— 146 — Cvetice iz rajskega vrta. 5. Z m e r n o s t. erzijanski kralj Cir je bil v mladosti nekaj časa na dvoru svojega starega očeta Astijaga, medijanskega kralja. Pri neki pojedini je Astijag ponudil svojemu vnuku vina. Deček Cir pa prostodušno odgovori: nVina pa že ne bom pil, v njem je strup; zadnjič sem to dobro videl." — ,,Kaj si videl?" vpraša stari oče. Cir pa odgovori: nAH si že po-zabil, kako s(e bili vsi brez uma, ko s(e se napili vina ? Kako ste razsajali in se sme-jali! Pevci so hripavo kričali, vi ste pa upili: Izborno! Dokler ste sedeli, ste se bahali, kako ste močni. Ko ste pa vstali, so se vam noge zapletale in popadali ste na lla. Nihče ni vedel, kdo da je. Ti si pozabil, da si kralj; drugi pa niso vedeli, da so podložniki." Astijag se ni razsrdil radi teh besedi, ampak je samo vprašal: „Ali se Ivoj oče nikoli ne upijani?" »Nikoli'", pravi Cir. ,In kaj počenja, kadar je pil?" praša kralj. .Ničesar. Samo toliko časa pije, da ga jenja žejati." Mladi Cir je imenoval vino strup. Če pomislimo že samo to, kako zavživanje opojnih pijač slabl telesne moči in kako škoduje zdravju, moramo reči, da je Cir — četudi nevede — govoril resnico. Še več hudega pa, kakor telesu, stori zavživanje vina, piva in žganja duši. Vsled nezmernosti v pijači in zavživanja opojnih pijač začne s 1 a b e t i spomin i n p e š a t i u m. — Rana ura je zlata ura. Zjutraj se učenec največ nauči. Zakaj? Dokler je tešč, si najlože zapomni, spomin mu tedaj najbolj živahno deluje. Po obedu se težje uči. Če pa kdo uživa opojne pijače, si bode toliko težje kaj zapomnil, kolikor več in kolikor večkrat je pil. Zlasti pa um postane len in se mu nc Ijubi misliti. Zdravniku dr. Demme v Bernu v Švici je zatrjeval prijatelj, da na pol odraslim dečkom lahko namizno vino ne škoduje pri učenju. Zdravnik mu tega ni rnogel potrditi. Prijatelj se je hotel s posebnim poskusom — 147 — prepričati. Poldrugo leto so njegovi deset- do petnajst-letni sinovi dobivali samo vodo pri jedi, potem pa nekaj časa vino, in sicer mlajši štirinajstinko litra, večji pa desetinko; vsi so ga pa smeli piti samo z vodo namešanega. In kaj je pokazal poskus? Takrat, ko so pili vino, so bili dečki veliko slabejši, bolj zaspani in za duševno delo veliko manj sposobni, kakor takraf, ko so pili vodo. — Ako že lako malo vina slabi um, kaj se godi pač pri onih, ki zavživajo veliko opojnih pijač! Celo kralj neolikanih Kafrov, Cetewayo po imenu, je spoznal to nesrečo in rekel: ,Če se v de-želo spravijo sodovi žganja, se s tem ljudstvu oro-pajo možgani." Kakor pa zavživanje opojnih pijač škoduje spo-minu in umu, tako tudi s I a b i v o I j o. Naš pregovor pravi: ^Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne." Kdor je vdan opojnim pijačam. nima moči, da bi krotil to strast; obenem pa njegova volja postaja vedno bolj in bolj slaba, da ornaga tudi v boju zoper druge strasti. In kako velik nesrečnež je pač tak človek, ki ni gospodar svoje volje! Vsaka skušnjava ga premaga, vedno manj moči ima in slednjič zabrede v pregrehe. Zato vidimo, da so največje hudobije storili Ijudje v pijanosti. Tako si je Baltazar, že popolnoma vinjen, dal prinesti zlate posode iz templja, da je iz njih s svojimi gosti pil. — Kralj Herod je v pijanosti rekel hčeri Herodijadini, da jej bo dal, kar zahteva od njega, četudi polovico kraljestva. Po nasvetu hudobne ma-tere je zahtevala hči glavo Janeza Krstnika, in v pi-janosti je Herod ukazal obglaviti svetega preroka in njegovo glavo izročiti Herodijadini hčeri. — Češki kralj Venreslav, ki je hotel od sv. Janeza Nepomuka zvedeti, kaj se mu je kraljica spovedala, in ki je ukazal potem svetnika v vodo vreči, ker tega ni povedal, je bi) zelo vdan pijaCi. Toliko hudega torej stori zavživanje vpijanljivih pijač. Zato se zlasti na Angleškem, v Švici in v Ame-riki zelo množi število ljudi, ki sklenejo, da ne bodo nikdar pokusili nobene opojne pijače. Na Angleškem je do tri milijone mladih Ijudi, ki so naredili obljubo, vse življenje tako ravnati in popolnoma se zdržati 10- — 148 — vina, piva in žganja. Kdor od mladosti ne pokusi takih pijač, se jih bo tudi pozneje jako lahko zdržal. Mnogo jih pa tudi v poznejši dobi opusti zavživanje opojnih pijač. Tako je slavni kardinal Manning nekdaj opominjal delavce k popolni zdržnosti. Po govoru je poprašal neki delavec, če tudi kardinal sam nikdar ne pije vina. Kardinal je odgovoril. da mu je zdravnik naročil zaradi slabega zdravja vsak dan nekaj nialega piti. »Morda bi pa kak drug zdravnik Vaši Prevzvi-Senosti drugače svetoval", si drzne delavec opomniti. Kardinal je poprašal še drugega zdravnika, ki mu je rekel, da brez škodc opusii vino. In odslej kardinal do svoje smrti ni pil nobene opojne pijaCe. Umrl je v starosti 85 let. Al. Stroj.