaBaBBBBBBBBBBaBBBBaBBBaaaB«aBBBBBBaBaBBBBBBaBBBaaBBBBBBaBBBBBBaBaBBBBaBaflBaMfla*BaaaBBBBaaBBBBBBiiBflBBBBBBBBBBBBBBaaaBasaBBaBBaaBaBBBBBaBaBBaBBBflSBBBaBBBaflaBBflBBBaaBBB DITT - Kranj, društvo Inženirjev in tehnikov tekstilcev Verjetno je, da vsi člani kolektiva tega društva še ne poznate. Gre za društvo, v katerem so včlanjeni inženirji in tehniki, ki so zaposleni v tekstilnih tovarnah na Gorenjskem. Društvo ima trenutno 199 članov, vendar se to število stalno veča, ker se v tovarnah zaposlujejo vedno novi inženirji in tehniki. Iz posameznih tekstilnih podjetij je sedaj včlanjenih naslednje število ljudi: »Almira« Radovljica 12 članov »IBI« Kranj 21 članov »Sukno« Zapuže 11 članov »Tekstilindus« Kranj 112 članov »Tekstilni center« Kranj 32 članov »Tovarna čipk in vezenin« Bled 11 članov PROGRAM DELA DRUŠTVA — Strokovno izobraževanje članov društva. V ta namen organizira društvo razna strokovna posvetovanja in predavanja. Kot zadnje je bilo posvetovanje o visokem plemenitenju celuloznih vlaken. Predavali so strokovnjaki kemične tovarne »Rudolf« iz Geretsrieda. — Strokovne ekskurzije po Jugoslaviji in v inozemstvu. Tu gre predvsem za ogled tekstilnih tovarn in tovarn drugih vej industrije. V letu 1968 so bile take ekskurzije: v Tekstilno tovarno Majšperk, v tovarno »Sukno« Zapuže, ogled sejma »Moda 69« itd. Med zahtevnejše akcije je treba šteti strokovno ekskurzijo v podjetje Kolora Semily v ČSSR. Udeleženci so si ogledali — poleg tega podjetja — še tiskamo TIBA, tekstilni muzej v Dvur Kralove, steklarno v Železnem Brodu, tovarno preprog in talnih oblog v Liberecu in kulturne znamenitosti Prage. Društvo je odlično izpeljalo tudi povračilno ekskurzijo strokovnjakov iz ČSSR, ki so si lahko ogledali naše podjetje, »IBI«, tovarno čipk in vezenin na Bledu in podjetje »Kovinar« v Kranju. — Sodelovanje z enakimi društvi v Sloveniji in s podobnimi društvi v inozemstvu. Kranjsko društvo sodeluje s člani DITT v Ljubljani in Mariboru. Na letonšjem plenumu so člani sprejeli sklep, da je treba dosedanjo obliko sodelovanja poglobiti in razširiti. (dalje na zadnji strani) Uspela XI. tekstiliada DOSLEJ NAJVEČ JI USPEH NAŠIH TEKMOVALCEV REZULTATI: Ženske: 1. Jetika Pelan (Jugotekstil) 60,00 2. Marina Križaj (Tekstilindus) 60,70 3. Andreja Filipan (Jugotekstil) 64,90 7. Milena Sagadin (Tekstilindus) 71,00 8. Sonja Jakopin (Tekstilindus) 75,90 16. Jožica Ivšič (Tekstilindus) 93,00 Seniorji: 1. Dominko Uršič (Toper — Celje) 58,30 2. Janez Hladnik (Tekstilindus) 64,60 3. Franc Freš (Pik) 65,70 j 8. Stane Česen (Tekstilindus) 79,10 Starejši člani: 1. Jože Pogačnik (Veletekstil) 53,40 2. Ciril Frantar (BPT) 54,20 3. Vili Lang (BPT) 20. Bajželj Minko (Tekstilindus) 25. Ing.. Minko Pogačnik (Tekstilindus) Mlajši člani: 1. Ing. Janez Gorjanc (TŠC) 2. Miha Zupan (Sukno) 3. Boris Klanjšek (MTT) 4. Jože Humerca (Tekstilindus) 16. Iztok Pogačnik (Tekstilindus) 27. Janez Kotnik (Tekstilindus) 31. Vinko Cvirn (Tekstilindus) 35. Anton Vidmar (Tekstilindus) 37. Drago Zorko (Tekstilindus) 38. Anton Križaj (Tekstilindus) 39. Boris Grabec (Tekstilindus) . I 63. Janez Ziherl 57,60 (Tekstilindus) 2:09,3 j 64Miha Bergelj 70.50 (Tekstilindus) 2:10,0 88. Milan Erbežnik 70.50 (Tekstilindus) 2:38,7 Mladinci: 1. Vinko Robnik (Almira) 1:29,3 1:31,0 2. Aleš Šmid (TŠC) 1:34,9 3. Jože Šober (BPT) 1:35,1 6. Pavle Bajt (Tekstilindus) 1:37,7 14. Drago Pipan (Tekstilindus) VS2fl 18. Marko Jeretima (Tekstilindus) 2:00,4 Ekipno: 1. MTT — Maribor 452.7 2. BPT — Tržič 452,9 3. Tekstilindus 474.7 4. TŠC — Kranj 478,1 5. Almira — Radovljica 493,4 itd. Jože Javornik 1:31,1 1:32,6 1:35,6 1:42,0 1:46,0 1:48,7 1:50,9 1:53,4 1:55,0 1:55,9 Po sedmih letih ije bilo naše podjetje zopet organizator tradicionalnega srečanja tekstilcev Slovenije — v veleslalomu. Tudi tokrat smo se zbrali na Krvavcu, na trenutno najlepših in dobro urejenih smučiščih. Več kot 250 nastopajočih iz 32 taikstilnih podjetij Slovenije je nedvomno doslej rekordna udeležba. Zanimanje za zimski šport vedno bolj raste med mladino in tudi ostalimi, ki se vedno številne j e pojavljajo na smučiščih. Rekreativno smučanje je oblika prostega izživljanja, razvedrila, kjer iz leta v leto število udeležencev vedno bolj raste. BORBE NA DVEH PROGAH Zaradi številne udeležbe so se tekmovalci in tekmovalke pomerili na dveh progah. Mlajši člani in mladinci so se pomerili na 800 m dolgi progi s 300 m višinske razlike in 35 vratci. Ostale tri kategorije nastopajočih (seniorji, starejši člani in ženske) pa so prevozili 400 m dolgo progo s 120 m višinske razlike in z 20 vratci. Favoriti v ekipnem tekmovanju so bili nedvomno Tržičani iz BPT. Toda prehodni pokal je na veliko presenečenje odšel v Maribor. Ekipa MTT je premagala ekipo BPT iz Tržiča le zaradi dve dese- bora in Tržiča. Naš najboljši predstavnik Mirko Bajželj se je uvrstil na dvajseto mesto. V konkurenci mladincev je bil od naših po pričakovanju najboljši Pavle Bajt, ki je zasedel šesto mesto. Najhujša konkurenca je bila v kategoriji mlajših članov, kjer je nastopilo tudi daleč največ udeležencev — skoraj polovica vseh nastopajočih. Med našimi je bil najboljši Jože Humerca, ki je zasedel 4. mesto. V ekipni razvrstitvi se je naša ekipa uvrstila na odlično 3. mesto, kar je nedvomno doslej največji uspeh. Ta uspeh je rezultat mnogo boljših priprav za to prvenstvo, saj je naša ekipa pred tekmovanjem 4 dni trenirala pod vodstvom tov. Štefana Ošine. Pred predajo pokalov Prihodnja, XII. tekstiliada bo joči so prejeli lične praktične nana Voglu, organizacijo pa bo prev- grade, ki so jih prespevala sloven-zel Jugotekstil iz Ljubljane. ska tekstilna podjetja. Najboljši Letošnja prireditev je torej res trije v vsaki kategoriji pa še lepa dobro uspela. Skoraj vsi nastopa- priznanja. Ob otvoritvi XI. tekstiliade Smučarski šport je sedaj brez dvoma najbolj razširjena rekreativna panoga. Vreme je bilo kot naročeno. V res idealnih snežnih razmerah in prekrasnem sončnem vremenu so se predstavniki tekstilnih podjetij pomerili za najboljše. Napak bi sicer rekli, da prirejamo tekstilci to tekmovanje samo zaradi tekmovalnih rezultatov posameznikov in ekip, čeprav so brez dvoma tudi rezultati eden cd razlogov. Glavni namen teh tekmovanj je v prvi vrsti prijateljsko srečanje članov delovnih kolektivov tekstilnih podjetij Slovenije, zbližan j e nas vseh, medsebojno spoznavanje. Ni potrebno poudarjati pozitivno plat teh tekmovanj. Vsi vemo. da so razna športna tekmovanja in druge oblike rekreacije prepotrebne slehernemu delovnemu človeku v današnjem tempu dela, ker ga sproščajo skrbi, ker ga naredijo duševno in fizično odpornega, spočitega in sposobnega, da z večjim uspehom im močjo nadaljuje svoje delo, izvršuje svoje kolektivne in družbene obveznosti. Prelepa smučišča Krvavca so mas pričakala z vso slikovito okolico. Tekmovali smo športno in prijateljsko, borbeno in pošteno. tinki sekunde boljšega skupnega časa. Konkurenca jc bila taka, kot jo zasledimo le malokje. Povedati moram, da bi Tržičani prehodni pokail osvojili v trajno last, če bi tudi letos zmagali. Tako pa je £[an; naše ekipe, ki se je uvrstila na 3. mesto ostal še najmanj za eno leto in šele na prihodnji tekstiliadi bodo verjetno Tržičani spet bolje startali in si dokončno le priborili lep pokal v trajno last. Zanimivo pri vsem tem pa je to, da obe tovarni, ki sta imeli najmočnejši ekipi, nista imeli niti enega zmagovalca v posamični konkurenci. IN KAKO SO SE UVRSTILI NAŠI? Že po tradiciji so imeli največ uspeha v konkurenci seniorjev, kjer se je Janez Hladnik iz p.e-menitilnice II uvrstil na odlično drugo mesto. V tej starostni skupini bi zasedal najmanj peto mesto tudi Stane Česen, vendar si je zaradi padca zapravil visoko uvrstitev. Tudi v ženski konkurenci nam je šlo letos zelo dobro. Po pričakovanju je bila najboljša Mama Križaj. Zelo solidno pa sta se uvrstili tudi Milena Sagadin in Sonja Jakopin. Pri starejših članih so imeli glavno besedo tekmovalci iz Mari-Cilj prve proge — na sliki člani tehničnega odbora 1) Iz blaga s črtastim vzorcem ukrojimo oblekico za punčko, črte ležijo vodoravno. Kombiniramo z enobarvno obrobo, ki se barvno veže na eno barvo od prog. 2) Iz istega b’aga ukrojimo tudi enostavno bluzico za fantka in ravno tako obrobimo z enobarvnim blagom. 3) Enobarvno krilce sešijemo lahko iz vetlvetona ali pa tudi iz scotšcharda. Poživimo ga s štirimi gumbi. 4) Enobarvno srajčko za fantka poživimo s progastimi žepki, ovratnik in obrobo pri rokavčkih. 5) Oblekica je v kombinaciji zvončasto kraj enega krila v karo prediku tehnične kvalitete, bolj vzorcu in enobarvnim gornjim delom. Material je naš gabarden. 6) Iz vedno lepega prikčastega blaga sešijemo oblekico zvončastega kroja in z gubo spredaj. Poživimo jo z belo ovratno obrobo. 7) Iz enobarvnega blaga, lahko tudi scotschard, ukrojimo praktično krilce. Ob pasneim rezu so še okrasni dvojni šivi in improviziran žepek. 8) Za nekoliko večje deklice je zelo primemo tudi hlačno krilo z životom. Blago je lahko enobarvno ali v karo vzorcu. 9) Oblekica je iz sintetike v karo vzorcu, krilce pa ima položene gube. Ovratnik je iz belega blaga. Spodaj prišijemo drobne gumbke. 10) Krilo in bluzica v enem komadu. Vzamemo blago v dveh različnih barvah nipr. rumeno za bluznico in temno modro za krilce. Bluzico prišijemo na krilce in apliciramo še naramnice s kovinskimi zaponkami. MaK Bolečine v križu (Dr. W. Fischer — prevod) Mnoge žene trpijo zaradi bolečin v križu, ki se najrazličnejše širijo v hrbet ali navzdol. Neka* tere se s tem pomirijot druge vprašajo zdravnika za nasvet, ter so razočarane, da se težave tudi po zdravljenju ponovijo. Bolečine v križu niso bolezen temveč samo simptom — znakt za katerim se lahko skrivajo najrazličnejše bolezni: hrbtenice, nog, trebuha, Ženskih organovt ledvic, živčevja in mišic. Toda prečesto opozarjajo na to, da je hrbtenično mišičevje napačno obremenjeno. To izhaja pogosto iz posebne zgradbe ženskega telesa, ter je tudi lahko posledica nosečnosti, poroda, splava ali pa napačnega načina življenja. Današnje poglavje govori o napačni obremenitvi hrbtenice in mišicj kar je, kakor smo omenili, samo eden od vzrokov bolečin v križu! Če vzporejamo telesno zgradbo moža in žene potem vidimo, da je pri ženi bolj poudarjen trup, pri možu pa noge. Trup žene ima večji trebušni del in je daljši ledveni predel kot pri možu. Brez večjega trebušnega predela bi žena ne mogla donositi otroka. Toda večji trebušni prostor in daljši bočni predel pomenita, da je boč- Bolezni ženskih genitalnih organov V sestavku, ki opisuje bolečine v križu smo vam obrazložili, da je njihov najpogostejši vzrok v oslabelosti ledvenega mišičj a ali nj iho-Vi preobremenitvi. Vzrokov za bolečine v križu je nešteto, med njimi tudi bolezni ženskih spolnih organov od vnetja nožnice, maternice, jajcevodov in jajčnikov do hujših obolenj teh organov in sprememb v smislu raznih tumorjev, raka itd. Brez zdravniškega pregleda je zelo težko ugotoviti vzrok bolečinam v križu, še manj seveda svetovati in zdraviti te bolečine, Zdraviti je treba vedno obolenje, ki je povzročilo bolečine v križu, ne pa bolečine same. Prav tako kot bolečine v križu, se tudi bel iztok pri dekletih nn ženah pojavlja iz najrazličnejših vzrokov: lahko je v ozadju neka večja slabokrvnost ali živčna neuravnovešenost posebno v dozorevanju ali puberteti. Nadalje so belemu toku vzrok vsa vnetja od zunanjih spolovil, nožnice, maternice, jajčnikov, nekatere spolne bolezni, tumorji ali rakovina. Zelo pogost vzrok je pomanjkljiva higiena zunanjih spoovil, ki lahko pripelje do vnetja laž,e ali težje stopnje. Torej vzrokov je to- liko, da tudi tu ni možna niti diagnoza, miti zdravljenje po samem opisu znakov bolezni, temveč je nujen pregled pri zdravniku, po možnosti specialistu za ženske bolezni — ginekologu. Da pa ne bi živele v stalnem strahu, da je bolečina v križu ali beli tok pri vas že znak raka, vam opišemo nekaj več o raku ženskih genitalnih organov, v kateri dobi nastopa in kako se lahko žena obvaruje pred njim z rednimi letnimi zdravniškimi pregledi. Statistika prikazuje, da je pri slučajnih in preventivnih ginekoloških pregledih najdeno 3-7 primerov raka na maternici na vsakih 1000 žena, a da te žene niso vedele za to obolenje in so bile klicane na pregled slučajno. S tem zgornjim pregledom je rešeno življenje žene, ker čeprav so že obolele, je v tem zgodnjem stadiju dober izgled za popolno ozdravljenje s pomočjo današnjih medicinskih metod. Jasno je, da redni zdravniški pregledi, kjer se žene v določenih časovnih intervalih pregledujejo, znatno povečajo možnosti zdravljenja. V mnogih delovnih organizacijah se organizirajo preventivni pregledi, di bi se odkrilo raka v zgodnji dobi. Nasploh pa bi se morale žene med 30. in 60. letom redno pregledovati, ker so te grupe najbolj ogrožene zaradi raka. To pravilo povedano niti ni dobre grupe, v kateri se rak ne bi mogel pojaviti. Najpogostejši je rak genitalnih organov na materničnem vratu, kar se na srečo pri .ginekološkem pregledu zelo hitro preišče in opazi. S teni je že osigurano pravočasno zdravljenje, če je žena hodila še zdrava na preglede. V kolikor žena čaka, da se pojavijo prvi znaki raka, torej krvav izcedek alli krvavitve med posameznimi menstruacijami so spremembe verjetno že zelo razširjene in napredovale, so izgledi za zdravljenje ali popolno ozdravljenje znatno manjše. Znano je, da rak raste počasi skozi razne faze predno začne svoje uničujoče delovanje na divjanje celic. Zato se s pregledom na zdravih ženah lahko daje sigurnost vsaj za nadaljnje 1-2 leti. Nato je potrebna zopet kontrola. Če se pri prvem pregledu najdejo vnetne spremembe, se morajo razumljivo takoj zdraviti, ker kronična vnetja dajejo ugodne pogoje za razvoj raka. Tudi česti splavi pogojujejo nastanek raka. Metode pregledov za zgodnjo diagnozo raka materničnega vratu, ki je najpogostejša, so se razvile šele v zadnjih dvajsetih letih. Te metode omogočajo izglede za popolno ozdravljenje za več kot 20 % od prejšnjih. V slučaju zgodnje diagnoze se ta odstotek poveča za 80 — 90%. Preiskava v svr-ho zgodnjega odkrivanja raka je zasnovana na podlagi običajnega ginekološkega pregleda, ki se dopolnjuje še z dvema metodama. Prvi je koilposkopija, kjer se s pomočjo posebnega aparata pregleduje vrat maternice in je spremembe možno opazovati do 15 krat povečane. Druga metoda je citologija, pri kateri se vzame bris iz nožnice in se ga pregleduje z drobnogledom. Najboljše je kombinirati obe metodi in če sta obe sumljivi, je potrebna preiskava samega tkiva maternične sluznice, ki se ga tudi pregleduje pod drobnogledom. S temi metodami se najdejo v celicah spremembe, ki že nakazujejo, da se bo v njih lahko razvil rak. Te spremembe, ki še niso sigurne, marveč samo nakazujejo neke nenormalne celice, je treba pogosteje kontrolirati kot zdrave, (dedje na zadnji strani) na hrbtenica že normalno bolj obremenjena, posebno pa v nosečnosti. Tudi medenica je prilagojena zahtevam nosečnosti, zato je nižja in širša kakor pri možu. Razen tega vezi med kostmi medenice in hrbteničnimi vretenci niso tako čvrste kakor pri moškemt ker se v nosečnosti zrahljajo. To so prednosti za nosečnost in porod, pomanjkljivosti pa v manjši stabilnosti kostnega sistema. Tudi mišice in vezi so pri ženi slabše in popustljivejše nego pri moškem, da bi zadovoljile potrebe nosečnosti. Z drugimi besedami: lastnosti zgradbe ženskega telesa izhajajo iz funkcije nosečnosti in rojstva otroka ter imajo zato zmanjšano statično sposobnost. Ravnotežje nekaterih organov žene pri pokončni drži telesa je odvisno O) dobrem sodelovanju vseh skupin mišic. Kadar se to sodelovanje ne odvija več, zaradi močnega naprezanja ene same mišične .skupine ali zaradi slabega uporabljanja neke mišične skupine, potem se javlja bolečina in utrujenost preje kakor pri moškem. Zravnana hoja človeka zahteva, razen čvrstega kostnega sistema, v prvem redu zdravo in čvrsto muskulaturo trebuha in zaledja, ki telo drži pokonci. Zato mora žena več kakor moški misliti na to, da to svojo trebušno in ledveno mišičje drži v dobrem stanju. Če se npr. trebušne mišice preveč raztegujejo v nosečnosti, ne morejo več držati hrbtenice. Njeno funkcijo tedaj prevzame ledveno mišičje. Ono skuša preveliko obremenitev izenačiti z nagibom gornjega dela telesa nazaj in s pojačanim zvijanjem ledvene hrbtenice. Del hrbtenice v križu se izboči naprej. Toda še tako utrujene kožne mišice se še bolj utrudijo in se skrčijo. V tem primeru tožijo žene za bolečinami v križu. Take bolečine nimajo samo žene nosečnice, temveč mnoge druge žene, posebno tiste, ki niso zaposlene samo v gospodinjstvu. Ko so pregledovali skupino takih žena, so ugotovili, da nimajo niti obolenja ženskih organov, niti bolezenskih sprememb na hrbtenici ali ostalem kostnem sistemu. Prednji del trebušnih mišic je bil mlahav, spodnji del trebuha izbočen, a križ poglobljen. Mlahava trebušna stena ni bila več zmožna držati trebušne organe v normalnem stanju. Trebušni organi so v tem primeru spuščeni navzdol. Zaradi tega trebušna stena stalno vleče hrbtenico navznoter. Zena poskuša to bolečino ublažiti s tem, da se drži pretirano ravno, (dalje na zadnji strani) Letos zelo aktualne tkanine v karo vzorcu vam nudijo velike možnosti, da osvežite svojo spomladansko garderobo. Zgornji model je predlog lahkega spomladanskega plašča, ki ga lahko nosite ob vsaki priliki. Ta model je krojen klasično in zato primeren za različne postave in starosti, široke fazone in poklopci so edini okras. r i n ' rta. Za »ase male Iz našega Avtomatizacija poveča in poceni proizvodnjo in olajša posluše-vanje strojev (avtomatske odpiho-valne in odsesalne naprave) ter poveča varnost pri delu, ker odpade mnogo ročnega dela na tekočih strojih kakor smo opisali v eni izmed prejšnjih številk našega časopisa. Zaradi avtomatizacije in drugih tehničnih izboljšav na posameznih predilniških strojih v zadnjih 25 letih se je proizvodnja povečala na: mikalnikih 5 krat raztezalkah 8 krat flajerjih 1 krat prstan, strojih 0,5 krat Avtomatizacija napreduje tudi na drugih področjih tekstdne industrije (tkalnice, pletilnice, pie-menitilnice, barvarne in belilni-ce). Za previjanje preje na križne in votkovne navitke se uporablja previjalne stroje (sl. 6), ki popolnoma avtomatsko delajo: menjava polnih navitkov in praznih cevk ter vezanje niti. Med previjanjem kontrolirajo elektronski čistilci enakomernost preje in izločijo debela, tenka in nopkasta mesta. Statve imajo vgrajene avtomate za izmet praznih votkov-nih cevk in nastavitev polnih votkovnih navitkov. Druga vrsta statev pa so avtomatizirane tako, d.a votek, navit na križnih navit-kih, predelajo. V novih barvarnah se lahko iz enega delovnega mesta (krmilna centrala) potom pritiska na razne gumbe uravnava dotok barvil in drugih kemikalij ter nadzoruje obratovanje raznih črpalk in kompresorjev. V našem časopisu smo čitali o neprekinjenem postopku beljenja in avtomatizaciji v ple-menitilnici in tiskarni. Avtomatizacija razbremenjuje človeka vedno več ne samo fizičnega dela temveč tudi umskega. Avtomatske elektronske naprave t. zv. Computer (kompjuter) so računalniki, ki rešujejo same izredno hitro zapletene matematične naloge, za katere bi rabili strokovnjaki oz. znanstveniki ■ več mesecev. Druge elektronske naprave (npr. radar) vodijo letala in ladje in verjetno v prihodnosti tudi avtomobile. M. S. Avtomatizacija Večkrat slišimo in čitamo besedi »avtomatsko* in »avtomatizacija*. Tako v prospektih za pralne stroje piše, da so »super avtomatski*, se pravi, da pralni stroj po vrstnem redu sam naredi vse faze pri pranju: namakanje, predpra-nje, izpiranje, centrifugiranje in v nekaterih pralnih avtomatih tudi sušenje. Najnovejše za gospodinjstvo so avtomati za pomivanje posode, ki pomijejo, splaknejo in sušijo posodo. Prvi uporabljeni avtomati so služili bolj zet zabavo in razvedri- lo. To so bile glasbene skrinje z mehaničnim pogonom na utež (en primer je stalno razstavljen v Prešernovem muzeju v Kranju) in kasneje električni klavirji, predhodnice sodobnih glasbenih avtomatov »juke box* (džu boks). Po vmetu kovanca v posebno režo je avtomat odigral glasbeni komad. Ta glasba je bila zelo nenaravna in število glasbenih komadov je bilo zelo omejeno. Kasneje so se pojavili avtomati, ki so po vmetu kovanca oddali razne sladkarije. Posebnost so bile večje avtomatske naprave, ki so bile postavljene v nekaterih gostinskih lokalih za hladna in topla jedila ter pijače. Takšen gostinski lokal je bil tudi v Ljubljani že leta 1935 in ima še danes od takrat svoje ime »Daj-dam«. Po hišnih zidovih in raznih vežah so montirani avtomati za cigarete, znamke, filme, nogavice, cvetlice in mnogo drugih stvari za vsakodnevno rabo. Tudi »Igra na srečo« je avtomatizirana. Na zabaviščih so postavljeni komplicirani avtomati kjer se po vmetu kovanca, potom raznih vzvodov in gumbov, lahko dirigira figure ali kombinira številke, črke ali barve tako, da se doseže določen dobiček v denarju, ki ga avtomat po končani in uspešni igri izplača. Največ se govori danes o avtomatizaciji v industriji, kjer posamezni delovni stroji avtomatsko izdelujejo polproizvode in proizvode, skoraj brez človeške pomoči. Avtomatizacija se je razvila še naprej tako, da so posamezni de- lovni stroji spojeni v proizvodno enoto in tako odpade ročni transport polproizvoda od stroja do stroja. Ta stopnja avtomatizacije se imenuje tudi avtomacija. Amerikaneo Henry Ford je pred 45 leti vpeljal avtomatizacijo v industriji za masovno proizvodnjo avtomobilov na tekočem traku. Kasneje je Tomaž Bata uvedel avtomatizacijo za izdelavo čevljev. Na ta način izdelani proizvodi (avtomobili, čevlji) ob začetku niso bili najboljše kakovosti. Bili so pa izredno poceni in tako dosegljivi širokemu krogu potrošnikov. Slika št. 4 Nadaljnje izboljšanje avtomatskih naprav in gradnja novih avtomatov je kmalu omogočila, da so avtomatizacijo uvedli tudi v nekatere druge veje industrije (npr. izdelava radio-aparatov, ur, perila, oblek). Po drugi svetovni vojni je avtomatizacija zajela vso industrijo z veliko serijsko proizvodnjo npr. elektro (gospodinjski aparati in televizorji), kovinsko (stroji, posode), lesno (pohištvo), prehrambeno ( testenine, bonboni, čokolada) in še mnoge druge. S pomočjo sodobne elektrotehnike in elektronike je uspelo avtomatizacijo oz. avtomate izpopolnili tako, da se proizvodi kakovostno ne razlikujejo~ od tistih, ki jih izdelujejo v obrtniških delavnicah in večinoma po kvaliteti že odgovarjajo tudi zahtev- nejšim kupcem. Delovanje sodobnih avtomatov je tako precizno, da lahko izdelujejo navadne šivanke ali najobčutljivejše žarnice in elektronke. Slika št. 6 transportne mize na prvo razte-zalko s samo enim odvodom. Od tam se polne lonce avtomatsko prenaša na drugo raztezalko. Lonce iz druge raztezalke je treba še ročno prenašati na ftajerje, fla-jerske navitke prevažati v vozičkih na prstančne stroje ter gotovo prejo odvažati v vlagalnice, če niso montirani transportni pasovi ali viseče transportne naprave. Vrata med posameznimi oddelki se avtomatsko odprejo čim se približa oz. oddalji tovor ali človek. Snemanje polnih navitkov in natikanje praznih cevk na prstančeve stroje je prav tako že avtomatizirano. Avtomat pa sam snema navitke in natika prazne cevke. Nekateri snemalni avtoma-ti imajo celo vgrajen večvretenski previjalni stroj, ki v času med dvema snemoma previje prej snemane navitke (kopse) na križne navitke. Najnovejši so poizkusi z električnimi vozički sl. 4), na katerih sedi predica in se pelje med stroji. Na mestu, kjer je nit pretrgana se voziček avtomatsko ustavi, da predica priveže nit, menja prazne flajerske cevke in drugo. Naj še omenim, da se v japonskih predilnicah vozijo predice na kotalkah. Japonci so imeli prve avtomatizirane predilnice. Na podoben način so potem gradili predilnice v Ameriki in šele kasneje v Evropi, kjer je bila postavljena prva avtomatizirana predilnica na Nizozemskem. Danes še delno avtomatizirajo tudi stare predilnice v Angliji, Franciji, Nemčiji in drugih državah. Za brezhibno obratovanje in najboljše izkoriščanje predilniških naprav že uporabljajo v nekaterih inozemskih predilnicah avtomatske kontrolne aparate in merilne instrumente. Med drugimi izdeluje švicarska tovarna Hasler takozvani »Productron«. To je obsežna električna naprava, ki zaznamuje in kontrolira tek, zastoje in proizvodnjo na vseh strojih v predilnici ter izračuna potreben čas za snemanje proizvoda, planira proizvodnjo in registrira kakovost dela. Potom nje se daje naročila na vsa delovna mesta. Ta naprava je spojena s posameznimi stroji v obratu. SUka št. 1 V zadnjih 40 letih se je tudi v tekstilni industriji že marsikaj naredilo za avtomatizacijo tehnoloških postopkov in ta razvoj gre stalno naprej. Kmalu po mehanizaciji predenja sta bila selfaktor in česalni stroj najbolj komplicirana avtomata v predilnicah. V nekaterih inozemskih predilnicah uporabljajo že nove rahljalne in čistilne strojne naprave (sl. 1), na katere se naloži z dvigalom (slonček) do 12 bal bombaža — seveda brez embalaže — in stroj se sam poslužuje. Tako odpade ročno odvzemanje in nakladanje bombažnih plasti od posameznih bal. Prevoz svitkov na mikalnike prav tako odpade, ker svitkov sploh več ne izdelujejo in se zrahljani material prenaša po cevovodih iz enega otepalnega stroja na 6 do 8 mikalnikov. Mikalnikovi prameni se ne odlagajo v lonce temveč se dovajajo pramena od več mikalnikov (sl. 2) preko dolge železne Za uresničitev ideje, kako nagraditi naše žene za 8. marec, je bilo potrebno pridobiti šest podjetij za kooperacijo. Vsa ta podjetja so morala vskladiti svoje dobavne roke, ki so bili razmeroma kratki, da je bila akcija uspešno končana. Tudi delavke v »Triglavu« so se požrtvovalno vključile v to delo. Kot pomoč pri organizaciji proizvodnje v šivalnici, smo kupili signime aparate, ki nam bodo omogočili hitrejšo manipulacijo z izkrojenimi deli. Odpadlo bo dosedanje zamudno delo s štetjem izkrojenega blaga. Olajšana bo tudi evidenca pri šivanju in omogočena bo kontrola kvalitete izdelkov, kar nam bo pozneje služilo tudi kot pripomoček pri osebnem nagrajevanju za kvalitetno delo. V šivalnici robcev smo morali povečati izdelavo robcev, ker smo skoraj v desetdnevnem zaostanku za naročili, ki jih ne moremo realizirati pravočasno. Trenutno imamo dovolj na zalogi ženskih robcev »Dora« in garnitur po 3 kom »Dora« ter »Bogo«. Za zadnji dve se zanimajo le določena področja v državi in smo jih nehali izdelovati. Slika št. 2 Bolečine v križu (Dalje s 6. strani) s tem pa še boli stisne hrbtenicoi. Ledvena muskulatura pride v prisilni položaj, končno pa se utrudi, skrči in boli. Karakteristično je za te bolečinej da se ponoči povečajo ter zjutraj žene vstajajo popolnoma zgrbljene, kar se po- Bolezni ženskih genitalnih... (Dalje s 6. strani) da nas ne bi čez leto dni presenetilo. Razen materničnega vratu, lahko seveda vsi drugi organi ženskih genitalij zbolijo za rakom. Ker pa oa drugih organih ne moremo s pomočjo prvih dveh metod ugotoviti in postaviti zgodnjo diagnozo raka, moramo tu posvečati pozornost predvsem opažanjem, ki nam jih pove žena sama, t. j. neredne krvavitve, predvsem male krvavitve pri spalnem kontaktu. Toda moramo pripomniti, da neredne krvavitve v meni ne pomenijo vedno raka, temveč spremembe v dedovanju jajčnikov in spolnih žlez nasploh. Vendar so pregledi v tej dobi najbolj nujni, ker se majčašče pojavlja rak. Ge je diagnoza nepravilne krvavitve v klimakteriju nesigurna, se lahko točno postavi mnenje le na podlagi pregleda maternične sluz nice. To se izvede v narkozi, ker se mora sluznica izpraskati iz maternice. Na (koncu napravimo kratek zaključek: Rak nastane počasi in ne takoj iz zdravega tkiva. Prve spremembe, ko žena še nima nobenih znakov, se odkrijejo na materničnem vratu s kolpo-sikopijo in brisom (2 metodi). Rak napada žene v zrelih letih najpogosteje, zato je resen socialni problem. Cimprej se žena začne zdraviti, tem boljši so izgledi za uspešno ozdravljenje. Redni preventivni pregledi so jamstvo za zgodnjo diagnozo. Stroški za ta pregled niso veliki, njihov pomen pa je neprecenljive vrednosti. V mnogih mestih na svetu so podvzete akcije za prosveto o raku in zgodnjo diagnozo, kar nam je jamstvo za dobro odnosno po polno zdravljenje. toda za telovadbo si ga morajo preutrudi, a to je tisto, čemur se Zato je vedno treba poiskati na* vzeti. Ko bi vsaka iena dnevno telimo izogniti. Redna telovadba svet zdravnika. Grob nasvet, kt samo pet minut telovadila bi se je toliko bolj važna, kolikor bolj vam lahko pomaga ugotoviti deU „revi Šele ko se mišice začno ei- s t0 enostavno metodo zaščitila je obremenitev ženskega telesa no vaše stanje naj bi bil: če bo-haH Pritisk trebušnih orsanov Pred mnogimi bolečinami in te- večja. Zato je telovadba posebno lečine po telovadbi, ki smo vam posebno črevesja MvzdolpoZro- žavami ter v zvezi s tem tudi važna z a noseče žene ter lene po ,o opisah, prenehajo je skoraj K še sr,uščan e medeničnih or- Pred manjšim izostankom od de- porodu Te vaje se lene naučijo sigurno vzrok oslabelosti in pre-lanov vosehno va maternice *a, vse gimnastične vaje je treba v pripravljalnih tečajih za porod, utrujenosti mišic Ce pa so po te-ganov, poseono pa maternice. izvajati v iahki obliki na trdi pod- Na koncu moramo ponovno po- lesnem gibanju bolečine pojačajo. Vzroki ohlapnih trebušnih mišic jag, v dobro prezračeni sobi. Že- udariti, da je potrebno v vsakem je vzrok v obolenju notranjih or gaso v prvem redu nosečnostt ko ne> mnogo sedijo, naj izvajajo slučaju najti vzroke bolečinam v novt največkrat ženskih spolnih se raztegnjene mišice ne morejo pr'edvsem vaje dihanja ter vaje križu, predno se začno zdraviti, organov, več povrniti v prejšnjo obliko in trupa in nog Žene, ki več stojijo iirŽPniHpv aktivnost, v trebušni votlini pa se in mnogo hodijo pa morajo več DITT — Kran), đrUSlVO inženirjev nabere maščobno tkivo, ki še skrbi posvetiti vajam nog (hoja ÌU tehnikov bolj ovira delovanje mišic. Že- p0 prstihj vožnja z biciklom). Te- (Dalje s 4. strani) nam, ki delajo stoječe delo, se po- lovadba preprečuje ne samo krivo ___________Sodelovanje s sekcijo tekstilnih mojstrov. Ta sekcija je zelo večajo bolečine v križu še zaradi obremenitev mišic, temveč ugod- aktivna in močna. O njeni dejavnosti pa ste v Tekstilcu brali že marsi-obremenitve nog, posebno, če no deluje na že nastale okvare, kaj. Sodelovanje samo ni najboljše, pa je bil zato tudi v tem pogledu imajo še ploska stopala. Znanstvena raziskovanja so poka- sprejet sklep, ki naj razmere bistveno izboljša. Da bi se očuvala od take eno- zala. da se moč ohlapnih trebuš- _ Rekreacija za člane. Društvo prireja dvakrat letno že tradicio-stranske obremenitve in pomanj- mh mišic lahko s sistematično nalni piknik na Ovčanah. V prijetnem okolju in vzdušju se člani in kanje gibanja mora žena stalno telovadbo popolnoma popravi. V vabljeni gostje razvedre in spočijejo, hkrati pa zbližajo oziroma spo-težiti za tem, da svoje mišice drži slučajih je dobro telovadbo znajo. v kondiciji. Za to je potrebna izpopolniti še z masažo in kopel- _ Pomoč tekstilnim podjetjem. Društvo si prizadeva, predvsem gimnastika in šport. To, ne samo mi. preko Zveze (le-ta ima sedež v Ljubljani), pomagati tekstilnim tovar- jača mišice, temveč pospešuje ce- Preventivna in terapevtska, g im- nam, da bi prišle do lažjih in boljših pogojev poslovanja in gospodar-lotni krvotok dihanje in izmenja- nastika sta samo takrat uspešni, jenja. . vo škodljivih’snovi v telesu, s tem če se izvajata redno. Napaka je Iz navedenega sledi, da je kranjsko društvo dokaj aktivno in tudi pa ustvarja boljše telesne počut- samo občasno izvajanje vaj ter koristno. Glede na sprejete naloge na zadnjem plenumu, se bo dejav-je. Posebno zaposlene žene često dolgi premori vmest nato pa spet nost društva se povečala in razširila, kar bo v korist elanov in skup-tožijo, da nimajo časa za šport, pretirane vaje. Tako se človek nosti na področju Gorenjske. P. G. t-k-K-tc-k-k-K-k-k-kk-Mf-k-K-k-k-K-k-K-K-K-k-K-K-K-k-k-k-K-K-tf-K-K-K-x-K-K-K-k-K-k-k-K-k-k-K-K-K-K-k-k-K-K-K-k-k-k-k-K-k-K-k-k-k-k-k-k-k-k if*******-***-#-*-*-*-*-**-***-*** Tretja nagradna križanka — Tretja nagradna križanka Vodoravno: 1. nočno popivanje,spodnjem svetu, preko kate-5. oder v razredu, 10. močvirna re brodnik Huron prevaža duše ptica z močnim kljunom, 15. Les- umrlih, 52. kratica za »edidit« (po-nata vzpenjalka z velikimi razno- meni — založil), 53. izkopan pre-bairvnimi cvetovi, 17. del nakita, hod pod cesto ali progo, 54. pisa-19. pretopitev, 20. biciklizam, na tropska papiga, 55. po Homer-22. makedonski ljudski ples, 24. ju čarovnica na otoku Ajaji, ki je žensko ime, 25. trska, 26. druga ljudi spreminjala v svinje, 56. pc-pisava za aloja, 27. odjemnik to- srni hvalnice, 57. grška črka, s kaka pri trolejbusu, 29. ptica uje- tero v matematiki označujemo ne-da (brtkaiti), 30. katran, 31. zadnji znanko, 58. prvi glasbeni interval, egiptovski kralj, 33. nečast, 35. 59. slavni beneški pomorščak, po avtomobilska oznaka Karlovca, 36. katerem se je imenovala moder-začetnici največjega slovenskega na ladja italijanske mornarice pisatelja in dramatika, 37. grozo- (Andrea), 60. prijava v šolo, 61. vitež, človek brez srca, 38. naslov kemični znak za lantan, 62. vrsta, popularnega vojnega romana To- 63. brzovlak, 64. znamenje vladar-neta Svetine, 39. sin mikenskega skega naslova, 65. umor iz politič-krallja Agamemnona in Klitemne- nih razlogov, 67. prijatelj pijače, stre, eden glavnih junakov staro- 68. ime nemške revolucionarke grške tragedije, 41. teg, 42. risar- Zetkin, 69. »rdeči« planet, 70. pre-ska stvaritev, 43. glavno mesto kop, 71. travnik, 72. neprijeten pe-Jondanije, 44. ime srbskega plemi- 'koč občutek v ustni votlini, 74. ča Obilica, ki je pred bitko na vrteči se del elektromotorja, 75. Kosovem polju umoril turškega tatvina, 76. kratica osnovne utež-suitana Murata, 45. začetek tek- ne mere, 78. ploskovna mera, 79. me, 46. del električne napeljave, brezboštvo, 81. kradljiva ptica 49. del umetniškega imena slo- pevka, 82. začimba, 83 jadranski venskega skladatelja Friderika otok, na katerem je bil med NOB Sirce (Risto), 50. roba, 51. v gr- nekaj časa sedež Vrhovnega šta-ško — rimski mitologiji, reka v ba, 85. udeleženec sinjske viteške J 1 2 3 4 L i 5 6 7 8 9 L . J 10 11 12 13 14 RT" 3 L 17 16 U 19 i « 21 Z 22 23 Z7 24 25 m 26 I I 27 26 29 IT” 1 31 32 Z 33 34 35 36 37 ■ □ 36 39 40 b 41 ■ L 42 : 43 c 1 44 45 45 47 4 9 50 - , 51 j H 52 53 H 54 55 56 57 58 53 n 60 61 62 63 m 64 65 66 Z : 67 68 j [ b 69 ■ 70 H 71 C J 72 73 J 74 L 75 /6 77 70 7f~ 88 81 - 1 “82 83 84 N 85 Z 86 M H 67 86 69 J 9ÌT Z 91 92 93 94 95 n 96 97 n 98“ 99 5555 ■ ~ ' mmmm r n 100 —- ■ ■ 1 101 r igre. 86. socialni položaj, 87. orodje za čiščenje lemeža pri plugu, 88. indijansko pleme v visoko razvito kulturo, ki je živelo na ozemlju današnjega Peruja, Ekvadorja in dela Bolivije in Gila, 90. pevski zbor, 91. psevdonim pesnika slovenske modeme Josipa Murna, 94. položaj, situacija, 96. naprava za oddajanje in sprejemanje elektromagnetnih valov, 98. dežnik pri narodni naši, 99. pripadnik uralo-altajske narodnostne skupine, 100. elektronska naprava za daljinsko ugotavljanje oddaljenosti predmetov; lOl.sodob-ni sovjetski šahovski velemojster, svetovni prvak v obdobju 1960-1961 (Mihail). Navpično: 1. obrtnik za pokriva-vanje in popravila streh, 2. skuter, 3. Avar, 4. del celote, 5. glasbena nadarjenost, 6. kroženje tekočine, 7. pesniško ime za deklico, 8. ime hrvaškega prevajalca Velikanoviča, 9. oblika pomožnega glagola biti, 10. kemični znak za stroncij, 11. »kralj« žival, 12. ime umrlega črnskega pevca soul pesmi Reddinga, 13. zbirka zakonov, 14. naprava. 16. kazalni zaimek, 18. hrvaška reka, ki se pri Karlovcu izliva v Kolpo, 19. hokeju podobna igra z leseno žogo in tolkači, ki jo igrajo na konjih, 21. morski rak, 23. originalno ime glavnega mesta Italije, 27. krilo poslopja, 28. nauk o atomih, 31. najmanjši kvant svetlobne energije, 32. ime slovenskega alpinista Kunaverja, 33. otroško vozilo, 34. mejna reka med Perzijo in SZ, 37. idol, 38. slovenski telesnovzgoj-ni pedagog, predstojnik Višje šole za telesno kulturo v Ljubljani (Drago), 40. glavni števnik, 41. špansko žensko ime, 42. naziv za starejžp žensko, 43. polotok v Grčiji, na katerem ležijo Atene, 44. država v jugovzhodni Arabiji z istoimenskim glavnim mestom, 45. ostanek žita po mlačvi, 46. očetov ali mamin brat, 47. nezorano polje, 48. največje sovjetsko pristanišče ob Črnem morju, 49. vrsta tkanine, 50. švedska filmska igralka, ki je bila poročena s Sammy jem Davisom mi. (May), 51. prebivalec arabske države z glavnim mestom Damask, 54. središče francoskega departmaja Pas-de-Calais, znano po izdelovanju preprog, 55. samec domače živali, 56. naslon, 58. nekoristno razmetavanje denarja, 59. gozdni delavec, 60. vhod v prostor, 62. čistoča, 63. dvočlenik v matematiki, 64. ime slovenske pevke narodne glasbe Prodnikove, 67. duhovni oče, naslov katoliških duhovnikov, 68. žabja okončina, 70. planina v severozahodnem delu Bosne, znana iz NOB, 71. zamaknjeno stanje spiritističnega medija, 72. zavidanje, 73. gnida, krasta, 74. ime sodobnega slovenskega grafika Debenjaka, 75. sodobni slovenski pesnik (Lojze), 76. enoletni plevel med žitom, 77. del telesa, 80. ime zahodnonemške filmske igralke Sommer, 81. zid, 82. sprožitev orožja, 84. »električna« morska riba, 86. drugo ime za ribo slanik, 87. reka v CSSR in Poljski, 89. žensko ime, 91. oče, 92. kemični znak za americij, 93. francoska filmska igralka (Marie José), 95. začetnici odličnega slovenskega skladatelja zabavne glasbe, 97. kratica za »Naše razglede«. PREKLIC Podpisani Jože Stopfer, zaposlen v tkalnici I, stanujoč v delavskem domu v Stražišču, preklicuj em neresnične izjave, ki sem jih širil o Heleni Francelj, stanovanjski referentki. Jože Stopfer Zahvale Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v izdaji votka (tkalnica II) za poklonjeni venec in za izrečeno sožalje ob smrti mojega dragega očeta — ANDREJA Marija Cvirn Vsem članom kolektiva, ki ste spremili našega očeta Andreja Jenka k zadnjemu počitku — iskrena hvala! Posebno se zahvaljujemo za poklonjeni venec sodelavcem iz kadrovskega sektorja in plemenitilnice II. Polde, Ivan, Pavla i Ob smrti moje drage mame Jere Teran se vsem sodelavcem iskreno zahvaljujem za izkazano sožalje, poklonjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti. Franc Teran Lepo se zahvaljujem upravnemu odboru podjetja in še posebno obratovodju plemenitilnice II, tovarišu Teranu — za denarno priznanje, ki sem ga dobil za preprečitev požara. Mijo Šestič vzdrževalni obrat